PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 150 (8552)
TRST, petek, 29. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SESTANEK RUMORJA Z DELEGACIJAMI STRANK LEVE SREDINE
Celodnevna razprava o predlogih za rešitev gospodarske krize
To je eno najvažnejših vprašanj, ki mora biti točno določeno v programu nove vlade - Pogovori se danes nadaljujejo
RIM, 28. — Na Viminalu je bil danes pričakovani sestanek med pooblaščenim predsednikom vlade Rumorjem in delegacijami štirih strank leve sredine. V delegacijah so bili poleg predstavnikov parlamentarnih skupin navzoči tudi vsi štirje politični tajniki in njihovi pomočniki. Današnje srečanje med delegacijami leve sredine in Rumorjem je trajalo dejansko ves dan. Začelo se je nekaj pc 10. uri dopoldne, prekinilo ob 14.40 in se nato nadaljevalo ob 18.15 ter se zaključilo ob 22. uri. Dejansko se je nocojšnji seslanek prekinil, ker se bodo Rumor in štiri delegacije ponovno srečali jutri dopoldne ob 10. uri.
Že po prvem delu sestanka so]	’
nekateri udeleženci izjavili, da po- I učili vprašanja gospodarske poli-govori sicer zadovoljivo napreduje- I tace. Bila je to koristna in konstruk-jo, da pa je toliko stvari na dnev- i tivna razprava. Mi in ostale stran-
nem redu, ki zahtevajo, da se jih temeljito preuči. Zato niso znali povedati kdaj se bodo ti pogovori z Rumorjem končali. Isto velja tudi za izjave, ki so jih dali predstavniki posameznih delegacij nocoj po 22. uri.
Načelnik socialistične senatne skupine Pieraccini je v imenu svoje de-
ke smo dali vrsto predlogov, ki so bili proučeni in poglobljeni. Pooblaščeni predsednik vlade pa nam bo na osnovi naših predlogov sestavil dokument, v katerem bo povzel celotno diskusijo.®
Namestnik tajnika PSI Craxi pa je dejal, da se je na sestanku razvila živahna razprava o vseh
gospodarskih vprašanjih, ki je bila zelo koristna. «Govorili smo predvsem o splošnem položaju v državi.® Predsednik PSDI Tanassi pa je dejal: «Napravili smo dobro delo. Zdi se mi, da je bila že nekako usklajena skupna linija o gospodarskih vprašanjih, o čemer bomo jutri nadaljevali pogovor.® Tajnik krščanske demokracije A. Fanrani pa je izjavil: «Iz izjav, ki so jih dali predstavniki drugih strank se mi zdi, da današnje delo lahko pozitivno ocenimo. Osebno se strinjam s temi ocenami, kar pomeni dober porok za nadaljevanje jutrišnjega sestanka.® Predsednik socialdemokratske skupine v poslanski zbornici Cari-glia pa je na vprašanje časnikarjev, kdaj meni, da se bodo zaključila pogajanja, odgovoril: «Ne morem vedeti tudi zaradi tega, ker je
legacije izjavil: «Globoko smo pro
V OKVIRU IZVAJANJ DOLOČIL SPORAZUMA MED KISSINGERJEM IN ZNOJEM
Obnovi j ena pogaj an j a o bodoči politični ureditvi J. Vietnama
Dokončano nevtraliziraiije min v haiphonškem pristanišču
stanovitev enotne južnovietnamske j uživa legendarni ugled, je zaključil vojske. Predvsem pa, pravi delega- j Dolanc.
cija Začasne revolucionarne vlade J V sporočilu o razgovorih, ki je' bilo Južnega Vietnama, je treba posta- j sinoči objavljeno v Havani, se tudi viti svet nacionalne enotnosti in i poudarja, da sta delegaciji izmenjali pomiritve, ki ga morajo sestavljati j misli o mednarodnih vprašanjih skup-člani vseh treh političnih skupili, ki | nega interesa. Pri tem je ugotovlje-obstajajo v Južnem Vietnamu, 'sejna potreba po nadaljnjih posvetova-pravi osvobodilne fronte; safgOftrke- ; njih po izmenjavi mislF in bbveščS.-ga režima in nevtralistov. Svet naj j riju 0 vprašanjih, ki eno ali drugo čimprej razpiše volitve, ki naj bodo j stran zanimajo. V tem smislu je de-že konec prihodnjega meseca. Poleg | -»gadja ZKJ povabila delegacijo CK tega je treba ponovno zajamčiti j kp Kube, da obišče Jugoslavijo. Va-
PARIZ. 28. — Po zastoju, ki je trajal poldrugi mesec, so se danes obnovila pogajanja med obema juž-novietnarmskima stranema, ki naj bi določila bodočo politično ureditev Južnega Vietnama. Kot znano, je dodatni sporazum o Vietnamu, ki sta ga pred časom podpisala posebni Nixonov svetovalec Kissinger in sevemovietnamski pogajalec Le Duc Tho, predvideval, da bosta obe strani «storili, kar je mogoče», da bi dosegli v teku 45 dni. se pravi do konca julija, sporazum o notranjih vprašanjih.
Današnji sestanek med obema juž-novietnamskima delegacijama je bil v dvorcu Celle - Saint - Cloud. Šefa obeh delegacij sta ponovno dala vrsto predlogov, ki pa v glavnem vsebujejo točke in stališča, o katerih so na sejah že razpravljali.
Novi načrt predstavnika ZRV vsebuje vrsto določil, ki bi jih bilo treba sprejeti v okviru štiristran-skega sporazuma in predvideva u-
•MiiiiiniiimiiiiiiiiniiiiHimiiiiiiiimiimHmMmm1
Ostra polemika okrog položaja pri «IVIessaggeru
RIM, 28. — Znani desničarski založnik Rusconi. ki je nedavno kupil 50 odst. delnic založniške družbe «Messaggero» iz Rima, je danes osebno nastopil v ostri polemiki, ki se že dlje časa razvija med njim in uredniškim zborom in ki se je v teh dneh zelo zaostrila zaradi odstavitve dosedanjega ravnatelja
demokratične svoboščine in čimprej osvoboditi politične jetnike.
Gre v bistvu za predloge, ki jih je delegacija ZRV že večkrat ponovila, ki pa jih je saigonska delegacija vedno zavrnila, saj ne mara južnovietnamski diktator Van Thieu nič slišati o kakršnihkoli političnih
bilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto.
B. B.
BEOGRAD, 28.	— Predsednik
Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne na Brionih glavnega tajnika
svoboščinah, še manj pa o osvobo-	^niim^adržal
ditvi oolitičnih ietnikov katerih so Maroka AllJata
ditvi političnih jetnikov, katerih so saigonski zapori prepolni in ki živijo v nečloveških razmerah.
Obe delegaciji sta sklenili, da se bosta ponovno srečali v sredo.
* * *
WASHINGTON, 28. — Ameriško obrambno ministrstvo je uradno sporočilo, da so ameriške enote dokončale delo v zvezi z nevtraliziranjem min v haiphonškem pristanišču. Vseh pet kanalov, ki peljejo v pristanišče je sedaj prosto. Gre za zgolj formalno sporočilo, saj so večji del nevtraliziranja opravili že sami severni Vietnamci in po kanalih je več mesecev plulo po 20 - 25 ladij mesečno.
Plovila ameriške vojne mornarice nadaljujejo dela za nevtraliziranje min, s katerimi so zaminirali drugih sedem pristanišč v južnih predelih Severnega Vietnama. Operacija naj
lista Alessandra Perroneja. Rusconi ge zaključila, kot predvideva šti-Poudarja, da je bil Alessandro Per- - [stranski dodatni sporazum, do 18. rone odstavljen kot ravnatelj «Mes- j julija. saggera» in potrjuje, da je bil na! njegovo mesto imenovan Luigi Baroni- Proti tema dvema sklepoma so časnikarji in ostalo osebje rimskega dnevnika odločno nastopili, ker se ni z njimi poprej nihče posvetoval o teh spremembah, hkrati pa vidijo v imenovanju novega ravnatelja lista željo lastnika Rusconija, da bi spremenil dosedanjo politično Unijo «Messaggera».
^Včeraj pa je bila v Rimu skupščina časnikarjev, ki se sklicujejo na sedanje osrednje vodstvo vsedržavne časnikarske zveze, na kateri so soglasno sprejeli resolucijo, ki opozarja na nevarnost napada močnih gospodarskih zasebnih in javnih skupin na svobodo tiska in izražajo vso podporo kolegom «Messaggera»
Y boju, ki ga vodijo za pravice časnikarja v podjetju in za ohranitev demokratične in antifašistične linije «Messaggera». Hkrati časnikarji obsojajo Luigija Barrinija (ki ■le tudi predsednik rimskega časnikarskega združenja), da je sprejel ravnateljsko mesto pri «Messagge-ru», ne da bi se prej posvetoval s Prizadetim uredniškim zborom.
Barzini pa je danes sporočil, da je Prijavil razsodišču vsedržavne časnikarske zveze predsednika in člane izvršnega odbora zveze, češ da so ga žalili, ker je izvršni odbor izjavil. da je Barzini s sprejemom ravnateljskega mesta pri «Messag-geru» kršil sindikalno doslednost in korektnost.
Poslanec dfemokristjanske leve struje «base» Granelli je danes izjavil, da se je že dogovoril, z drugimi poslanci, da sprožijo v parlamentu in pri vladi zahtevo, da .je rteba takoj sprejeti ukrepe za zagotovitev svobode tiska.
Dolanc se je vrnil z obiska na Kubi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — «Izročite moje prisrčne ir; tovariške pozdrave predsedniku Titu in se mu zahvalite, ker me je povabil, da obiščem vašo deželo. To ustreza moji želji, da obiščem Jugoslavijo in jo tako boljše spoznam®. S temi besedami se je Fidel Castro sinoči na večerji v pre-zidenci veleposlaništva v Havani po več kot dveumem razgovoru, poslovil od Staneta Dolanca in drugih članov jugoslovanske partijske delegacije, ki se je danes preko Moskve vrnila v Beograd.
Dolanc je ob povratku v Beograd izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovori s kubanskimi voditelji, posebno s prvim tajnikom CK KP Kube Fi-delom Castrom. Obisk jugoslovanske partijske delegacije na Kubi, je po besedah Dolanca pomemben korak v razvoju odnosov in sodelovanja med ZKJ in KP Kubo in med obema dr-živama. Dolanc meni, da je nenormalno, da odnosi med obema partijama, ki sta izvedli take revolucije kot sta jugoslovanska in kubanska, ostanejo na dosedanji stopnji. Kuba, je dejal Dolanc nastopa v svoji zunanjepolitični dejavnosti kot r.euvrškčena država. Pripomnil je, da na Kubi nas-stajajo novi družbeni odnosi. Na Kubi ni siromaštva, življenjski standard je izenačen, čeprav ni visok. Na Kubi, je poudaril Dolanc nastaja nova družba pod posebnimi pogoji in okoljem. Ta družba je zelo vitalna in - vdana svoji revoluciji. Fidel Castro
v daljšem prijateljskem razgovoru. Ob sprejemu je bil navzoč član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stevan Doronski.
De Martino na današnjem srečanju izrecno izjavil, da bo centralni komite PSI odločal o neposredni udeležbi socialistov v vladi ali pa o zunanji podpori. K temu pa je De Martino dodal, da se bo centralni komite sestal takoj nato, ko bodo začrtani glavni obrisi sedanjih pogajanj.®
Iz vseh teh izjav je razvidno, da nihče ne gleda pesimistično na zaključek pogovorov in na čimprejšnjo rešitev vladne krize. Še vedno pa obstaja odprto vprašanje, ali bodo socialisti neposredno ali pa samo posredno sodelovali z novo vlado leve sredine. To bo seveda odvisno od programa, ki ga bodo pripravljeni sprejeti tudi demokristjani.
Zanimiv je danes komentar, ki ga je objavila Mancinijeva socialistična struja v zvezi z dosedanjimi dvostranskimi pogovori za sestavo nove vlade. Mancinijeva struja ugotavlja, da so dosedanja pogajanja v glavnem nezadovoljiva tako na programskem kot političnem področju. Glede programskega načrta, Mancinijeva stru ja pravi, da je preveč nejasen in da je v njem še vedno preveč besedičenja in nekonkretnih obveznosti, ki so malo prepričljive. Dodaja pa, da bo odnos socialistične stranke do prihodnje vlade odvisen izključno od giobainega mnenja, ki ga bodo lahko dali socialisti po končanih pogajanjih.
Mancinijeva struja zaključuje svoj komentar takole: «V trenutku ko gredo pogajanja h kraju je dobro, da poudarimo, da bo ocena socialistov in v tej zvezi tudi njihovo stališče do vlade globalna in se bo morala izraziti o programu o splošnem političnem položaju, o stvarni obveznosti glede zaščite demokratičnih ustanov in o sestavi vlade, kar vse skupaj predstavlja neločljive politične elemente, ki so tesno med seboj povezani.
Stališče do sestave nove vlade je danes zavzel tudi glavni tajnik CGIL Lama v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Rinascita®. Lama poudarja, da bo stališče sindikatov do prihodnje vlade drugačno, kot je bilo do predsednika Andreottija, če bo predložen program, ki bo v stanju, da vodi odločen boj proti inflaciji, da zmanjša življenjske stroške, poveča dohodke revnejših delavcev in ustreza zahtevam sindikatov v zvezi z naložbami in socialnimi reformami. Lama je nato pojasnil, da mora ostati sindikat zvest pravilu, da oceni vlado ne po njeni formuli, temveč po njeni vsebini.
Pooblaščeni predsednik vlade Rumor, ki sestavlja novo vlado leve sredine, se je včeraj ves dan pogovarjal z delegacijami štirih levosredinskih strank. Kdaj bo vlada sestavljena še ni mogoče predvideti
Primorska bo slavila
V Ilirski Bistrici bo ob dnevu borca, 3. in 4. julija, osrednja slovenska proslava - Odkritje spomenika borcem III. prekomorske brigade in vsem padlim na območju Ilirske Bistrice - Slavnostni govornik bo član izvršnega biroja CK ZKJ V. Vlahovič - Nastopa tudi Tržaški partizanski pevski zbor
ILIRSKA BISTRICA, 28. — Letošnja osrednja proslava dneva borca na Primorskem m v Sloveniji, ki bo 3. oziroma 4. julija v Ilirski Bistrici, bo posvečena kar petim 30-letnim jubilejem, zato ni čudno, da je postal njen moto «30 let svobodne Primorske®. Prav Primorci se letos še posebej spominjamo 30-letnice padca fašizma v Italiji, 30-letnice kapitulacije Italije, 30-letnice kočevskega zbora, ki pomeni priključitev Primorske in Istre k Jugoslaviji, 30-letnice splošne vstaje Primorskega ljudstva in 30-letnice formiranja prvih prekomorskih brigad.
Za Izvedbo prosiave sta zadolženi organizaciji Socialistične zveze in zveze združenj borcev NOV v Ilirski Bistrici. Skrb za posamezne dele proslave je prevzelo kar sedem komisij, vsi skupaj pa z delom žc zaključujejo.
Že 3. junija zjutraj bo mladinska brigada imenovana po III. prekomorski brigadi, krenila skupaj z borci te prekomorske bri-
gade, na pohod po poteh in krajih, kjer se je borila tretja prekomorska brigada še posebej ob bojih za osvoboditev Ilirske Bistrice. Med potjo bodo njeni borci seznanili mladince o formiranju in težkih bojili vseh prekomorskih brigad. Naslednje jutro, na dan borca, se bo brigada vrnila v Ilirsko Bistrico, kjer se bo pridružila o-stalim mladinskim brigadam, borcem IH. prekomorske brigade ter enotam teritorialne obrambe in civilne zaščite. V parku in. prekomorske brigade bo bivši komisar HI. prekomorske brigade gen. Jože Šeme predal raport članu izvršnega biroja CK ZKJ Veljku Vlahoviču. Veljko Vlahovič bo nato odkril spomenik HI. prekomorski brigadi in vsem borcem padlim na območju Ilirske Bistrice. Ob tej priložnosti bo o HI. prekomorski brigadi govoril njen nekdanji komisar dr. Franc Hočevar, ki bo obenem predal spomenik v varstvo pionirjem in mladincem osnovne šole Dragotin Kette iz Ilirske Bi-
Koroški Slovenci pri Kreiskem
strice.
Nato bo ob 10. uri na Hribu svobode centralna proslava. Na proslavi bo sodeloval 100 - članski Partizanski pevski zbor iz Trsta, v katerem so tudi borci - preko-morci, recitator, borec prekomorskih brigad Janez Vrhovec ter godba na pihala iz ljubljanske garnizije. Slavnostni govor bo imel Veljko Vlahovič.
Po končani proslavi se bodo borci, gostje in mladinci okrepčali s partizanskim golažem. Še posebej pa se bodo srečali borci III. prekomorske brigade.
Poskrbljeno pa je tudi za kulturni program. Na predvečer praznika bo po mestnih ulicah igrala domača godba na pihala, ki bo tudi naslednji dan poskrbela za budnico. Zvečer ob 20. uri pred praznikom bo v Parku HI. prekomorske brigade gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z igro «Primorske zdrahe*.
Na sam praznik bo popoldne na prostem koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Nastopil bo tudi moški pevski zbor «Tone Tomšič® iz Ilirske Bistrice. Ker bo to osrednja slovenska proslava povezana s proslavo ob obletnici formiranja prvih prekomorskih brigad, v katere so bili vključeni tudi Istrani, Dalmatinci in drugi, bo imela proslava mednarodni značaj. Posebej se je bodo udeležili borci iz reško - puljskega področja in Istre ter njihove mladinske brigade. Organizatorji računajo, da bo v primeru lepega vremena prisotnih kakih 5.000 ljudi. V ta namen bo tudi poskrbljeno za primerno prehrano, parkirišča in drugo. Promet preko Ilirske Bistrice pa ne bo ustavljen, vendar bo preusmerjen po obvozih.
Jože Valenčič
liiiiiiiiiiniiiiiililiiiilliliiiiiniHiiiiiililliiiiiiiimiiiniiiiiiiimiiiiHiiiliiiililimiillHlliiHmmimiiiiiHHlliiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmniiiiiiimmiiiiiiil!
V BLIŽINI LATINSKE ČETRTI V PARIZU
Eksplozija v «renaultu 16» ubila domnevnega organizatorja atentata na tržaški naftovod
PARIZ, 28. — Mohamed Boudia, domnevni organizator atentata na naftne rezervoarje pri Dolini, je izgubil danes življenje v Parizu. Ko je okrog 11. ure sedel v svoj «re-nault 16», je vozilo nepričakovano eksplodiralo.
Avto je bil parkiran v Ulici Des Fosses Saint - Bernard v bližini latinske četrti. Komaj je Boudia sedel v avto, je vozilo eksplodiralo. Po mnenju pariških preiskovalcev sta možni dve domnevi: atentat ali «nesreča». Najbolj verjetna je prva hipoteza, in sicer, da so neznanci skrili v Boudijev avto peklenski stroj, ki je eksplodiral, ko je nesrečnež skušal pognati motor. Po drugi domnevi pa naj bi predčasno počil peklenski stroj, ki ga je Boudia sam skril v avto.
Številna pričevanja potrjujejo, da gre po vsej verjetnosti za atentat. Neki mehanik, ki ima svojo delavnico prav nasproti kraja tragedije, trdi, da je bomba počila, ko je Arabec vključil električni tok, da bi prižgal motor.
V arabskih krogih pariške prestolnice je razširjeno prepričanje, da je bil Boudia žrtev atentata, ki so ga pripravili izraelski vohuni. Njegovo smrt povezujejo z umori Mamuda Hamskarija in Bassela Koubassija. Prvi je bil predstavnik gverilske organizacije Al Fatah v Parizu in je umrl januarja letos zaradi eksplozije telefona; drugega, ki je bil predstavnik Palestinske o-svobodilne fronte, pa so pokosili na ulici z rafalom iz brzostrelke aprila, ko se je pozno zvečer vračal domov.
Tržaški preiskovalni sodnik dr. Serbo, ki vodi preiskavo o atentatu na naftovod, je izdal proti Boudii zaporni nalog 25. februarja letos, ko se je •vrnil iz Pariza. Skupaj z 41-letnim Alžireem je sodnik obtožil pet ljudi; med katerimi režiserja Codello. Ta je bil pred kratkim iz-
puščen na začasno svobodo zaradi pomanjkljivih dokazov.
Boudijevo ime so preiskovalci zasledili na beležnici mladega Palestinca, ki je bil aktivist organizacije «črni september®. Obtožen je bil umora nekega sirskega časnikarja. V beležki so pariški policisti našli tudi ime 46-letne Therese Marie Lefebrove, ki je bila tudi vpletena v atentat, ženska je priznala francoskim preiskovalcem, da je bila avgusta lani v Trstu, da bi «na zahtevo Mohameda Boudie, izvršila demonstrativno politično akcijo®.
nistre, naj se pridružijo njegovemu ukrepu, da ga bodo lahko v najkrajšem času predložili v odobritev parlamentu.
Cuenlaj sprejel romunsko delegacijo
PEKING, 28. — Kitajski ministrski predsednik Čuenlaj je sprejel v Pekingu romunsko vojaško delegacijo, ki jo vodi podtajnik za o-brambo Ion Gheorghe. Delegacija je na enotedenskem prijateljskem obisku v. LR Kitajski in se je včeraj vrnila v Peking iz Šanghaja.
DUNAJ, 28. — Sklepni komunike, ki so ga objavili po zaključku pripravljalnih pogovorov za konferenco o skrčenju oboroženih sil v Evropi, pravi da se bo konferenca začela 30. oktobra na Dunaju.
Predlog za podaljšanje razbremenitve plačevanja socialnih dajatev
RIM, 28. — Minister za delo Cop-po je sestavil ukrep, s katerim predlaga podaljšanje za eno leto razbremenitve plačevanja socialnih dajatev za mala in srednja industrijska podjetja. Sedanji ukrep zapade 30. junija. Zato je minister Coppo zaprosil ostale prizadete mi-
Sestanek med Rumorjem in delegacijami štirih strank leve sredine ie včeraj trajal dejansko dan. Začel se je ob 10. do-
Vpisovanje otrok v osnovno šolo do 30. junija.
DUNAJ, 28. — Na današnjem sestanku avstrijskega zveznega kanclerja Kreiskega s predstavniki Zveze slovenskih organizacij Koroške in Narodnega sveta koroških Slovencev, so dosegli soglasje o ustanovitvi stalnega odbora za zvezo. Pobudo za stalno telo, sestavljeno iz predstavnikov zvezne in pokrajinske vlade ter koroških Slovencev, so dali predstavniki teh dveh slovenskih organizacij Koroške že pred enim letom na nekem sestanku z zveznim sekretarjem Kreiskim.
Po pogovorih v predsedstvu vlade, ki so trajali okoli tri ure, je Kreisky izjavil, da bo stalni odbor za zvezo sestavljen iz petih predstavnikov dveh slovenskih organizacij Koroške, dveh predstavnikov zvezne vlade in dveh predstavnikov koroške pokrajinske vlade.
Kreisky je dejal, da bi v delu odbora sodelovali, ko bi jih povabili tudi predstavniki strank, ki so zastopane v pokrajinskem oziroma zveznem parlamentu.
Ustanovitev tega odbora je dejal Kreisky, ne bo pomenila ustavitve dela sedanje vladne komisije za dvojezične napise na Koroškem, ki ima po njegovem mnenju specifično nalogo.
V pogovorih Kreiskega s predstavniki koroških Slovencev niso razpravljali o vprašanju preštevanja pripadnikov slovenske narodnosti. Toda Kreisy je izjavil po pogovorih, da zvezna vlada ostaja pri svojem prejšnjem stališču, da pride lahko do preštevanja samo, če na to pristanejo koroški Slovenci.
(Na sliki:	delegacijo koroških
Slovencev je sprejel tudi zunanji minister Kirchschlaeger).
ves ----------- -
poldne in se po kratkem popoldanskem premoru zaključil šele ob 22. uri. Pogovori med Rumorjem in delegacijami štirih strank se bodo nadaljevali danes dopoldne. Po včerajšnjem srečanju so predstavniki vseh strank u-godno ocenili potek pogovorov hkrati pa izjavili, da je še mnogo vprašanj, ki jih je treba temeljito preučiti. Včeraj so govorili predvsem o gospodarskih vprašanjih in o splošnem gospodarskem po-
ifsil
'
mmmm

ložaju v državi ter preučili predloge, kako bi bilo treba rešiti največje težave. Doslej pa še nihče ni znal povedati, kdaj se bodo pogajanja zaključila in ali bodo ali ne bodo socialisti neposredno vstopili v vlado. Po izjavah socialistične levice, sodeč, ta del stranke ni najbolj navdušen za takojšnjo neposredno so-
delovanje v vladi, temveč je naklonjen zunanji podpori tristranski vladi.
Delegacija koroških Slovencev, ki so jo sestavljali predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev je imela včeraj na Dunaju daljši pogovor z zveznim kanclerjem Kreiskim. Med pogovorom so se domenili o ustanovitvi posebnega odbora, ki ga bodo sestavljali predstavniki koroških Slovencev ter predstavniki zvezne in deželne vlade. Slovenski delegacijo je nato sprejel še zunanji minister Kirchschlaeger.
Senat ZDA potrdil Schlesingerjevo imenovanje za obrambnega ministra
IVASHINGTON, 28. — Ameriški senat je potrdil danes imenovanje Jamesa Schlesingerja za obrambnega ministra namesto Elliota Ri-chardsona, ki je postal minister za pravosodje. Minister za pravosodje je bil do pred kratkim Richard Kleidienst, ki je moral odstopiti, ker je bil vpleten v škandal VVatergate.
Schlesinger je že četrta oseba v šestih mesecih, ki je prevzel o-brambno ministrstvo.
GOVOR JE BIL 0 SKORAJŠNJI KONFERENCI NEUVRŠČENIH
Predsednik ZIS Bijedic o svojem obisku v Tuniziji
Podpisana vrsta jugoslovansko-tunizijskih sporazumov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedic je sinoči ob povratku z u-radnega obiska v Tuniziji izjavil, da je bil obisk zelo pomemben, ker je utrdil prepričanje, da so zelo ugodni in realni pogoji za nadaljnjo razširitev jugoslovansko - tunizijskih odnosov na vseh področjih in za sodelovanje na mednarodnem področju.
V skupnem sporočilu o obisku in razgovorih, ki so se nanašali na proučevanje dvostranskih vprašanj, na aktualna mednarodna vprašanja posebno v politiki neuvrščenih in na priprave za bodoči sestanek neuvrščenih na vrhu, se glede dvostranskih odnosov ugotavlja, da so bili doseženi pozitivni rezultati. Med razgovori so določili področje sodelovanja na gospodarskem, kmetijskem in industrijskem področju in dogovorili, da se na jesen sestane mešana jugoslovansko - tunizijska komisija na ministrski stopnji, ki bo proučila poročila in določila nove oblike gospodarskega sodelovanja. Med obiskom Bijediča je bila podpisana tudi konvencija o tehničnem in kulturnem sodelovanju med obema državama. Pri proučevanju mednarodnih vprašanj sta vladna predsednika ugotovila podobnost pogledov v vseh vprašanjih, ki so bila predmet razpravljanja. Predsednika sta potrdila privrženost svojih držav politiki neuvrščenosti in izrazila pripravljenost o-beh vlad, da vložita skupne napore z ostalimi neuvrščenimi državami za uspeh bodoče konference na vrhu. Obe strani sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja na Bližnjem vzhodu in poudarila potrebo, da se mednarodna skupnost aktivnejše angažira za pravično rešitev krize na osnovah
resolucije varnostnega sveta in ob spoštovanju zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Vladna predsednika Jugoslavije in Tunizije sta odločno obsodila politiko apartheida in rasne diskriminacije v Afriki in izrazila odločnost obeh držav, da nadaljujeta z dajanjem materialne in politične podpore osvobodilnim gibanjem v borbi proti kolonialni dominaciji. Ministrski predsednik Tunizije Hedi Nuira je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo.
B. B.
DRŽAVNI UDAR V URUGVAJU
Predsednik Bordaberry odvrgel krinko
MONTEVIDEO, 28. - Urugvajski predsednik Bordaberry, ki je včeraj s pomočjo vojske izvedel državni udar in razpustil parlament ter sprejel vrsto nedemokratičnih ukrepov, kot npr. cenzuro na tisk, je v svojem televizijskem govoru skušal opravičiti svoje početje in odločno zavrnil vsako «marksistično politiko®. Obenem je obtožil sindikalne organizacije, da nasprotujejo, pod pretvezo družbene pravice, pravicam delavcev, svobodi izražanja ter nasprotujejo zasebni lastnini. Spričo takega stanja, pravi Borda-berry, sem se odločil in prevzel sam vso oblast. Ni omenil deleža, ki ga je v državnem udaru imela vojska.
Med tem je še vedno v teku splošna stavka, ki so jo proglasile sindikalne organizacije. Položaj je še zlasti kritičen na področju javnih prevozov, kjer je stavka stoodstotna.
SE JE CAS
Vpišite otroke v slovensko šolo!
Slovenske starše opozarjamo, da se jutri, 30. junija, zaključi redno vpisovanje otrok v otroške vrtce in v I. razred osnovne šole, vpisovanje dijakov v srednje šole pa se bo zaključilo 24. julija. Vpisovanje otrok v otroške vrtce se bo nadaljevalo v septembru in bo trajalo nekaj dni, vpisovanje otrok v osnovno šolo pa se bo po 30. juniju nadaljevalo samo na sedežih didaktičnih ravnateljstev, in sicer v dopoldanskih uradnih urah.
Podatkov o dosedanjem poteku vpisovanja še nimamo, kaže pa, da gre dobro. Na nekaterih šolah se bo število vpisanih povečalo, na nekaterih pa rahlo znižalo zaradi manjšega števila rojstev pred šestimi leti.
Slovenskih staršev, ki se zavedajo dolžnosti do svojih otrok in do narodne skupnosti, kateri pripadajo, ni treba prepričevati, naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. Potrebno pa je, da opozorimo tiste, ki zaradi zgrešenega in škodljivega oportunizma vpišejo otroka v italijanski vrtec ali v italijansko o snovno šolo. Sami se ne zavedajo, kako škodujejo predvsem svojemu otroku. Dejstvo je, da se slovenski otrok težje privadi novemu okolju, da se težje uči, da ga njegovi sovrstniki večkrat gledajo postrani kot tujca. Razen tega bo pozabil svoj materin jezik in se bo v slovenski družbi čutil vedno bolj tujega ter bo zahajal, ko bo dorasel, v italijansko družbo, se potujčil in lahko postal plen desničarskih, šovinističnih skrajnežev. To niso izmišljotine in fantaziranje. Tudi za to imamo konkretne dokaze in bi lahko navedli imena, ki prihajajo v javnost ob raznih prilikah. Janičarji so vedno bili, so in bodo naši najhujši sovražniki. Ta žalostna ugotovitev seveda ne velja na splošno za vse, toda potujčevanje po lastni krivdi je najbližja pot v to smer.
Tudi očitki fantov in deklet, ki so jih njihovi slovenski starši poslali v italijansko šolo, namesto v slovensko, so zelo hudi, resni in grenki. Marsikatero dekle in fant, ki išče zaposlitev, očita staršem, da bi lažje dobilo primemo službo, da se ne bi sramovalo svojega slovenskega pore kla, če bi ga bili starši vpi-šali v slovensko šolo, v kateri bi se naučilo slovenščine in italijanščine in potem lažje tudi drugih slovanskih jezikov. Res ne vemo, kako naj
ODLOČNE IZJAVE ZANETTIJA NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Pokrajina bo nadaljevala z moderno metodo psihiatričnega zdravljenja
Na osnovi deželnega zakona o kulturi namerava pokrajina/ zgraditi dva kulturna centra in to v Repnu in v Miljah
Sinočnja seja pokrajinskega sveta je bila posvečena predvsem obširni in izčrpni izjavi predsednika Zanettija o psihiatrični bolnišnici in zanimivi novi znanstveni metodi zdravljenja bolnikov, ki jo je uvedel znani strokovnjak Basaglia. Dobršen del izjave predsednika pokrajine je posnela TV, ki bo v petkovi oddaji »Stasera* predvajala daljši zapis o Basaglii in njegovem poskusu.
Zanetti je v zvezi s sklepom, da se poskusna reorganizacija bolnišnice nadaljuje, na kratko orisal predlog bodoče ureditve prostorov pri Sv. Ivanu, kjer naj bi ostalo za bolnike razpoložljih 416 ležišč toda s po 51 kv. m. razpoložljivega prostora na bolnika, kar se približuje evropskemu standardu, medtem ko je sedaj v bolnišnici 1184 bolnikov, ki imajo po 25-26 kv. m. prostora. Rešitev je torej v decentralizaciji zdravstvene službe, in da bodo del paviljonov predali univerzi, o čemer bodo govorili prihodnji mesec na sestanku predstavnikov občine, pokrajine in univerze.
Predsednik pokrajine je nato prešel na obravnavo »zadnjih dogodkov*, kot je označil vesti, da je sodišče poslalo Basaglii obvestila o sodnih postopkih. Zanetti je bil v tej zvezi zelo oster in je vesti ter način obveščanja javnosti označil kot poskus ustrahovanja in izsiljevanja ter da gre za obrambo ozkih in umazanih interesov. Zanetti je podčrtal, da gre za politično odločitev skupin leve sredine, ki jo je podprla levica in da se je v tej zvezi ustvarila širša solidarnost, ker gre predvsem za vprašanje človeških odnosov.
V začetku svojih izvajanj je predsednik tudi povedal, da je svetovna zdravstvena organizacija preko ministrstva za zdravstvo sporočila, da je izbrala Trst za svetovni preizkusni center za moderno terapijo umskih bolnikov. Obžaloval je, da so liberalci zahtevali izredno sejo pokrajinskega sveta v zvezi z znanimi dogodki in da sinoči na sejo sploh niso prišli.
Sklep o nadaljevanju sedanjega sistema v bolnišnici je pokrajinski svet odobril z glasovi love sredine in levice, proti pa so glasovali svetovalci MS)..
Zanimiva je bila tudi vest., da namerava pokrajina zgraditi dva kulturna centra na osnovi določil zakona o kulturi. klTga je sprejel deželni svet. Tak center bodo za prebivalce Krasa — in pri tem bodo upošteval' interese slovenske narodnostne skupnosti — zgradili pri kraškem muzeju v Repnu, drugega pa v Mil jah.
Pokrajinski svet je sinoči počastil spomin preminulih Marzarija
:
Delo deželnega odbora
starši odgovarjajo na take j jn Dulcija ter odobril številne skle-upravičene in utemeljene o- i pe upravnega značaja.
čitke.	I	__________
Zato ponavljamo, da slovenski otrok spada v slovensko šolo. Slovenski starši, vpišite svojega otroka v slovenski otroški vrtec, nato v slovensko osnovno šolo in potem v slovensko srednjo šolo. Za drugačno odločitev ne drži nobeno opravičilo.
• Predsednik deželnega odbora Berganti je včeraj brzojavno čestital dr. G. Spagnolliju ob prevzemu dolžnosti predsednika senata. V brzojavki je dr. Berzanti zaželel sen.
Spagnolliju plodno delovanje na čelu senatne skupščine.
..............iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimnMinimiiiiiiiiinMiiiimiiimiiimmmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
PO SEDEMNAJSTIH DNEH ZASEDBE PROSTOROV ACI
Deželni odbor je r.a predlog odbornika za javna dela Masutta in odbornika za zdravstvo Devetaga nakazal 11,5 milijarde lir za ureditev greznic in kanalizacije na nekaterih področjih Furlanije - Julijske krajine. Gre za posege po deželnih zakonih štev. 23 iz leta 1966, štv. 16 iz leta 1970 in štev. 15 iz letošnjega leta: po prvem zakonu je na razpolago 7 milijard 215 milijonov lir za 270 prošenj; po zakonu štev. 16 pa 4 milijarde 334 milijonov lir za 52 prošenj. (Zakon štev. 15 določa le nove finančne
Sklenjen okvirni sporazum o staležu osebja avtokluba
Sklicano sindikalno zborovanje stavkajočih
Po sedemnajstih dneh neprekinjene zasedbe sedeža in upravnih prostorov avtokluba ACI v Ulici Cumano je na obzorju rešitev spora in obnovitev vseh storitev te organizacije.
Spor je izbruhnil pred tremi tedni, ko je uprava ACI v Trstu sklenila, da ukine več pomembnih uslug ACI. Med temi naj bi odpravili pranje avtomobilov, parkirišča, cestno pomoč v primeru nesreč, avtošolo in drugo. Ker so ti sklepi škodovali tako koristim samih članov ACI, predvsem pa predstavljali resno nevarnost za zaposlitev osebja, je v podjetju izbruhnila stavka, ki je takoj prerasla v zasedbo vseh prostorov.
Stavkajoči so izvolili svoj agitacijski odbor, pridružili so se jim sindikalisti CGIL; oboji so rimskemu vodstvu ACI postavili vrsto ultimativnih zahtev. O teh se je razvila na več sestankih burna razprava, vendar je moralo vodstvo ACI kloniti, tudi zato, ker so se stavkajočim tržaškim kolegom pridružili tudi uslužbenci av-toklubov vseh treh beneških dežel.
Na zadnjem sestanku, prav te dni, so rimski voditelji pokazali razumevanje in pripravljenost ugoditi vsem zahtevam. Obvezali so se, da .ie bodo ukinjali pomembnih socialnih storitev avtokluba v Trstu, osebju pu so obljubili preureditev staležev, kot izhaja iz uredbe o poldržavnih podjetjih.
V ponedeljek bo v Rimu še en sestanek, na katerem bodo, kot vse kaže, te obveze zabeležili v pismen sporazum. Tedaj se bo verjetno tudi prekinila skoraj tri-
je pa
tedenska zasedba ACI, ki tokrat kronana z zmago.
Včeraj popoldne so se stavkajoči zbrali na sindikalnem zborovanju v prostorih zasedenega avtokluba. Spregovorili so jim sindikalisti (Laurenti. Fregonese od CGIL) in Stelio Pranzo, ki je delegat stavkajočih na rimskih pogajanjih. Na zborovanju so vsi poudarili, da je uspeh teh pogajanj v bistvu zmaga za osebje, kakor tudi za člane ACI, katerim bodo tudi nadalje zagotovljene potrebne usluge.
• Od danes do nedelje bo v Dolini festival Dela. Na sporedu je nastop pevskih zborov in godb na pihala, vsak večer bo ples, v nedeljo pa bosta govorila Antonino Cuffaro in Dušan Lovriha.
Avstrijsko odposlanstvo na trgovinski zbornici
Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je sprejel gospodarsko odposlanstvo z Gradiščanskega, ki ga je spremljal avstrijski trgovinski ataše v Trstu dr. Strasser. Vodja odposlanstva, deželni podpredsednik Ba-bits, se je v pogovoru zanimal zlasti za možnosti sodelovanja s Trstom na turističnem področju. Tržačani naj bi se posebej udeležili prireditve «in form», ki bo letošnje jeseni v Obervvarthu. Ob tej priliki naj bi organizirali tudi posvetovanje o možnostih večjega avstrijskega tranzita čez tržaško luko. Podpredsednik Babits je uradno povabil dr. Caidas sija, naj obišče Gradiščansko.
posege po prvih dveh normah).
Na predlog odbornika za urbanistiko De Carlija je odbor nadalje nakazal izreden prispevek 483 milijonov lir miljski, goriški in dvema furlanskima	občinama	za	odkup	gradbe-
nih zemljišč; na predlog odbornika za socialno skrbstvo Stcpperja pa je nakazal 70 milijonov lir raznim ustanovam, ki podpirajo otroke iz revnih družin v otroških vrtcih. Na predlog istega	odbornika	bo	deželna	uprava
poverila Institutu	za	mednarodno so-
ciologijo v Gorim nalogo, naj sestavi načrt za ureditev socialnih storitev na nekaterih področjih deželnega ozemlja. Končno je deželni odbor na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija sprejel sklep o izva-janjo	gospodarskega	načrta	za de-
želne gozdove ob Belopeških jezerih.
Danes v Vidmu deželni kongres RD
Danes dopolne se bo pričel v razstavni palači v Vidmu deželni kongres KD, na katerem bodo izvolili novo deželno vodstvo stranke istočasno pa tudi sklepali o predlogih za sestavo deželnega odbora, oziroma 'bodo določili demc-kristjonske kandidate za vodilna mesta v odboru in v deželnem svetu. Predvidevajo, da ne bo težav okrog politične resolucije, Ver so se vse struje že izrekle za obnovitev leve sredine, najbrž pa se bo glede kandidatur in imen vnela dokaj ostra bitka.
OD VČERAJ DO SOBOTE V KRIŽU
Praznik vina in rib privablja mnogo gostov
Danes ex tempore in koncert godbe «G. Verdi» Ob odprtju so opozorili na pereče probleme
Z odprtjem razstave domačih vin se je včeraj začel v Križu tridnevni praznik vina in rib, ki ga prireja konzorcij pridelovalcev vin s sodelovanjem vaškega prosvetnega in športnega, društva. Že ob odprtju je bilo precej gostov, še več pa jih pričakujejo danes in jutri. Na vinski razstavi imajo 19 vzorcev belega vina in 6 vzorcev črnega vina, dobro pa je preskrbljeno tudi za hrano, saj nudijo gostem ribe, golaž, vampe, sir in pršut. Po otvoritvi je imela koncert domača mladinska godba, danes bo otroški ex tempore, ob 18.30 bo koncert mestne godbe «G. Verdi*, ob 21. pa bo večer slovenskih narodnih motivov, ki jih bo izvaja! ansambel Lojzeta Hla-deta iz Števerjana, jutri ob 19. bo nastopil šolski pevski zbor iz Križa, ob 21. pa pevski zbor »Vesna*. Po kulturnem sporedu sledi
miiiimiiiiimriiTOniKiiiiiiimimiiiiiHiimiimimiimiiiiiimiiiiiiiiiHHUHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiimiiiiiiiiiiittiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiM
STROKOVNA ZASEDANJA NA TRŽAŠKEM SEJMU
Kdaj je jedrski pogon pomorstvu rentabilen?
Mnenja strokovnjakov se glede tega vprašanja razhajajo Svetovno javno mnenje ni naklonjeno «atomskim» ladjam
V	okviru specializiranih prireditev na tržaškem sejmu je bilo včeraj napovedano zasedanje o jedrskem pogonu v pomorstvu, ki ga je organiziral Državni odbor za jedrsko energijo (CNEN). Zasedanja se je udeležilo večje število italijanskih in tujih izvedencev.
Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika sejemske ustanove dr. Stocovicha je podpredsednik ustanove CNEN prof. C. Salvetti orisal zgodovinski razvoj jedrskega pogona v pomorstvu od leta 1954 (»Nautilus*) do današnjih dni, ko pluje po svetovnih morjih okrog 200 ladij na jedrski pogon (pretežno gre za bojne ladje, najbolj številne pa so podmornice, ir. sicer zaradi tega, ker jedrsko gorivo r,e zahteva običajnih zalog kisika).
Sledilo je poročilo ameriškega izvedenca prof. Pitkima (US Department of ..Commerce — Washington), ki "je orisal izkušnje na področju jedrskega pogona pri tovornih ladjah v civilnem prometu. Pri tem je podrobneje opisal ladjo «Savan-nah*, ki je bila zgrajena leta 5362 in ki je do leta 1970 prevozila nad pel milijona milj. V Ameriki so prepričani, da se bo jedrski pogon v prihodnje močno uveljavil v pomorstvu, tako da bo samo civilno ladjevje ZDA do konca stoletja štelo kakih 200 tovornih enot na jedrski pogon.
Predstavnik zahodnonemške družbe za jedrski pogon v pomorstvu iz Hamburga ing. N. Schroeder je opisal ladjo za prevažanje rude «Otto Hahn*, ki so jo zgradili leta 1968 in ki jo štejejo za začetnico «druge generacije* ladij na jedrski pogon. Govornik je povedal, da so se nemški strokovnjaki pri načrtovanju novih ladij na tem področju povezali z Japonci. Oboji menijo, da se tradicionalni pogon splača pri civilnih ladjah do 80.000 KS vgrajene moči, jedrski pogon pa pride v poštev za močnejše ladje. Nemci se prav v tem času ukvarjajo z načrtom za gradnjo velike kontejnerske ladje na jedrski pogon.
Zastopnik francoskega Komisariata za atomsko energijo prof. Bau-jat je v naslednjem poročilu pristal na trditve, da se uvedba jedrskega pogona splača samo pri velikih ladjah in velikih razdaljah, sam pa je mnenja, da se Nemci in Japonci motijo, ko postavljajo mejo med tradicionalnim in jedrskim pogonom pri 80.000 KS; po njegovem se bo jedrski pogon uveljavil le pri znatno večjih plovilih. Francoski strokovnjak je nadalje izrazil mnenje, da se svetovno trgovinsko ladjevje na jedrski pogon ne bo razvilo z optimističnim tempom, ki ga predvidevajo Američani in Nemci, ker je gradnja jedrske ladje še vedno zelo zahtevno početje in ker je svetovno javno mnenje na splošno nasprotno vsemu, kar ima opravka z «atomom>;.
Za Evropsko skupnost je spregovoril dr. H. Boos iz Bruslja, ki je tudi izrazil mnenje, da se bo jedrski pogon uveljavil le pri velikih ladjah 100- 120.000 KS, saj se gradnja jedrske ladje splača le tedaj, kadar taka enota zamenja 6-7 tradicionalnih plovil.
V	razpravo so posegli še drugi strokovnjaki, med njimi ing. F. de Grenet za «Italcantieri». Strokovnjak je naglasil, da jedrski stroj še zdaleč ne konkurira tradicionalnim strojem (dieslu, turbini itd.), ker je drag in iz številnih drugih razlogov (varnost, zavarovalstvo, pomanjkanje specializacije, psihološki moment itd.). Izkušnje, ki si jih je Italcantieri doslej nabrala glede jedrskega pogona, je zaključil ing. de Grenet, pa se nanašajo na načrt Euratom Ansaldo - CNEN in na ladje «Enrico Fermi*.
Fiat gradnjo
Danes na sejmu
Drevi opolnoči se bo zaključil 25. jubilejni velesejem. Malo pred 24. uro bo predsednik Slocovich po zvočnikih pozdravil obiskovalce in razstav-ljalce, nakar bodo sneli zastave de-
žel, ki so prisotne na prireditvi.
Današnji spored obsega naslednje točke:	strokovno zasedanje o boju
preti onesnaženju okolja, katerega pobudnik je deželna uprava; predavanje o «Miramaru, prvem morskem parku na Jadranu* (govoril bo ravnatelj parka M. Bussani) in zaključek II. tekmovanja za trofejo Stock-tail 1973.
NAGRADE NA VELESEJMU
Ludo Stringaro, in. Felice Ve-nezian 9, Trst — sesalnik za pvah Philips mod. HL 3660 (Radio Ancona), Fabio Cimadoro, Ul. S. Gio-vanni Bosco 10, Trst — prt za 8 oseb (ELMA S.p.A.), Maria Pia Braut. Ul. Combi 21, Trst — zaboj likerjev (De Mac-ori), Lucia Mesto, Ul. Ronciietto 53/11, Trst — zaboj likerjev (Rene Briand).
• Sinoči bi se morala sestati koriziilta pri Sv. Ivanu za izvolitev novpga predsednika. Ker pa v krogih večinskih strank (predvsem KD) rti bil še dosežen sporazum o osebi predsednika, se svetovala teh skupin seje niso udeležili. Prišli so samo svetovala KPI, Slov. skupnost in MSI. Seja je bila zato odložena za nedoločen čas.
Navdušujoč nastop kotalkarjev Poleta
Pred številnim občinstvom iz vseh krajev zgornje okolice ter iz samega mesta so včeraj nastopili na obsežni ploščadi pred Prosvetnim domom na Opčinah mladi kotalkarji športnega društva «Po-let», ki jih je na sinočnjo čudovito in navdušujočo kotalkarsko revijo ob zaključku športne sezone pripravil kotalkarski učitelj iz Ljubljane Peter Brelc. Večer, na katerem je nastopilo kar 37 kotalkarjev, je vsestransko uspel tako iz tehnično organizacijskega vidika
kakor iz vidika pripravljenosti in obvladovanja nelahkih tehničnih in umetniških elementov kotalkanja, ki so ju mladi izvajalci pokazali tako skupinsko kot posamezno. Občinstvo so še posebno navdušili najmlajši kotalkarji ter tisti, ki so z večletnim vztrajnim treningom dosegli že takšno raven, da se v deželnem merilu lahko kosajo z najboljšimi in so si zato priborili tudi pravico nastopa na vsedržavnem prvenstvenem tekmovanju. Prireditelji revije so imeli tokrat srečno roko tudi pri izbiri sporeda, o katerem borjo podrobneje še poročali. Zaključno kotalkarsko revijo bodo namreč ponovili še jutri in v nedeljo ob 21. uri.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
ples na prostem, da se lahko zavrtijo mladi in odrasli pari.
Člani konzorcija, ki se ne ustrašijo težav in požrtvovalno delajo, zaslužijo vso pohvalo in priznanje, potrebno pa je, da tako občina kot dežela prisluhneta njihovim u-temeljenim pritožbam in predlogom, da ne ty> vinogradništvo v tem predelu izumrlo.
To je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru predsednik konzorcija Miro Sedmak, ki je dejal, da so ob odprtju dosedanjih vinskih razstav že slišali mnogo obljub, katerim pa niso sledila dejanja. Opozoril je predvsem na vprašanje poti med paštni in po sami vasi. Vinogradniki ne bodo mogli opravljati svojega dela v vinogradih, če ne bodo urejene poti. Odgovoril mu je odbornik dr. Dolhar. ki je prinesel pozdrave občinske uprave in zagotovil, da bo do z deželnim prispevkom uredili dve poljski poti. Napovedal je tudi, da bo v kratkem prišel v Križ župan Spaccind, zlasti zaradi vidca in osnovne šole. Tedaj bodo Križani imeli lepo priložnost, da županu obrazložijo in prikažejo vse svoje probleme.
Na letošnji vinski razstavi v Križu imajo bela vina Martin Guštin, Vida	Gerlanc,	Anton	Košuta,
Egidij Košuta, Ivan Košuta, Josip Košuta, Kristjan	Košuta,	Mirko
Košuta, Franc Košuta, Oskar Košuta, Ivo	Sedmak,	Emil	Sedmak,
Karmelo Sedmak, Mario Švab. Angelo Settimo, Albin Tenze, Slavko Tenze. Justo Tenze, Srečko Tretjak in Repa-Starc, črna vina pa Gigi De	Lorenzi,	Franc	Košuta,
Egidij Košuta, Ivo Sedmak, Emil Sedmak, Mario Švab.
Po mnenju članov ocenjevalne komisije je kakovost vin na letošnji vinski razstavi mnogo boljša kot prejšnja leta.
Sinoči uspel koncert v Mačkoljah
Sinoči je bil v Mačkoljah napovedani koncert pevskega zbora prosvetnega društva «Valentin Vodnik* in godbe na pihala iz Brega, čisti dobiček je bil namenjen skladu za postavitev spomenika padlim v NOB v Mačkoljah. O uspelem koncertu bomo obširneje pisali prihodnjič.
• Včeraj je delegacija KPI položila v Ul. Pindemonte, na kraju kjer je pred tridesetimi leti junaško padla Alma Vivoda, šopke rož.
u. i v*
Predsednik konzorcija Miro Sedmak otvarja 7. praznik vina in rib
Vabilo
Cenjeno občinstvo vabimo na ogled raznih jugoslovanskih proizvodov za o-sebno potrošnjo, kateri bodo razstavljeni na
25. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU
do 29. junija 1973
—	V Palači narodov: prehrambeni proizvodi, tekstilni in kožni izdelki, o-krasni predmeti, izdelki ljudske umetnosti, kristal, knjižni sejem, itd.
—	Na lesni razstavi: pohištvo
\ vina in druge p' ače so Vam na razpola-
Naše gastronomske
go v gastronomskem parku
Organizacijski odbor za tržaški velesejem 1973 gospodarskih zbornic SRS in SRH
TR1ESTE ALISCAF1 S.p.A.
VOZNI RED HIDROGLISERJEV
Dnevni odhodi s pomola Pescheria za:
•	SESLJAN:	ob
•	GRADEŽ — LIGNANO: ob
•	PIRAN — UMAG:	ob
TRST
8.00	—	13.30
8.00	—	13.30	—	16.30
8.00	—	13.30	—	16.30
CENE:
Otroci od 4. do
TRST
TRST
TRST
TRST
SESLJAN:
GRADEŽ:
LIGNANO:
UMAG:
PIRAN:
Enosmerna
Enosmerna
Enosmerna
Enosmerna
Enosmerna
500
1.150
1.600
1.450
900
Povratna
Povratna
Povratna
Povratna
Povratna
900
2.000
3.000
2.500
1.600
14. leta Imajo popust potovalnih agencijah
50% • informacije in rezervacij« pri vsah ter na odhodnem pomolu
7. RAZSTAVA DOMAČIH VIN V KRIŽU
Danes ob 18.30 simfonični koncert mestne godbe «G. Verdi* iz Trsta
ob 21. uri večer slovenskih narodnih motivov z ansamblom Lojzeta Hledeta ter števerjanskim kvintetom
Jutri ob 21. uri nastop mešanega zbora »Vesna* iz Križa.
Vabljeni
PROSVETNO DRUŠTVO VESNA KRIŽ
organizira še danes, 29. t.m. od 9. do 15. ure
EX TEMPORE
Nagrajevanje bo isti dan ob 18. uri
Prijavljenci naj se javijo v prosvetnem domu »A. SIRK*
Šolske vesti
Državno didaktično ravnateljstvo v Dolini obvešča, da bo vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva, in sicer v Dolini, v Mačkoljah, pri Domju, v Ricmanjih, v Borštu, Boljuncu, na Pesku, v Žavljah in pri Korošcih vsak delovni dan v dopoldanskih urah do 30. junija.
Po tem dnevu bo vpisovanje samo na ravnateljstvu v Dolini.
Opensko didaktično ravnateljstvo obvešča, da bo na vseh šolah vpisovanje v prvi razred do 30. junija od
9.	do 12. ure.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakoba obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer pri Sv. Jakobu. D. Kette v Ul. sv. Frančiška, v UL Do-nadoni, pri Sv. Ani in v Skednju do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva ui sicer Oton Župančič pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, Milčinski na Katinari, v Rojanu in v Barkovljab do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo v Nabrežini obvešča, da bo vpisovanje v I. razred v vseh osnovnih šolah ravnateljstva do 30. junija v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1976. Učenci ostalih razredov bodo vpisani uradno.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1. sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od
10.	do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega nčiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-/4. Prošnje spre jema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
•Ravnateljstvo Državnega trgovske ga tehničnega zavoda «žiga Zoiz* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.*
BIRME 1973
Presenetljivo velika tzbira UR ln ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika tzbira ur SEIKO — Posebni popusti
Urama in zlatarna
LAURENTI
Trst • Trieste, Largo Santorio 4
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 29. junija PETER in PAVEL Sonce vzide ob 5.18 ic za teme ob 20.58 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 3.50 in zatone ob 20.12.
Jutri, SOBOTA, 30. junija EMILIJA
Vreme včeraj: najvišnja temperatura 27.9 stopinje, najnižja 20,2, ob 19. uri 26,2 stopinje, zračni pritisk 1020 mb pada, veter vzhodnik 5 km na uro, vlaga 59 odstotka, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,8 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. junija 1973 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 53-letni Pietro De Riz, 59-letni Remigio Denic, 88-letni La po Cerretelli, 58-letna Servola Ruzzier, 90-letna Giulia Lovisi, 84-letna Giulia Benko vd. Bensi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d'Oro, UL Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — UL Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Val maura 11.
Gledališča
TEATRO STABILE Danes ob 21. uri v Miljah (Trg Marconi): Carlo Goldoni — »Harlekin s'uga dveh gospodarjev*
Jutri, 30. t. m. «Per 1'anima in tor.nento che d hai dato*.
Kino
CIRCORAMA ORFEI bratov Liane, Nanda in Rinalda v naselju S. Ser-gio. Izreden uspeh. Danes dve predstavi: ob 17.30 in 21.45. Blagajna tel. 824-781.
Nazionale 15.00 «Lo chiamavano cin-que dita di violenza*. Barvni japonski film.
ExceIsior 15.00 «H grande valzer*. Barvni film. Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi.
Grattacielo 15.30 «Sole rosso sul Bosforc*.- Barvni film. Igrata Stan-ley Kramer in Gearaldine Chaplin. Fenice 15.00 »Milano rover.te*. Barvni film. Antonio Sabato in Philippe Lerov. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.30 «11 ladro che venne a pranzo*. Barvni film. Ryan 0’Neal in Jacqueline Bisset.
Ritz 15.00 «Lo chiamavano verita*. Barvni zabavni vvestem film. Mark Damon in Pietro Ceccarelli.
Aurora 16.00 «Uomini selvaggi*. Barvni westerri film. Igra znani filmski zvezdnik William Holden. Capitol 16.00 «Sono stato io». Barvni film. Igra Gianearlo Giannini. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Un uomo da rispetta-re». Barvni film. Igra .Kirk Douglas. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fiiodrammatico 15.00 «Gli altri rac-conti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Che centriamo noi con la rivoluzione*. Barvni zabavni film. Igrata Vittorio Gassman in Paolo Villaggio.
Vittorio Veneto 14.45 «Dalla Cina con furore*. Barvni film. Igra Bruce Lee.
Abbazia 15.00 «Le avventure amorose di Robin Hood*. Barvni pustolovski film. R. Jenkins in D. Kar-ver.
Astra 16.00 «L’uomo di Rio*. Barvni film; Igra Jean Paul Belmondo. Ideale 15.00 «L’allucinante fine dell’u-manita*. Barvni film. Igrata Diana Ross in Charles Harry.
Impero 16.00 «Una ragione per vi-vere ed una per morire*. Barvni pustolovski film. Igrata Bud Spencer in James Cobum.
Razstave
V	mestni galeriji Piran razstavlja svoja dela tržaški slikar Demetrij Cej. Razstava bo trajala do 8. julija.
V	galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 razstavlja svoja dela Kosta Alex.
V	Kraški galeriji v Repr.u razstavlja tržaški slikar Silvester Godina.
V	občinski galeriji je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Nino Gergolet, ki bo razstavljal do 30. t.m-
Izleti
Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoliških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd. Izlet je razdeljen na dva dela: od 22. do 28. julija bo taborenje z lastno kuhinjo. 29. juh ja pa bo odhod * avtobusi in skupno kosilo na odpri tem. Vpisovanje pri »Pohištvu Re-nar*, Proseška ulica št. 3, Opčine, do 15. julija letos.
SPDT organizira 1. julija 1973 avtobusni izlet na Vršič. Z Vršiča peš na Sleme, kjer bo proslava 70-Ietni-ce planinskega društva Jesenice. Ob tej priložnosti bodo prikazali gorske reševalne akcije v steni. Po želji se bodo planinci lahko povzpeli na Mojstrovko. Odhod izpred sodne paieče ob 6. uri zjutraj.
Mali oglasi
Iščem slaščičarja ali pomočnika ter prodajalko oziroma pomočnico. Naslov: pekarna Favento, UL di Roiano 1, Tel. 414-619.
*§■
Zapustil nas je naš dragi brat in stric
Alojz Colja (Slavko)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v soboto, ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v mavhinjsko cerkev.
Žalujoči bratje, sestri in drugo sorodstvo
Sesljan. 29, 6. 1973
Dne, 28. junija 1973 nas je zapustila naša draga mama in nona
FRANČIŠKA SIRK vd. BOGATEČ
Pogreb pokojnice bo jutri, v soboto, 30. junija ob 16.00 uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križ.
Žalujoči: hčerka, sin z družino, sestra, bratje ter drugo sorodstvo
st. mm 9. mi «n
NA VELESEJMU VZBUJA PRECEJŠNJO POZORNOST
Okusna razstava lončnic cvetja in okrasnih rastlin
Zmogljivost naše dežele in perspektive nadaljnjega razvoja cvetličarstva
SKUPNA SEJA IZVRŠNIH ODBOROV SPI IN SKGZ V GORICI
Med obiskovalci letošnjega tržaškega velesejma, zlasti med ženskami, vzbuja precejšnjo pozornost in zanimanje razstava rezanega cvetja, lončnic in okrasnih rastlin. Razstava, ki jo je pripravila ustanova za razvoj kmetijstva ERSA s sodelovanjem deželnega odbomištva za kmetijstvo, zadruge cvetličarjev in vrtnarjev r.a Tržaškem in drugih cvetličarjev z Goriškega in iz Furlanije, prikazuje zmogljivosti naše dežele na tem pod ročju in do neke mere tudi nakazuje perspektive nadaljnjega razvoja. Kot smo trdili že pred leti, ima cvetličarstvo na našem področju lepe možnosti razvoja zaradi bližine tržišča, kot je Trst, zaradi vedno večjega povpraševanja tudi v drugih mestih in na podeželju. Tudi to je znak nekega kulturnega nivoja in življenjskega standarda.
Statistični podatki o povečanju površin in vrednosti prodanih pridelkov pa potrjujejo, da so naši cvetličarji marljivi, da dober zgled vleče, da se vložena sredstva in trud dobro o-brestujejo, da pa nastajajo sproti nova vprašanja, ki jih je treba s pomočjo dežele, zlasti omenjene deželne ustanove, sproti reševati.
Na razstavi lahko vidimo tudi maketo bodočega vzorčnega obrata — šole za cvetličarje — ki ga nameravajo zgraditi pri Proseku. Ta center naj bi po mnenju vodstva ustanove ERSA služil za zgled in spodbudo cvetličarjem in naj bi skrbel za njihovo strokovno izpopolnjevanje, kakor tudi za usposabljanje mladih cvetličarjev. Tu bi preizkušali nove naprave za cvetličarstvo in r.ove vrste cvetja ter uvajali sodobno tehniko. Pravijo, da so načrti že izdelani, da so zagotovljena sredstva in da bi se pobuda lahko uresničila v prihodnjih dveh letih.
Zelo zanimiva so statistični podatki od leta 1967 do leta 1972, ki se nanašajo na razvoj cvetličarstva v naši deželi. Predvsem opazimo, da imamo v naši deželi dve različni produktivni središči. Na Tržaškem prednjačimo z rezanim cvetjem, v videmski pokrajini pa z okrasnimi rastlinami in lončnicami, kar prihaja do izraza tudi na sami razstavi. Vrednost prodanega rezanega cvetja na Tržaškem je leta 1972 znašala 145.605.000 lir. vrednost prodanih okrasnih rastlin v videmski pokrajini 172.860.000 lir, na Tržaškem 27.000.000 lir, v goriški pokrajini 27.800.000 lir, vrednost prodanega rezanega cvetja v goriški pokrajini pa je znašala 54.870.000 lir.
Tudi glede okrasnih rastlin smo bili pred petimi leti na Tržaškem precej na boljšem kot v videmski po-
Y * naporov za kvalitetnejši sko v delovanju SPZ pred bližnjim občnim zborom
SPZ bo izdelala teze ter v njih zajela predloge, kako usposobiti organizacijo za odgovorne naloge v krepitvi slovenske narodne prisotnosti v naših krajih
ŠE JUTRI MOŽNOST ZA VPIS
L Povečano število otrok v šolali narekuje več učiteljskih mest
V skladu s prakso delovanja Slovenske kulturno - gospodarske zveze in tudi zaradi nadaljnjih perspektiv prosvetnega delovanja na Goriškem sta se v sredo zvečer sestala v Gorici izvršna odbora SK GZ in SPZ. Predsednik SPZ prof. Klavdij Palčič je predvsem opisal napor organizacije, da se čimbolje pripravi na prihodnji občni zbor, ki bo v jeseni v novem sedežu prosvetnega društva Sovodnje. Občni zbor bi praviloma moral biti že spomladi, vendar so ga preložili, da bi imeli na voljo dovolj časa za odpravo nekaterih težav, ki so se pojavile v organizaciji. Predsednik je ugotovil, da so opuščali nekatera važna načelna vprašanja, da so premalo energij vložili v posredovanje kulture našim ljudem in da so nastala tudi kadrovska vprašanja, ki onemogočajo organizaciji učinkovito opravljanje njenih narodnoobrambnih nalog. Predsednik je nadalje ooravnaval odnose znotraj te na ipometnbnejše članice SKGZ, ki deluje na področju Trsta in Gorice, ter je dejal, da obstaja možnost določene stopnje avtonomnega urejanja vprašanj tehničnega značaja, da pa v načelnih vprašanjih, tako je bilo soglasno potrjeno v vodstvu SPZ, ne more biti drugačnega kot samo enoten pristop kot
krajini, saj je n. pr. leta 1963 znašala vrednost prodanih okrasnih rastlin na Tržaškem štirikrat več kot v videmski pokrajini. Velik skok so v videmski pokrajini zabeležili leta 1969-1970 in od tedaj dobro napredujejo, medtem ko beležimo na Tržaškem le malenkosten- napredek. Glede rezanega cvetja velja pripomniti, da so se površine povečale v zadnjih letih le za 15 odst., vrednost prodanega cvetja pa za 136 odst., kar do neke mere lahko pripišemo povišanju cen, predvsem pa izpopolnjevanju tehnike in uvajanju novih sort.
Cvetličarji iz videmske in goriške pokrajine razstavljajo predvsem o-krasne rastline in grmiče za vrtove in parke ter lončnice, krasne šope rezanega cvetja, kompozicije pa predstavljajo člani cvetličarske zadruge Drago Starc. Niko Prašelj, Iadislav Pertot, Miroslav Žigon, Sergij Milič, Viktor Sedmak. Ivan Regent in Giuseppe Zuccoli. To je tudi najbolj o-kusno urejen del razstave, za katero je uprava velesejma vsekakor dodelila premajhen prostor. Za razstavo, zlasti kar zadeva naše cvetličarje, se je zelo zavzel strokovnjak Mut-ton, predstavnik ustanove ERSA na Tržaškem, kateremu gre vse priznanje za njegovo požrtvovalnost.
iituiiiiiitiiiiiisiiiftiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiriiiiiHiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiikiiiiiiiiiHiitiiiiiimmiiiiiiimim
MARIO LIZZERO - ANDREA VČERAJ ŠESTDESETLETNIK
Mario Lizze-\ Postal je politični komisar grupe ro s partizan- ! divizij furlanskih Garibaldincev in J skim vzdevkom I v tem svojstvu ogromno prispe-«Andrea» je | val k razvoju oboroženega boja včeraj slavil 60- furlanskih ljudi proti nacističnemu
letnico rojstva. Številni slovenski in zlasti j	primorski par-
tizani se ga spominjajo iz vojnih let, ko je že leta 1942 navezal stike s slovenskim partizanskim vodstvom na Dolenjskem in postal organizator	prvega	garibaldinskega
oddelka	italijanskih partizanov,
nato pa nadaljeval svoj boj od leta 1943 do konca vojne v hribovitih predelih svoje rodne Furlanije in v Beneški Sloveniji v stalnem in neposrednem stiku s slovenskim	partizanskim gibanjem.
F
-'■m-a
M
"/!
M. -
-• -. i'
>3k
lii
US
II
pohištvo
m.
zorni
Ul. Settefontane 58, 62, 64 stalna razstava
Ul. Madonnina 18
ob priliki 25. tržaškega velesejma Vam Zerial daruje
bajne popuste
in...
torbo
okupatorju, k razvijanju ljudske oblasti m osvobojenih področjih in k učvrstitvi sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partizanskimi enotami na našem področju.
Po osvoboditvi je bil izvoljen za tajnika furlanske federacije KP1 in imenovan za vsedržavnega svetnika stranke. Leta 1948 je bil izvoljen za deželnega tajnika stranke za goriško, videmsko in porde-nonsko federacijo, naslednje leto pa je postal tajnik federacije KP1 v Benetkah, kar je ostal do leta 1953. Leta 1954 se je vrnil v svojo Furlanijo in razvil vsestransko dejaimost v furlanskem delavsko -kmečkem gibanju v boju za so cialne pravice in za dejansko avtonomijo dežele Furlanije - Julijske krajine. -Bil je izvoljen za člana CK KPI in za člana nadzorne komisije CK. Na treh volitvah je bil na čelu deželne poslanske kandidatne liste KPI in izvoljen za poslanca v rimskem parlamentu, kar je še danes. V tem svojstvu je tudi podpredsednik obrambne ko misije poslanske zbornice.
V vseh povojnih letih se je kot odločen antifašist in star bojni tovariš slovenskih partizanov vedno zavzemal tudi za narodnostne pravice Slovencev pa naj je bilo to v parlamentu ali pa v deželnem merilu. V svojstvu predsednika deželne organizacije Alleanze conta-dini • Kmečke zveze se je zavzemal tudi za gospodarske, socialne in narodnostne interese slovenskega kmečkega prebivalstva.
Mario Lizzero .Andreas se je rodil 28. junija 1913 v Morteglianu pri Vidmu. Leta 1929 je postal član mladinske federacije KPI v Čedadu, že dve leti kasneje pa je bil izvoljen za člana federalnega odbora mladinske federacije partije za videmsko pokrajino. Leta 1933 je bil med organizatorji stavke v čedadski cementarni Italcementi. Še istega leta je bil skupno z drugimi komunisti aretiran in pred posebnim fašističnim sodiščem obsojen na sest let zapora. Presedel jih je 4, nato pa je bil v letih 1937-40 še večkrat aretiran dokler se ni umaknil v popolno ilegalo.
Za svoje zasluge v italijanskem odporniškem gibanju je bil odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost.
Slovenci imamo v Mariu Lizzeru velikega prijatelja in zaveznika v boju za naše pravice. Ob njegovem jubileju mu želimo, da bi še dolgo let uspešno vodil boj za pravice delovnih ljudi in da bi ga spremljalo zdravje in zadovoljstvo.
Soja vodstva KD o položaju na pokrajini
Krščanskodemokratski svetovalci bodo glasovali za pokrajinski proračun na seji pokrajinskega sveta, ki bo morda že prihodnji teden, vsekakor pred 15. julijem. Tako so sklenili v torek zvečer na seji svetovalske skupine KD, ki je bila v Gorici. Tako bodo za pokrajinski proračun glasovali tudi štirje pripadniki struje forze nuove, ki so imeli na dveh javnih sejah pokrajinskega sveta določene pomisleke.
Pred to sejo je imelo sestanek ožje pokrajinsko vodstvo KD beji je še vedno načeloval Pasquale De Simone, čeprav je njegova mandatna doba potekla in bo verjetno zaradi tega podal ostavko na tajniško mesto, tudi ker_ bo, tako se govori v Gorici, najbrž sprejel mesto v deželnem odboru. Tudi na tej seji so obravnavali položaj na pokrajini, kjer bi kmalu prišlo do
kryeprvih dneh prihodnjega tedna bodo o stvari razpravljali tudi socialisti. Vodstvo KD bo v teh dneh navezalo stike z ostalimi partnerji levosredinske koalicije, tj. s jo-cialisti. socialdemokrati m slovensko demokratsko zvezo.
doslej Svoj govor je predsednik SPZ Klavdij Palčič sklenil s predlogom za ustanovitev komisije s sodelovanjem SKGZ, ki naj začrta nadaljnji program dela te naše najbolj pomembne prosvetne organizacije.
V razpravo so posegli številni predstavniki Prosvetne zveze in SK GZ, ki so s svojim doprinosom o-svetlili nekatere plati odnosov med organizacijama in zlasti nakazali pot, po kateri naj se odvija kultur no - prosvetno delo v bodočo. Edvin Švab je zlasti želel razčiščenje nalog obeh organizacij, ki sta ooe kulturno - prosvetni in jima vendar pripadata različni mesti v naši skupnosti. Marko Kravos je opozoril na zaostajanje SPZ v posredovanju vrednot umetnikov s področja pisane besede in likovne u-stvarjalnosti, medtem ko je tajnik Kapelj zajel celovitejši pogled na problematiko SPZ.
Na podlagi teh in drugih razmišljanj, ki so vsebovala tudi stvarne predloge za kvalitetni skok v delovanju SPZ, je predsednik SKGZ Boris Race predlagal, naj SPZ v določenem roku pripravi pismene teze o njenih sedanjih in predvsem bodočih snovanjih in jih razdeli med svoje vrste. Na podlagi teh materialov, ki bi jim lahko dali naslov »Slovenska prosvetna zveza danes*, bo delovala komisija, o kateri je bil govor poprej in v kateri bo zastopana s svojimi predstav niki tudi SKGZ. S takšnim načinom dela se bo SPZ najbolje pripravila na svoj bližnji občni zbor, ki ga sklicuje v Sovodnjah, da bi poudarila, kako pomembno pridobitev predstavlja nori Kulturni dom za naše kulturno - prosvetno delovanje na Goriškem.
Poudarek na Goriški in na njenih vprašanjih bo tudi na jutrišnjem srečanju predstavništva SK GZ s predsednikom republiške konference SZDL Slovenije Mitjo Ribičičem ter načelnikom komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Jožetom Hartmanom. Pogovor bo nudil priložnost za medsebojno izmejnavo pogledov na nekatera vprašanja, med katerimi bo zavzemala pomembno mesto akci ja za izgradnjo Kulturnega doma v Gorici.
V sklepnem delu sestanka je bil govor o nekaterih pobudah, ki se uresničujejo v Beneški Sloveniji in zlasti o pripravah na tradicionalno
tovalec Jože Jarc, nato so vrteli italijanski film «Al!’armi siam fa-scistii. Sinoči je Vincenzo Mariru-Banfi predaval o goriški fronti v septembru 1943, ko so se v Gorici formirale prve italijanske partizanske edinice, ki so se tudi spoprijele s prodirajočimi nemškimi enotami.
Danes bodo ob 18. uri odprli fotografsko razstavo na temo »Gorica in njeni rajoni*, zvečer bo ples. Jutri, v soboto, ob 21. uri bo zdravnik dr. Antonio Slavich predaval o »psihiatriji v današnji dobi*. V nedeljo popoldne bo slikarski ex tempore za otroke.
Festival se bo zaključil v pone deljek zvečer, ko bo arhitekt inž. Roberto Costa predaval o urbanističnih problemih Gorice. Isti večer bo tudi tekmovanje v briškoli.
Prednostne lestvice za slovenske profesorje
V Ulici Croce bosta potrebna dva prva razreda - Še en razred potreben v Ulici Randaccio
Šolsko leto v slovenskih ljudskih ] tolikšnem številu otrok, dve para-šolah na Goriškem se je včeraj lelki, da bi bil pouk boljši. _ Prav uradno zaključilo s šolskimi ma- \ tako bo v slovenski ljudski šoli v šami in z izročitvijo šolskih spri- Ulici Randaccio nujno potrebna čeval. Učenci so zadovoljni odšli domov in	tako	tudi	uradno pričeli dolge	počitnice,	ki
trajajo že dva tedna.
V prvem razredu slovenskih ljudskih šo! vpisujejo še jutri, v soboto, zadnji dan meseca. Šolske pisarne bodo odprte zjutraj od devete do	12.	ure	in	učiteljice
ter učitelji bodo čakali še tiste starše, ki niso še opravili formalnosti za vpis v ljudsko šolo. Pisali smo že. da pričakujemo letos večji vpis	kot	lani	v	slovenske
ljudske šole, to zlasti v mestu. V Ulici Croce je število vpisanih v prvi razred že preseglo lansko število v istem razredu. Baje je doslej vpisanih 27 dečkov in dek'ic. lani jih je bilo dvajset, in pričakujejo jutri še kakšnega zamudnika. Enako je pričakovanje tudi v drugih šolah v mestu in na podeželju.
S tem v zvezi se že sedaj postavljajo vprašanja, ki jih bo treba rešiti še pred začetkom šolskega leta. V prvem razredu v bili potrebni, ob
četrta učna moč, kajti za vsako učiteljico jc poučevanje skoro dvaj-dejansko set otrok, ki so razdeljeni v dva [ razreda, zelc težavno, z druge strani pa je pouk tudi za otroke težavnejši. Tu je treba le aplicirati zakone in predpise prosvetnega ministrstva in tudi učnih moči je letos, po učiteljskem natečaju, precej na razpolago. Pomisliti pa bo treba tudi na ureditev ustreznih prostorov, kajti že lani se je v šolskih poslopjih v Ulici Randaccio pokazalo pomanjkanje prostorov tako za morebitni drugi razred ljudske šole kot za kak razred nižje gimnazije.
Na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici so objavljene pred nostne lestvice za poučevanje posa meznih panog v slovenskih sred njih šolah v šolskem letu 1973-74 Prizive je moč vložiti do 7. julija.
.........................n.nuni......iiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliMiiiiimiiiiiliiiiiiiNiiiiiiimir......................
Slovenski otrok spada v slovensko šolo!
PD »JEZERO* DOBERDOB priredi 28., 29., 30. junija in 1. iuti ia običajni
PRAZNIK OB JEZERU
Vsak večer ples z zabavnim orkestrom »I Salvador*. Jutri. 30. junija tekmovanje v briškoli z lepimi nagradami. Deloval bo dobro založeni bife s hladnimi pijačami. domačim vinom in specialitetami na žaru.
Vsi vljudno vabljeni!
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Na prvi prireditvi vrtca v Ulici Torriani so malčki staršem pokazali svoje znanje
Vrtec deluje komaj leto dni - Lokacija vrtca je privabila otroke, ki bivajo v zahodnem delu mesta
prireditev na Kamenici, v katerih se kažejo skupna hotenja beneških društev in prebivalstva po hitrejšem reševanju številnih in velikih odprtih vprašanj v Beneški Sloveniji z narodnostno, gospodarsko in družbeno tematiko.
Praznik «Uni(a» pri Madonnini
Na senčnatem prostoru pri Madonnini ,je že nekaj dni praznik komunističnega tiska, ki ga je priredila goriška sekcija KPI. Poleg običajne večerne zabave s plesi (igrata orkestra «1 Leaders* in «Briški slavček*) so ob tej priložnosti priredili tudi vrsto zanimivih predavanj in razstav. Prejšnji večer sta, ob odprtju festivala, govorila goriški občinski svetovalec odv.
V slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Torriani so imeli včeraj naši malčki svojo prvo zaključno prireditev. Vrtec je bil ustanovljen šele v lanskem šolskem letu. vendarle so ga takrat začasno namestili v šolskem poslopju v na-
Nereo Battello in pokrajinski sve- selju onkraj pevmskega mostu. La-
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Epilog zakonskih nesoglasij z obsodbo moža no zaporno kazen
Žena je zadevo prijavila policiji, ker se je bala groženj brezposelnega moža
Pred okrajnim sodnikom v Gorici so imeli včeraj celo vrsto drobnih razprav, ki jih je moral sodnik dr. Ballarini obravnavati ves dopoldan in jih je nekaj o-stalo tudi za popoldansko razpravo. V dopoldanskih urah so zaradi enega ali drugega razloga morali v nekaterih primerih odložiti nadaljevanje obravnave ter bodo prišle zopet na vrsto čez nekaj tednov.
Med tistimi, ki so jih zaključili z razsodbo, naj omenimo primer 27-letnega Giannija Paolettija iz Gorice, Ul. Balilla 15, ki pa ni bil prisoten pri razpravi. V obtožnici je rečeno, da je Paoletti napravil prekršek člena 570 kazenskega zakonika, ki urejuje zakonske in družinske odnose, on pa da kot zakonski mož in oče ni izpolnjeval svojih dolžnosti ter ni skrbel za vzdrževanje svoje družine.
Obtožnica je bila sestavljena na osnovi prijave, ki jo je napravila proti njemu njegova žena 49-letna Licia Trentadue dne 21. maja 1971. V prijavi je žena izjavila, da jo je mož pretepal, da ji je grozil in da sta se večkrat zelo glasno prepirala ter so to lahko slišali tudi sosedje. Prav tako da so sosedje tudi videli, ko jo je pretepal in celo na delu v protijetič-nem sanatoriju, kjer je zaposlena, so ugotovili znake udarcev na njenem obrazu. Žena je še povedala, da sta se s Paoletti jem poročila leta 1967 in naslednje leto sta imela dvojčke, ki imata torej sedaj pet let. Za otroke in zase je morala skrbeti vedno sama, ker mož ni bil skoro nikdar zaposlen in je torej logično, da kot brezposeln ni mogel preskrbeti
sredstev za preživljanje družine. Skoro dve leti je bil tudi v zaporu od koder je prišel 3. decembra 1970. Od takrat je tudi delal samo kakih 15 dni v podgorski tekstilni tovarni. Običajno vedno kolovrati okrog ponoči in podnevi ter ni v nikako pomoč družini. Izjavila je še, da je večkrat celo z nekakšnim samozadovoljstvom izjavil, da ga žena vzdržuje in kot da mu to prija. Vzrok zadnjega prepira pred prijavo pa je bila njena izjava, da se ga boji in da ga bo zapustila.
Žena je še izjavila, da ima zapisana na svoje ime dva avtomobila, fiat 1100 in flavia. Enega od teh se je polastil mož, drugega pa njegov oče, ki se z njima vozita okrog ter ne dopustita, da bi ona avtomobila prodala. V zadnjem času živi mož ločeno od družine in tudi v času prijave na policijo je menda delal kot natakar v Bibionu.
V zvezi z obtožnico naj dodamo, da je že med preiskavo odpadla obložba nasilja in pretepa ker zaslišane priče niso mogle izjaviti, da bi videle če je mož ženo v resnici pretepal. 7ato je ostala samo obtožba neizpolnjevanja zakonskih m družinskih obvez-nerii vzdrževanja družine. Državni tožilec odv. Paseoli je predlagal za obtoženca dva meseca zapora, njegov zagovornik odv. Battello pa je predlagal popolno oprostilno razsodbo ali vsaj zakadi pomanjkanja dokazov. Sodnik pa ni upošteval niti enega niti drugega predloga ter ga je obsodil na šest mesecev zapora, p'ač'lo globe 90 tisoč lir in plačilo sodnih stros kov.
L M.
ni pa je občina, na prigovarjanje staršev, obnovila stavbo, ki je že prej služila potrebam italijanskega šolskega vrtca, in v tej stavbi, na vogalu ulic Torriani in Corda-ioli, sta prišli do izraza slovenska beseda in slovenska pesem.
Čeprav je ob začetku šolskega leta obstajala določena negotovost, se je v 'vrtec vpisalo 25 otrok, od katerih je bil le eden iz štmavra, od koder so ga med šolskim letom vsak dan vozili v vrtec s šolskim avtobusom. Kar osem otrok bo jeseni zapustilo vrtec in se vpisalo v prvi razred ljudske šole, vpisanih pa bo brez dvoma, kot smo izvedeli, prav toliko če ne celo več otrok kot v minulem šolskem letu.
Malčki slovenskega otroškega vrtca v Ulici Torriani so se pod vodstvom vzgojiteljice Vere Če-ščutove v zimskih mesecih veliko naučili. Ob koncu leta so hoteli razveseliti svoje starše s prireditvijo, ki je, tako lahko ugotavljamo, nadvse uspela. Na prireditvi so sodelovali vsi, tako v skupinskem pevskem zboru kot v samostojnih recitacijah ali samospevih. Imeli so tudi mladega fantiča, ki je na začetku goste lepo pozdravil, pa napovedovalko, ki je v zaključni točki pripovedovala zgodbico o volku in kozličkih.
Seveda so bili včasih, v marsikateri točki, nekoliko kontestativ-ni in so jo ubrali kar po svoje. Za vsako točko pa ni bilo ploskanje staršev in drugih povabljencev samo nekaj zunanjega, marveč zares občuteno, saj so fantki in dekletca pokazali veliko sposobnost. Vrsto samostojnih nastopov so zaključili s prizorčkom o prebrisanem volku, ki je z zvijačo požrl kozličke, ki so lačni doma čakali mamo kozo. Za zaključek pa so se še skupno slikali na prostornem vrtcu, da bodo ohranili spomin na dneve preživete v vrtcu in... da jih bodo vsi, ki prebirajo naš dnevnik lahko tudi videli.
Izleti
Iz goriškrga matičnega urada
ROJSTVA: Sabrina Tono, Stefano Cescutti, Annalisa Fedri.
Dežurne trafike: Ul. 9. avgusta 2, Ul. Mazzini 10, Ul. Oberdan 1, Ul. Cravos 2, Ul. Formica 44, Sveto-gorska cesta 64, Ul. Udine 55, Drevored 20. septembra 143, Ul. Capodi-stria 5, Madonnina del Fante 4, Ul. P. Diacono 116, UL Cipriani 66, Groj-na 21.
V nedeljo, 1. julija bodo šli goriški planinci na Vršič in nato peš na Sleme, kjer bo proslava 70-let-nice planinskega društva Jesenice. Po želji se bodo planinci lahko povzpeli še na Mojstrovka Do Vršiča bodo šli z lastnimi prevoznimi sredstvi. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na sedežu SPD V Ulici Malta 2. tel. 2495.
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 »Melinda* (La risposta americana al Kung-Su ci-nese. Barvni film. Mladini pjod 14. letom prepovedano.
CORSO 15.15—22.00 »Notte sulla citta*. A. Delon in C. Deneuve. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.30—22.00 »La frec-cia che uccide*. S. Kai in L. Then. Barvni film.
CENTRALE 15.30-21.30 »La battaglia dei giganti*. D. Andrevvs in H. Fonda. Barvni film.
VITTORIA 15.30-22.00 »Lisola dei sensi perduti*. L. Kalergis in L Lorenzi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 15.00-22.00 »Rivelaziore di un maniaco sessuale al capo del-la squadra mobile*. Barvni film.
PRINCIPE 15.00 »Super fly». Barvni film.
EXCELSIOR 15.00 «R maestro e Margherita*. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA »Topova za Kordobo*. ameriški barvali film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «šerif na divjem Zahodu*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE Prosto.
RENČE Prosto.
PRVAC1NA Prosto.
KANAL »Obračun na Karibih*, francoski barvali film ob 20.00.
POTUJOČI KINO BRANIK »Igralec in prostitutka*, ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa Sar. Giusto, Korzo Italija 224, teL 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicold. UL 1. maja. tel. 73-328.
HITLERJEVSKI EKSPERIMENT V JUŽNI AFRIKI
«Neodvisne» črnske države presekane od koridorov
Južnoafriška vlada ž&li s tem uresničiti popolno ločenost med belci in črnci, da bi obenem nad njimi uveljavila svojo gospodarsko nadoblast
Apartheid je nekakšna zmes tradicionalne južnoafriške prakse, ideje o rasni superiornosti, kalvinistične teologije in patemalistične filantropije (človekoljublja). Sama beseda pa preprosto pomeni «ločevanje».
Pojav apartheida v Južnoafriški republiki nedvomno predstavlja ekstremno manifestacijo vsega tistega, kar povzroča vsa globoka nasprotja in razcepljenost v današnjem svetu. V tej rasistični trdnjavi afriškega juga sta se soočili dve obdobji: tehnološko in suženjsko. Zakaj pogoji življenja in dela ter brezpravnost velike večine črnskega prebivalstva predstavljajo «izzivanje», ki žali človeško dostojanstvo.
Stavke črnskega prebivalstva v začetku letošnjega leta so javnost ponovno opozorile na to, kar Vors-terjeva vlada v Pretoriji imenuje politiko rasnega ločevanja belcev in črncev. Kaj pa ta politika v praksi pomeni, nam bo pojasnilo že samo nekaj podatkov:
—■ belcem (21 odstotkov prebival-
stva) pripada 71 odstotkov od skupnih dohodkov, a črncem (68 odstotkov prebivalstva) samo 23 odstotkov.
—	velike kapitalistične družbe dosegajo eno najvišjih profitnih stopenj na svetu,
—	na vsakih 100 tisoč črncev, se jih 417 nahaja v zaporu, a od leta 1969 do 1971 je bilo na osnovi rasističnega zakona usmrčenih 340 črncev in ljudi drugih ras.
—	področja, ki so bila po vladnih načrtih določena za naselitev črnskega prebivalstva, obsegajo samo 12 odstotkov skupne površine v tej republiki,
—	80 odstotkov belcev živi v mestih ter industrijskih središčih.
Tudi v bodočnosti ne bo boljše: predvidena je ustanovitev »neodvisnih* črnskih držav (bantustanov), s katerimi ■ želi vlada doseči popolno ločenost življenja med belci in črnci, obenem pa črnce obdržati v popolni ekonomski odvisnosti, kot ogromno rezervo delovne sile, in pod obo-
roženim nadzorstvom.
Za omenjene črnske države ali bantustane so bili določeni gospodarsko najrevnejši predeli Južne A-frike, kjer se ne nahaja nobeno doslej znano večje nahajališče rudnega bogastva, nobeno večje industrijsko središče, nobena važnejša luka. Skrajna rasistična in izkoriščevalska tendenca tega načrta je več kot očitna. Gre skratka za čisto navadne rezervate črnskih sužnjev, katerih naloga bo, da bodo tu vegetirali v pričakovanju, kaj bodo njih beli gospodarji z njimi storili. Ker pa črnsko prebivalstvo ne razpolaga ne s potrebnimi kapitali ne z orožjem, strateško pa bodo bantustani tako razmeščeni, da jih bodo sekali «beli koridorji, bi bil vsak upor, vsaj trenutno, kmalu zadušen v krvi.
A prav s pomočjo takega gospodarskega pritiska in pa zakonov, ki dovoljujejo n. pr. suženjske metode bičanja in izkoriščanja delovne sile, se Vorsterjeva vlada skuša zavarovati pred upori ir.' državljansko vojno. črnci v Južni Afriki pravzaprav žive v brezpravnih pogojih, ker je slehernega Afričana moč zapreti ne da bi bil redno sojen, lahko ga izženejo na drugo področje, nima pravice do političnega delovanja, celo sindikati delujejo v ilegali.
V takih pogojih najbolj brezupne brezpravnosti, črnsko prebivalstvo brez podpore ostalega sveta še dolgo ne bo moglo samo odločati o svojem življenju in delu. Poziv na popoln bojkot (ter izključitev iz OZN), ki je nedavno prišel od predstavnikov 180 milijonov delavcev na zborovanju v Ženevi, je ena od poti, ki bi privedla do tega, da bi južnoafriški režim bil primoran upoštevati norme, ki danes veljajo v pretežnem delu sodobnega sveta.
Drugo, dolgoročnejšo in perspektivnejšo pot, pa predstavlja moč o-svobodilnih gibanj, ki se širijo in krepijo na afriških tleh. Zakaj z osvoboditvijo ostalih predelov Afrike, bo režim v Pretoriji ostal izoliran. Ne samo politično in gospodarsko, tudi strateško. Ne glede na bogastvo in najsodobnejši vojaški potencial.
V	London« dokončali
«Sutješkd»
Pa treh mesecih, bivanja ter intenzivnega dela v Londonu, je režiser Stipe Delič, skupaj s svojimi sodelavci, pravkar zaključil dokončno obdelavo filma «Sutjeska». U-poštevajoč, da pod tem razumemo montažo, glasbo, sinhronizacijo, a zraven še izdelavo angleške kopije, je delo bilo opravljeno v kar najhitrejšem roku, še zlasti, ker je povrh vsega to prvi jugoslovanski film v stereo - tehniki.
Ves čas sta skupaj z Deličem bila v Londonu ter z njim sodelovala tudi pomožni režiser Krsto Pe-tanjek ter strokovnjak za montažo, Vuksan Lukovac, vtem ko sta sem občasno prihajala še direktor produkcije, Nikola Popovič, in generalni major Milan Vukovič, kot vojni svetovalec. Maja meseca pa sta prišla v London, tako da sta si sredi svojih gledaliških obveznosti vzela nekaj dni časa, igralca Ljuba Tadič in Petar Baničevič, ki sta nastopila v svojih vlogah za angleško verzijo.
Kakih petnajst dni se je v Londonu zadržal tudi Mikis Theodorakis, ki je za film ustvaril glasbeni tekst, pri čemer mu je v orkestraciji bil v veliko pomoč Miljen-ko Prohaska. Tako je nastala dokončna verzija filma, ki v svoji zaključni uskladitvi traja nič manj kot dve uri in deset minut. Ta film bo isti v vseh deželah, kjer ga bodo prikazovali, brez ozira na razliko v jezikih. Edina razlika med jugoslovansko in angleško kopijo je, na primer, v samem naslovu filma.
V jugoslovanski kopiji bo naslov filma preprosto «Sutjeskas>, v angleški pa «Sutjeska, peta ofenziva*. To pa je tudi razumljivo, ker je pač za vsakega Jugoslovana Sutjeska tako znano in slavr.o ime, da je že prešlo v zgodovino in legendo. Vtem ko je treba tujcu že v samem naslovu vsaj deloma prikazati, o čem bo film govoril.
V	Londonu je, potemtakem, že vse pripravljeno za premiero, ki bo ob priložnosti 30. obletnice velike epopeje jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. Verjetno bo to tudi najoriginalnejša premiera v zgodovini filmske umetnosti, ker bo pač na samem kraju dogodkov: na Tjen-tištu 3. julija, kjer se bodo kot prvi gledalci pojavili tisoči udeležencev te bitke in nasploh osvobodilnega boja Jugoslavije.
V poslu ne tvegajte odnosov s sodelavcem, ki vam še lahko koristi. Srečne ure z drago osebo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bodite bolj iskreni s prijatelji. Čustvene zadeve se bodo razvijale po predvidenem programu.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zaupajte v uspeh, ki vam je pri srcu. Ne bodite preveč oblastni.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prejeli boste zanimive ponudbe. V čustvenem pogledu: zadoščenje v umetnosti in glasbi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Fi nančni uspeh ie v vaših rokah. Posvetite večer temu, kar vas naj bolj zanima.
V gostilni «5 portes se zaključuje razstava, ki so jo organizirali pod naslovom «Skupno» in na kateri sodeluje skupina tržaških likovnikov ter skupina pacientov tržaške umobolnice
PETEK, 29. JUNIJA 1973
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Godalni orkestri; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.15 Motivi v kontrapunktu: 11.00 J. Tomažič: «Mrtvo srce* (pravljica); 11.35 O-poldne z vami; 15.45 Glasbeni col-lage; 16.40 Klarinet in klavir; 17.00 Program za mladino: 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Pripovedniki naše dežele; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 22.35 Zabavna glasba.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30. 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Plošče; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.40 Juke box; 15.00 Operne arije: 15.30 Madžarski pevci; 15.45 Plošče Ri-cordi; 17.40 Ital. zbori; 18.00 Tops Pops; 18.45 Anketa «Delavci in kulturne prireditve; 19.00 Glasbeni koktajl; 20.00 Naši zbori pojo; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Tops hits; 22.00 Simf. koncert; 23.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 10.15 Vi in jaz; 11.30 četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 15.10 Poletni program za mladino; 17.00 Sončnica; 18.55 Straussov Dunaj; 20.20 Simf. koncert v Neaplju; 21.45 Orkestri lahke glasbe; 22.00 «An-data e ritorno*.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Patty Pravo in Renato Rascel; 8.40 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Poseben spored: Pippo Baudo ; 12.40 «Alto gradimento»;
13.00	Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Zgodovinski romani: Aleksander Veliki; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.45 Telefonski pogovori ; 20.10 Andata e ritorno ; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka «Zločin in kazen*.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert; 11.00 Boccherini-jeve skladbe; 11.40 Sodobna ital.
glasba; 12.15 Glasba skozi čas;
14.20	Scarlattijeva toccata za orgle; 14.30 Beethovnove skladbe; 15.50 Mozartov Koncert K 314; 17.00 Simf. koncert; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Glasba vam pripoveduje; 10.40 Glasovi v ritmu;
11.20	Po Talijinih poteh; 12.20 Z
nami doma in na poti: 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Mehiške ljudske pesmi; 16.40 Pevske ter instrumentalne miniature; 17.00 «Vr tiljak*; 18.10 Iz repertoarja Slov. filharmonije; 19.00 Aktualnosti; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Val terja Skoka; 21.00 Tekmovanje na BBC; 21.30 »Top-pops 13»;	21.15
Oddaja o morju; 23.15 Besede in zvoki ; ■ 00.05 Literarni nokturno ; 00.15 Paleta popevk.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Živi evangelij; 18.30 Aktualnosti;
19.15	Šport za vsakogar: Kolesar stvo; 19.45 šport in ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Teden aktualnosti; 22.00 Klasična in lahka glas ba; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik ; 21.20 Schiller : «L'intrigo e 1'amore*.
JUG TELEVIZIJA
18.35 Mladinski pevski festival v Celju; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanka; 19.40 Cesta in mi: Kolesarji v prometu; 19.50 Za boljši jezik; 20.00 Kratek film; 20.20 Naš ekran; 20.45 Risanka; 21.00 in 24.00 TV dnevnik; 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti: G. T. Lampedusa: «Gepard».
KOPRSKA BARVNA TV
21.00 Otroški kotiček: risanke,
21.15	Poročila; 21.30 Skupno petje; 22.00 Film Iskre v očeh; 22.10 Film: «Maščevanje prikazni*.
iiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiimiii
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Omejite stroške in ne tvegajte v finančnih zadevah. Razumevanje najbližjih vam bo v oporo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V poslu manjše težave, toda vse se bo rešilo. Ne popuščajte kapricam drage osebe.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V poslu r.e ostajajte osamljeni, sodelujte z drugimi. Prejeli boste darilo.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Posvetite se vprašanjem osebe, ki jo ljubite. Glede zdravja lahno neraz
položenje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V poslu ne menjajte načrtov v teku njih uresničevanja. V čustvenih zadevah bodo vaše želje uslišane.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) U-goden trenutek za trgovce. V čustvenem pogledu boste branili pravično stvar.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Neki nesporazum se bo končal v vaš prid. V pogledu čustev ne bo ditr preveč neučakani.
ŠKORPIJON (od 23. 10 do 22 It)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Hovoard Hatvks:
«Rio Bravo
S poletjem se povračajo na filmska platna reprizne izdaje starih, bolj ali manj znanih filmov. Med temi je klasik ameriškega ivestema, Hoivarda Ilauk-sa film «Rio Bravo» (Un dollaro di onore, 1959), po scenariju Ju-lesa Furthmana in Leigh Bra-ckett ter s slavno glasbo Dimitrija Tiomkina (zelo znan je odlomek «Deguello»). V glavnih vlogah igrajo John Wayne, Dean Martin, Angie Dickinson, Valter Bennan, Ward Bond, Ricky Nelson.
Mislimo, da o tem filmu ni treba veliko pisati. Gre za mojstrsko režiran western (dovolj je, da omenimo začetni prizor, ki je sneman v ritmu «musicala»). Njegove teme (moško prijateljstvo, odnos z žensko, tudi praksa oblasti in njena ekonomska odvisnost) so prisotne v vseh Hawksovih filmih, bodisi v starejših kot v najnovejših. Njegov pogled na realnost je sinteza pragmatizma, na katerem temelji ves ameriški film.
S. G.
Pred nedavnim so v Londonu razpravljali o usodi kitov. Posebna mednarodna komisija je imela odgovoriti na vprašanje, ali se bodo kiti sploh še ohranili na našem planetu.
Lovci vsako leto pobijejo okrog 35 tisoč kitov. Zgražajoč se nad tem. «New York Times* piše, da je pet vrst kitov že povsem iztrebljenih. med temi tudi plavi kit, največje živo bitje na svetu. Časopis nadalje omenja, da o-pravljajo to množično moritev samo zato, da bi pripravili hrano za pse in mačke oziroma, da bi zagotovili proizvodnji kozmetičnih sredstev potrebne surovine.
V Italiji je nič manj kot 800 tisoč ostarelih državljanov z 18.000 lir pokojnine na mesec, 2 milijona 265 tisoč jih je s pokojnino 25 tisoč lir na mesec, skoraj poldrugi milijon s 30 tisoč pokojnine na mesec, skoraj 2 milijona in 200 tisoč z 32 tisoč pokojnine na mesec. Kako naj ti ljudje v tej draginji živijo?
V ENI IZMED DVORAN PRISTANIŠKE POSTAJE
Lepa fotografska razstava o Krasu
Ob bogatem prikazu kraških posebnosti tudi velika pomanjkljivost
Že večkrat smo ugotovili, da postaja naš Kras vedno bolj zanimiv. Zadnja leta je bilo že več o-kroglih miz, študij, publikacij in razstav, ki so se nanašale na Kras, kot da bi Kras šele sedaj odkrili. Trenutno je v eni izmed dvoran pristaniške postaje zelo velika fotografska razstava z naslovom »Kraška hiša in njeni aspekti*. Razstava bo trajala do 1. julija in zato je le malo časa, da si jo ogledamo, pa čeprav razstava zasluži ogled. Pobudo za razstavo, kot so nam povedali, je dal znani tržaški fotograf Ivan Segulin, organizirala pa jo je fotoamaterska skupina kulturnega krožka pristaniške ustanove. Na poziv krožka se je odzvalo nič manj kot 56 posameznih fotografov in fotoamaterskih krožkov, ki so predložili 376 več ali manj posrečenih fotografskih povečav. Kakor je zahteval pravilnik, je vsak udeleženec fotografske razstave s skupino fotografij, sestavljenih na panojih z veličino 70 do 100 cm, skušal prikazati svoj način gledanja na Kras. In priznati je treba, da je nekaj fotografov prikazalo naš Kras v njegovi pravi podobi.
Organizatorji prireditve so razpisali tekmovanje in pri tem dopuščali sodelovanje fotografov amaterjev in poklicnih fotografov. Hkrati je mogel biti objekt obdelave Kras na tej in na oni strani meje. Posebna žirija je razdelila 11 nagrad, med katerimi je prvo priznanje dobil dr. Benno Pelliciari, drugo nagrado je dobil Mario Giovi-
Marcolin, tretjo je dobil Mario Černigoj, četrto Antonino Perfetto, peto Franco Spolverini itd.
Samo ob sebi se razume, da je nemogoče dati oceno o posameznem panoju o posameznem prikazu našega Krasa na tej razstavi, kajti rekli smo že, da je na razstavi 376 fotografskih del, v glavnem povečave. Toda celotna razstava nam nazorno prikazuje številne posebnosti našega Krasa, na primer s skrlami krite hiše, senik s slamnato streho, tu vidimo borjače, kra-ške «štime», ganjke, kalone, kope sena in tudi najrazličnejše motive, mimo katerih gre človek nešteto krat, ne da bi jih opazil vtem ko prefinjen okus fotografa amaterja ali poklicnega fotografa to posebno zasledi in jo v obliki fotografije da občinstvu na ogled, tako da na tej razstavi odkrivamo lepote naših kraških vasi, ki bi jih sicer niti ne opazili.
Kakor nam je povedal predsednik fotcamaterske skupine kulturnega krožka pristaniške ustanove Ferdi-nando Crulci, ki je pri razstavi i-mel veliko opravka, so se za prireditev odločili za to, da bi zainteresirali poklicne in amaterske fotografe za motive in posebnosti Krasa, ki je trenutno zelo aktualna tema.
Menimo, da so v tem svojem načrtu uspeli in obisk razstave dokazuje, da je zanimanje za Kras precejšnje. In ko ugotavljamo to pozitivno dejstvo, ne moremo mimo
(Nadaljevanje na 6. strani)
GENERALI
GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
BILANCA 1972 - 141. POSLOVNA DOBA
Predsednik Merzagora je prikazal delničarjem pozitivne rezultate poslovnega leta — Povečanje akviziterske organizacije in okrepitev struktur družbe in grupe: ustanovljena družba ((Generali Francen in sklenjeni novi operativni sporazumi na svetovni ravni — Ustanovitev «Gefina» (Generali Partecipazioni Finanziarie e Assicurative) — Grupa je zbrala za 734 milijard zavarovalnih premij (63,9% v tujini in 36,1% v Italiji) — Inkaso matične družbe se bliža 345 milijardam (64,7% v Italiji In 35,3% v tujini) — Močno negativen potek na področju avtomobilskega zavarovanja za civilno odgovornost ter zavarovanja proti kraji v Italiji je bil kompenziran s povoljnimi rezultati podružnic in pridruženih družb na tujem — Poseben impulz gradbenim dejavnostim: nove naložbe v nepremičnine za nad 50 milijard — Dividenda v znesku 500 lir za delnico (450 v prejšnjem poslovnem letu) Povečanje glavnice: 1 nova delnica na vsakih 5 delnic po 6.000 lir — Senator Merzagora ponovno potrjen za predsednika, vitez dela dr. Faina ter delegirana upravnika dr. Mannozzi ter dr. Padoa ponovno izvoljeni za podpredsednike — Nova sestava generalnega sveta in upravnega sveta družbe.
Poročilo upravnega sveta v začetku povzema vidnejše aspekte razvoja zavarovalne dejavnosti.
V	mednarodnem merilu se je svobodno zavarovalništvo znašlo v napornem iskanju nelahkega ravnotežja med nasprotnimi zahtevami: med potrebo po strogem nadzorstvu s strani državnih organov ter med razsodno svobodo akcije, ki so prepuščena podjetjem; med svobodnim kroženjem kapitalov glede bolj priporočljivih in varnih naložb ter med dolžno zaščito interesov zavarovancev in drugih s pomočjo primernih jamstev; med nujno izravnavo oziroma kompenzacijo zaradi tveganj na mednarodni ravni ter med protekcionistično težnjo nastajajočih tržišč; med politično ceno zavarovanja ter zdravim upravljanjem podjetij.
Vsi ti problemi so z raznim poudarkom in m raznih stopnjah glede svoje nujnosti prisotne tudi na italijanskem tržišču, kjer pa se stvarnost kaže še pod močnim pritiskom povečanih stroškov ter s temi povezano denarno inflacijo, ki predstavlja veliko zapreko napredku zavarovalniške ideje in je zaskrbljujoč činitelj neravnotežja v bilancah zavarovalnih podjetij. Nič manj težavno ni povečanje stroškov, posebno stroškov, ki se nanašajo na delovno silo in ki so glede na zmanjšano dejavnost tako glede števila ur kot tudi delovnih dni na leto najvišji v Evropi; to pa zreducira konkurenčno sposobnost italijanskih podjetij v okviru Evropske gospodarske skupnosti, kjer družbe drugih dežel niso podvržene podobnim obremenitvam.
Italijanski zavarovalni trg — s svojimi 1800 milijardami zbranih zavarovalnih premij — je bil v letu 1972 še vedno pogojen od obveznega avtomobilskega zavarovanja za civilno odgovornost, zavarovanja, katerega zavarovalne premije predstavljajo 60% celotnih inkascv zavarovalnih panog, ki se nanašajo na zavarovanje proti škodi. Sedanja tarifa na tem sektorju s.e je izkazala za povsem nezadostno, da bi krila stroške, ki jih povzročajo avtomobilske nesreče, ki so v stalnem naraščanju.
V	poslovnem letu 1972 se je zavarovalna družba Generali okrepila in izpopolnila strukturo svoje družbe in grupe. V Franciji je bila ustanovljena nova pridružena družba Generali France, ki se je uvrstila v prva mesta med zavarovalne družbe za življenjsko zavarovanje v zasebnem sektorju; podobne operacije so v fazi proučevanja tudi za druga zemljepisna področja. V Belgiji je bila
kupljena družba «Minerve», trdna zavarovalna družba za mnogotere zavarovalne panoge; v Italiji je bila odkupljena precejšnja soudeležba družbe Unione Mediterra-nea di Sicurta, družbe, ki je specializirana za zavarovalno dejavnost v transportu.
Med sporazumi za sodelovanje na svetovni ravni je treba omeniti sporazum s tokijsko Mitsui Mutual Life.
Poseben zagon je bil dan finančni dejavnosti; med drugim je bila ustanovljena Gefina (Generali Partecipazioni Finanziarie e Assicurative), ki je že z uspehom sodelovala pri raznih operacijah na italijanskih in tujih delniških tržiščih.
Poročilo prikazuje nato tudi delovne uspehe podjetja.
Skupna bilanca družbe Gruppo Generali za leto 1972 presega 734 milijard lir, ki izhajajo za 63,9% iz tujine in za 36,1% z italijanskega trga.
Zavarovalne premije, ki jih je družba Generali inkasirala v lastnem imenu v Italiji ter v tujini v letu 1972, se v bilanci kažejo v številki 344 milijard 845 milijonov lir s povečanjem glede na prejšnje poslovno leto v višini 11,3% (15,3% če upoštevamo tudi zavarovalne premije, ki so bile prenešene na družbo Generali France).
Življenjska zavarovanja, vzeta v celoti, so v neposrednem in posrednem akviziterskem delu dala zavarovalnih nagrad za 113 milijard 596 milijonov. Poseben impulz je bil dan grupnemu zavarovalnemu sektorju in to tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Zavarovalni kapitali so v celoti, upoštevajoč tudi deku-plirane rente, dosegli skupno vrednost 3.823 milijard, življenjsko zavarovanim je družba, kot po navadi, zajamčila primerno par-tecipacijo pri dobičku.
Zavarovanje proti škodi (neposredno in posredno sklenjene pogodbe) je v celotnem inkasu sodelovalo z nad 231 milijardami 249 milijoni ( + 15,4% v primerjavi z letom 1971). Za tovrstno zavarovanje v Italiji so značilni hudo negativni tehnični rezultati, ki se nanašajo na avtomobilsko zavarovanje za civilno odgovornost ter na izredno težko obremenitev zaradi teže. ki jo predstavlja zavarovanje proti kraji. V naraščajočem razvoju se na tujih tržiščih kaže zavarovanje proti požaru, vtem ko tudi v Italiji specializirane oblike pokrivanja različnih nevarnosti (CAR, Elektronika, Strojne okvare, Montaža) naletijo na čedalje boljši sprejem. Sektor pozavarovanja je za del, ki
se nanaša na zavarovanje proti škodi, inkasiral 58 milijard 173 milijonov, kar je za 3,1% več kot leto prej in hkrati povezano s politiko razčlembe portfelja.
Poročilo nato navaja glavne postavke premoženjskih razmer ter ekonomskega računa. Produktivne naložbe družbe so se ob koncu poslovnega leta delile takole: nepremičnine 34,8%, premičnine 40,7%, depoziti, povezani s pozavarovalno dejavnostjo 18.4% bančni depoziti 4,7%, posojila na življenjska zavarovanja ter hipotekama posojila, 1,4%.
V	aktivi premoženjskega stanja se vrednost nepremičnin kaže v bilanci v vsoti 259 milijard 752 milijonov: mestne nepremičnine veljajo v bilanci 253 milijard 963 milijonov, kmetijska posestva pa 5 milijard 789 milijonov.
V	letu 1972 je bil dan gradbeni dejavnosti posebno velik impulz tako da so naložbe v Italiji ter v tujini znašale skupno 50 milijard 317 milijonov. Posebno pomembne naložbe so bile izvedene v Milanu. Rimu, Bruslju, Madridu, Parizu in na Dunaju. Vrhu tega je družba dala številnim podružnicam svoje tehnične nasvete za pomembne gradnje. Na področju poljedelskih podjetij so bili doseženi pomembni rezultati: indeks bruto proizvodnje se je povečal za 26,8%, čisti dobiček poslovnega leta pa je predstavljal 5,2% bilančne vrednosti tega vira dohodka.
Italijanski in tuji vrednostni papirji se v bilanci kažejo v registrski vrednosti 303 milijarde 993 milijonov: če portfej vrednotnic razčlenimo se prisotnost vrednostnih papirjev s stalnim dohodkom kaže v znesku 215 milijard 111 milijonov, delničarskih soudeležb — ki so se v poslovnem letu močno povečale, — pa v vrednosti 88 milijard 882 milijonov.
V	pasivi premoženjskega stanja največjo postavko predstavljajo tehnične rezerve, ki so dosegle skupno vrednost 706 milijard 730 milijonov, kar je za 66,7 milijarde več glede na prejšnjo poslovno leto. Premoženjske rezerve — ki jih sestavljajo skladi za ovrednotenje nepremičninskih posesti v tujinh, «amortizacijo mestnih nepremičnim. «nihanje vrednostnih papirjev» ter rezervni skladi za «višio ceno delnim, obsegajo vsoto 20 milijard 506 milijonov.
V	računu dobičkov in izgub je čisti dobiček naložb dosegel vrednost 39 milijard 452 milijonov.
Upravni stroški in stroški zunanje organizacije in akviziter-stva so presegli vsoto 97 milijard 164 milijonov, kar je več kot je
znašalo povečanje zavarovalnih premij in kar je privedlo do u-vedbe bolj strogih ukrepov za zajezitev naraščanja proizvodnih stroškov.
Vse zgoraj navedene številke — nujno — občutijo posledice že o-menjene ustanovitve podružnice «Generali France*, na katero je matična hiša prenesla svoj portfej za življenjsko zavarovanje v Franciji kot tudi potrebne dejavnosti za kritje rezerv.
Poročilo sveta zaključuje s tem da da poudarek temu, kako je družba prav zaradi svoje mednarodne strukture ter zaradi po-voljnega prispevka, ki ga predstavljajo uspehi njenih podružnic ter tujih pridruženih družb, mogla v tako težavnem letu. kakršno je bilo preteklo, krepko kompenzirati močno deficitaren potek nekaterih pomembnih panog njenega dela v Italiji.
Posrečene operacije strnjevanja v tujini so omogočile, da se iz bilance kažejo zelo pozitivni rezultati, ki so omogočili majhno povečanje koristi ter tudi primerno in hkrati nujno potrebno ureditev tehničnih in premoženjskih rezerv, kar bo omogočilo, da bo družba tuai v tekočem poslovnem letu kos šo vedno trajajočim težavam tržišča. Vsekakor ne bo odveč omeniti, da delo družba Generali v Italiji na področju avtomobilskega zavarovanja za civilno odgovornost predstavlja približno le desetino globalne vrednosti vse združene bilance.
V splošnem se more trditi, da njena evropska, da njena svetovna struktura omogoča družbi, da je manj občutljiva glede na morebitne hude bolezni, ki jih ugotovijo v Italiji ali drugje. Vtem ko je družba Generali, očitno, do eni strani bolj izpostavljena dežju, ki — kjerkoli pada — jo bolj ali manj prizadene, je po drugi strani prav zaradi svojih izrednih razsežnosti sposobna prenesti in kompenzirati tudi najhujšo škodo, ki jo povzroči kakršno koli slabo vreme.
Očitno je, da je družba v tem različna od drugih.
* * »
Dobiček poslovnega leta je znašal 4.348 926.390 lir; dividenda za poslovno leto 1972 torej znaša 500 lir po delnici. Dividenda se bo izplačevala, po odbitku z zakonom določenih odtegljajev, od 9. julija tekočega leta dalje pri blagajnah osrednje direkcije v Trstu, direkcije v Benetkah, direkcije v Milanu, delegiranega urada v Rimu ter pri običajnih poverjenih zavodih v Italiji in v tujini.
Občni zbor članov je na rednem zasedanju odobril poročilo sveta, bilanco ter že določeno dividendo za leto 1972; na izrednem zasedanju je odobril povečanje glavnice z 22.360.800.000 lir na 26.832.960.000 lir z emisijo 1.490.720 delnic v nominalni vrednosti 3000 lir — z u-žitkom s 1. januarjem 1973 — ki se bodo dale v opcijo v nakup delničarjem, v razmerju ene nove delnice za snopič petih starih po-sedovalnih delnic po ceni 3000 lir ter po 3000 lir dodatne cene.
* * *
Upravni svet, ki se je sestal po zaključku občnega zbora, je potrdil za predsednika dosmrtnega senatorja Cesara Merzagoro, za podpredsednike pa viteza dela dr. Carla Faino, dr. Franca Mannozzi ja (delegiranega upravnika) ter dr. Fabia Padoo (delegiranega u-pravnika)
* * *
Upravni svet — poleg predsednika ter podpredsednikov — sestavljajo še naslednji gospodje: Alberto Baldissera, Giovanni Ba-lella, Antoine Bernheim. Camillo De Benedeti, Stanislao Fusco. Pel-legrino Ghigi, Fritz Hummel. Giu-sto Muratti, Orsino Orsi Mangel-li, Marcantonio Pacelli. Emanuele Romanin Jacur, Andrč Rosa, Aldo Rossini di Valgrande. Gnido Vignuzzi. Gospodje Bernheim, De Benedetti, Fusco, Ghigi, Hummel, Orsi Mangelli ter Rosa, skupno s predsednikom ter podpred-niki, sestavljajo izvršni odbor.
Generalni svet družbe sestavljajo — poleg članov upravnega sveta ter generalnih direktorjev — gospodje: Teodoro Adler, Cor-rado Avgusta, Filippo Artelli, Franca Bonacossi Or sini, Giuseppe Bufano, Javier Bustos, Filippo Cameli, Ugo Cappelletti, France-sco Cincotti, Henry Ashley Clarke, Giovanni Maria Comaggia Medici, Giacomo Costa, Camillo Cro-ciani, August von Finck, Mano Gasbarri, Gino de Gennaro, Jo-celyn O. Hambro, Gino Giuseppe Iachia, Donald M. Johnson, Leo Lambert, Pierpaolo Luzzatto Fe-gitz, Francisco Matarazzo. Raf-faele Mattioli, Gastone Miianese, Jan Lodeviijk Pierson, Carlo Po-lacco, Elie de Rotschild. Giovanni Serventi, Percy C. Spender, Guy Taitimger, Ignazio Villalon-ga Villaiba.
Nadzorni odbor sestavljajo go- _ spodje: Silvio Pesle, predsednik; Paolo Baldin in Pietro Caresa.no člana; Luciano Davanzo in Mario Sarpellon sta namestnika.
Generalni direktorji so naslednji gospodje: Eugenio Coppola OJ Canzano, Emilio Duši, Enrioo Randone, Giorgio Zanardi.
V OKVIRU «ŠP0RTNE3A TEDNA» POLETA Nfl OPČINAH
Nepredvidena zmaga Opencev nad Borom
Velik uspeh kotalkarske revije - Nekaj sprememb v današnjih in jutrišnjih tekmovanjih
'n-
Poletova prireditev je vč< segla svoj prvi višek s pr	>
no kotalkarsko revijo, ki je J mnogo odobravanja in je nav*..-»Ja lepo število občinstva. O reviji poročamo v naši tržaški kroniki.
* * *
Turnir v minibasketu je postal z Borovim porazom izredno zanimiv za določitev zmagovalca. O naslovu prvaka bo odločala zadnja tekma med Poletom in Kontovelom.
Bor — Sokol 37:21 (20:8)
BOR: Bloccari, Ražem, Gumbač 5, Pegan 6, Simčič, Canciani 9, Mesesnel 2, Dovgan 7, Mazzucca 8.
SOKOL: Gruden 8, Kostnapfel, Zidarič, Velussi, Briščak, Vogrič 2, Staniša 2, Cattonar 5, Pertot 4 in Rauber.
SODNIKA: Sosič in Ferluga. PROSTI METI: Bor 3:12, Sokol 1:8.
Že v tem srečanju so borovci pokazali, da so nekoliko utrujeni od včerajšnje tekme s Kontovelom. Pod košema so bili namreč dokaj netočni, kar so izkoristili Nabrežine;, da so obdržali svoj poraz v dostojnih mejah.
Kontovel — Breg 74:5 (30:3)
KONTOVEL: Starc 36, Bukavee 14 Prašelj 2, Ban 16, Orel, Majov-ski K., Majovski S. 6, Ukmar in Milič.
BREG: Slavec 3, Korošec, Mene-ghetti 2, Secoli, De Bernardi. SODNIKA: Sosič in Ferluga. PROSTI METI: Kontovel 0:4 in Breg 1:16.
Kontovelci so brez težave odpravili sicer požrtvovalne Brežane, ki so tokrat nastopili z okrnjeno postavo. V kontovelskih vrstah se je razigral Klavdij Starc, ki je posta! s 36 točkami resen kandidat za osvojitev prvega mesta najboljših strelcev.
Polet — Bor 38:24 (5:7)
POLET: Sosič 27, Pisani, Petje 2, Baldassi, Berdon, Benčina 2, Grgič 2, Piccini, Korošec, Bratož 5.
BOR: Bloccari, Ražem, Gombač 2, Pegan 2, Simčič, Canciani 8, Mesesnel 3, Dovgan 2, Mazzucca 7. SODNIKA: Tavčar in Malalan. PROSTI METI: Bor 4:20 in Polet 2:8.
Nedvomno največje presenečenje včerajšnjega sporeda je bila visoka zmaga Poleta nad Borom. Po-letovci so zaigrali zelo uspešno, borovci pa pod svojimi sposobnostmi. Za borovce je bil tokrat Valter Sosič neustavljiv, saj je dosegel kar 27 točk, obenem pa je vodil vse akcije svojega moštva. Srečanje je bilo zelo korektno. Poletovci so zasluženo zmagali. Borovci so 'imeli običajno zadovoljivo skupno igro bili pa so večkrat prepočasni v obrambi in napadu
Današnji in jutrišnji spored bo imel nekaj sprememb:
Danes
KOŠARKA Naraščajniki 8.30 Polet — Italsider
17.30	Ricreatori — Bor Mladinci
10.00	Lloyd — Polet
19.00	Ferroviario — Italsider
21.00	javni ples (igra ansambel «Kras»)
Jutri
MINIBASKET
15.00	Bor — Breg
10.30	Polet - Breg (letniki 1963 in mlajši)
19.30	Polet — Kontovel
21.00	kotalkarska revija
B. L.
ATLETIKA
FIRENCE, 28. — Na italijanskem mladinskem atletskem prvenstvu je v metu kopja zmagal Turinčan Mar-chetti (60,78 m), na odlično 2. mesto pa se je uvrstil Tiepolo od tržaškega CSI (59,66 m).
Na prvenstvu nastopa 240 društev z nad 800 tekmovalci.
* * *
REKA, 28. — V nedeljo, 1. julija bo na Reki izločilno tekmovanje za ženski atletski pokal, katerega se bo udeležilo šest držav. Avstrija, Belgija, Švica, Španija, Portugalska in Jugoslavija. Prvi dve uvrščeni ekipi se bosta uvrstili v polfinale. Tekmovalke se bodo pomerile v 12 olimpijskih disciplinah. Spored: teki na 100 m, 200 m, 400
m, 800 m, 1500 m, 100 m z ovirami, štafeta 4x400 m, skok v daljino, met krogle, skok v višino, met
diska in met kopja.
* * *
MOSKVA, 28. — Sovjetska tekačica Ljudmila Bragina je pretekla na atletskem prvenstvu Moskve 3 tisoč metrov v 9’03”8, kar je najboljši letošnji rezultat.
pravil peterko Gillette s 84:76.
* « #
V Kopru bodo v kratkem nastopili košarkarji poljskega kluba AZS Wroclaw. Odigrali bodo prijateljsko tekmo z domačimi igralci.
NAMIZNI TENIS
HONGKONG, 28. — LR Kitajska je uradno povabila na mednarodni namiznoteniški turnir «Azi-ja — Afrika — Latinska Amerika*, ki bo od 25. avgusta do 7. septembra v Pekingu, tudi igralce nacionalistične Kitajske s Formoze. Predsednik kitajske namiznoteniške zveze Čen Hsjen je poslal brzojavno vabilo svojemu kolegu na For-mozo Čan Pin-sanu. To je bilo prvo uradno sporočilo med obema Ki-tajskama sploh po 23 letih.
KOŠARKA
CHIETI, 28. — V zadnji tekmi drugega kola mednarodnega košarkarskega turnirja v Chietiju je a-meriška ekipa Riccadonna Ali Starš premagala milanski Simmenthal s 94*91.
Leningrajski Spartak pa je od-
POROČENI IN SAMSKI
IGRE GLUHONEMIH
STOCKHOLM, 28. — V Malmoe-ju na Švedskem bodo letos od 19-do 30. julija svetovne igre gluhonemih. Prijavilo se je nad 2000 tekmovalcev iz 34 držav.
Italija se bo udeležila te prireditve s 77 tekmovalci.
PORDENON, 28. - Od 29. julija do 4. avgusta bo v Pordenonu italijansko kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah. Vsa tekmovanja bodo na cementnem dirkališču «Ottavio Bottecchia*.
Občni zbor Primorja
Sinoči je bil na Proseku redni občni zbor Primorja, o katerem bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh.
OBVESTILO
ŠD Kontovel priredi za slovenske šahiste 1. šahovski brzotumir gostilne Luxa - Prosek. Brzotumir bo v gostilni Luxa v soboto, 30. t.m. ob 20. uri. Vpisovanje pol ure pred začetkom.
NOGOMET
Repenči na novem igrišču
Srečanje se bo začelo popoldne ob 17.30
Danes popoldne ob 17.30 bo na novem igrišču v Velikem Repnu tradicionalna tekma v «žogobrcu» med poročenimi in neporočenimi.
Trener neporočenih Milko Jakopin je za to srečanje sklical sledeče nogometaše: Tončkov, Pekec, Maklav, Metevžin, štefanken, Bršč, Riebčov, Krair.ščen, Milko in Ivan Pepen, Bra-nov, Lovriš, Lazarjev, Trubčov in Batkov.
Trener poročenih Milan iz Rene pa je povabil sledeče nogometaše: Zajčev, Kovačev, Valter in Renco Celdinov, Jedinten, Trubčov, Žiekven, Frlanov, čokov, Uod Vida, Muhev, štefkov, Gigi Pepen, Milko in Boris Palačinčev.
dar se doslej oba kluba o tej «kup-čiji» še nista sporazumela. Hajduk je namreč pripravljen odšteti le določeno vsoto denarja, noče pa k tej primakniti nobenega igralca.
KOLESARSTVO
KOPENHAGEN, 28. — Danski kolesar Ole Ritter je izboljšal svetovni rekord v vožnji za motorji. V eni uri je prekolesaril za komercialnimi motorji 76,813 km. Prejšnji rekord je pripadal Italijanu Gastoldiju s p.h. 76,683 km na uro dosegel pa ga je 15. septem bra 1972 v Rimu.
OD LJUBLJANSKE OLIMPIJE
Bečejac v Francijo Oblak M rad k Hajduku
Pri ljubljanski Olimpiji bo prišlo po zaključku sezone, v kateri je u-spelo tej enajsterici šele v zadnji tekmi obraniti status prvoligaša, do nekaj sprememb v sestavi moštva. Zapustil jo bo Djekič, za katerega pa še ni znano h komu bo prestopil. Odšel bo tudi Bečejac, za katerega je Olimpija plačala pred nekaj leti 60 milijonov dinarjev in je s tem tedaj povzročila v jugoslovanskem nogometnem svetu pravo senzacijo. Bečejac bo odšel v Francijo.
Za izpisnico je prosil tudi Oblak, za katerega se zanima predvsem splitski Hajduk. Ljubljanska Olimpija zahteva od Splitčanov zanj dva druga igralca in 20 milijonov dinarjev, ven-
v 2. SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI-ZAHOD
Tomos spomladanski prvak Nepričakovan uspeh Idrije
Jutri bodo odigrali prvo kolo jesenskega dela prvenstva
Košarkarji so v soboto odigrali zadnje kolo tega spomladanskega dela prvenstva. Niti to kolo ni mirilo brez presenečenj, na katera smo v tej zanimivi ligi že navajeni.
• • *
Prvovrstno presenečenje kola, pa tudi celotnega prvega dela prvenstva, je nedvomno dragocena zmaga Idrije v Kranju. Te zmage niso pričakovali niti največji optimisti, saj je znano, da se tudi najboljša moštva za nastop v Kranju proti Savi skrbno pripravljajo, ker velja igrišče Save za težko, domačin pa za nepremagljivega.
Tolminski derbi v Kobaridu je pripadel mnogo boljšim gostom. Koba-ridčani ostajajo tako globoko na dnu, brez večjega upanja na bistveno boljšo uvrstitev. Kriza je vsekakor daljša, kot je bilo pričakovati.
Ostala srečanja so se končala po pričakovanju. Nekoliko pa preseneča zelo visoka (toda povsem zaslužena) zmaga Salonita nad Plamenom iz Krope.
Primorska moštva so se po končanem prvem delu prvenstva, z izjemo TIK iz Kobarida, odlično odrezala saj so se zvrstila na prvih petih mestih, šele na šestem mestu pa je kranjska Sava, ki je pred prvenstvom veljala za enega od favoritov za prvo mesto in napredovanje v 1 B ligo. Vse pa kaže, da je to mesto že oddano odlični ekipi Kopra (ki se je preimenovalo v Tomos). Koprčani so prvi del končali s samimi zmagami, med katerimi je vsekakor najbolj dragocena v Šempetru proti Grosistu, ki edini še lahko poseže po prvem mestu.
* * *
Preden gredo košarkarji na zasluženi počitek, bodo jutri odigrali prvo kolo jesenskega dela prvenstva, ki se bo potem nadaljevalo 25. avgusta.
Osrednja tekma kola bo nedvomno v Idriji. Domačini, ki so v veliki formi, sprejemajo v goste Grosista, ki ne bi rad zgubil stik z vodečim Koprom. Obeta se torej brezkompromisni boj za vsako žogo
Ostali pari: Kladivar — AET Tolmin, Plamen — Salonit, Tomos — Sava, TIK Kobarid — Cerknica.
Rezultati 9. kola:
TIK Kobarid — AET Tolmin 61:76 Cerknica — Tomos	69:88
Sava —	Idrija			71:74
Grosist ■	— Plamen			90:54
Salonit -	- Kladivar			84:63
	LESTVICA			
Tomos	9	9	0	725:509 18
Grosist	9	8	1	658:480 16
AET Tolmin 9		6	3	636:554 12
Salonit	9	6	3	626:623 12
Idrija	9	4	5	552:602	8
Sava	9	3	6	625:639	6
Cerknica	9	3	6	556:624	6
Plamen	8	2	6	519:591	4
Kladivar	9	2	7	542:720	4
TIK Kobarid 8		1	7	489:588 2
			Emil Hvalica	
		I	3	
NA ’	TURNIRJU V			
NOGOMET
OB 18.00 V KRIŽU
Danes nogometni spopad mladih in starih Križanov
Danes bo v okviru »Kriškega tedna* tradicionalna nogometna tekma, v kateri se bodo pomerili med seboj Križani, mlajši od 24 let na eni strani, na drugi strani pa starejši. Srečanje bo na nogometnem igrišču v Križu ob 18. uri.
• * *
Jutri, v soboto, pa bo na istem igrišču mladinska nogometna tekma med Križani in Nabrežinci.
ATLETIKA
RIM, 28. — V nedeljo bo italijanska ženska atletska reprezentanca nastopila v Reggio Emilii proti Romuniji.
Uspešen start Jugoslovanov
BITOLA, 28. — Jugoslovanski rokometaši so uspešno premagali prvo oviro na 13. mednarodnem turnirju za «Trofejo Jugoslavije*. Čeprav so domačini igrali z nekoliko spremenjeno postavo kot na zadnjih olimpijskih igrah, so prikazali zelo dobro igro. Premagali so namreč švedsko s 25:17.
Med «plavimi» sta se posebej odlikovala novinec Serdarušič in Lavrnič. Vzhodni Nemci in Sovjeti so igrali neodločeno 18:18. Svetovni prvaki Romuni pa so odpravili Madžare z 18:13. Junak tega srečanja je bil romunski vratar Pe-nu, ki je med drugim ubranil tudi tri sedemmetrovke.
G. F.
NOGOMET
PARMA, 28. — Celotna ekipa Parme je odšla danes na romanje k svetišču Fontanella v zahvalo, ker je moštvo napredovalo v B ligo. Večina nogometašev je 20 km dolgo pot do svetišča opravila z avtomobili, nekaj igralcev in trener pa so pešačili tri ure.
TEN IS
LONDON, 28. — Tudi v 4. dnevu mednarodnega wimbledonskega turnirja ni prišlo do nobenih presenečenj. Med ženskami je Casalso-va gladko odpravila Britanko Map-pinovo, Avstralka Goolagongova pa Cooperjevo.
TENIS
NA EVROPSKEM MLADINSKEM KRITERIJU V MARIBORU
Dve zlati kolajni za Mimo Jaušovec
Čehoslovaki v vseh finalnih borbah
V	Mariboru so končno le uspeli zaključiti tekmovanje evropskega mladinskega teniškega kriterija. Zaradi hudega naliva je namreč voda zalila vsa igrišča in tako so morali finalne borbe odgoditi za nekaj časa.
Velik uspeh je dosegla na tem tekmovanju domačinka Mirna Jaušovec, ki je osvojila kar dve zlati kolajni in je bila tako najuspešnejša tekmovalka te prireditve.
V	finalnih srečanjih so dosegli te
mm
rmmi •	*-
Žcfka in Složil
rezultate:
Mladinci do 16. leta Žofka (ČSSR) — Nejedlik (Avstrija) 7:5 in 6:3 Mladinci do 18. leta Složil (ČSSR) — Morey (Španija) 6:2, 6:7, 6:3 Mladinke do 18. leta Jaušovec (Jugoslavija) — Hradeck* (ČSSR) 6:3, 6:2 Mladinke — dvojice Jaušovec in Bralič (Jugoslavija) — Hradecka in Kulhankova (ČSSR) 6:0, 6:3.
Letošnji evropski kriterij v Mariboru je pokazal, da je trenutna tehnična raven najboljših mladih evropskih igralcev letos precej višja od lanske. Izvrsten ekipni uspeh so dosegli Čehoslovaki, ki niso le osvojili dve prvi mesti, ampak so imeli v vsakem finalu svojega predstavnika, oz. predstavnico.
Za Jugoslovane predstavlja veliko zadoščenje dejstvo, da je Mariborčanka Mirna Jaušovec tudi na domačem igrišču potrdila, da je trenutno najboljša mlada teniška igralka v Evropi in je torej veliki obet jugoslovanskega športa sploh.
Trije zmagovalci iz Maribora (od leve):	Jaušovec,
.........M.........-..H—.........»H—.......—.........................
V TEKMOVANJU ZA EVROPSKI P0KAL>
ATLETIKA
Na startu šestindvajset moških ter štiriindvajset ženskih ekip
Finale bo septembra v Edimburgu ■ Jugoslavija le do polfinala - Italijani morda finalisti
Od jutri dalje bodo skoraj vse evropske atletske ekipe posredno ali neposredno vključene v tekmovanje za «Evropski pokal*, ki je bolj slabo nadomestilo v pomanjkanju velikih prireditev za posameznike.
Fred finalnim delom, ki bo v Edir.-burghu na škotskem, bodo ločeno za moško in žensko konkurenco izvedli tekmovanje v po treh polfinalnih skupinah. Te bodo na sporedu 4. in 5. avgusta. Za uvrstitev v te polfinalne skupine pa bodo morale šibkejše ekipe izvesti še predhodne kvalifi-
kacije, ki se bodo začele jutri in končale v nedeljo.
Prvo kolo evropskega pokala bo takole razdeljeno:
MOŠKI
Lizbona: Portugalska, Irska, Švica in Jugoslavija.
Bruselj: Belgija, Norveška, Danska, Islandija, Nizozemska, Luksemburg. Atene: Grčija, Bolgarija, Romunija, Avstrija.
ŽENSKE
Reka: Jugoslavija, Portugalska, Španija, Belgija, Švica, Avstrija.
Dra ra iz v rumu.	——  	—r -
..........................—.........................-.....................
NA STADIONU «1. MAJ. V TRSTU PO ZAKLJUČKU LETOŠNJE TEKMOVALNE1 SEZONE
Simpatična priredi te v Borovega odbojkarskega odseka
V prijateljskih tekmah je nastopilo v šestih ekipah kar 50 igralcev in igralk
Odbojkarice in odbojkarji Bora so v sredo zvečer končali letošnjo sezono na simpatičen način. Nastopilo je kar šest ekip, kar je lep dokaz, da je pri združenju odbojkarska kriza mimo. Spraviti na igrišče petdeset igralcev ni kar tako Pri vsem tem ne moremo mimo nekaterih spodbudnih ugotovitev da je taka množičnost (posebno pri dekletih) več kot dober porok za kakovost. Poleg tega pa se ustvarja med združenjem, člani in starši tista navezanost in pripad-
jBfii		
		
Odborniki in trenerji v napadu proti ligaškim igralcem
nost, ki sta nujno potrebni za napredek in obstoj vsake naše organizacije. Prav ta vidik je izredno važen, katerega pa pri nas prepogosto zapostavljamo.
Odbojkarski festival je tudi iz tehničnega vidika presegel vsa pričakovanja. V treh spopadih smo videli nekaj vrhunskih odbojkarskih dosežkov. Vsa tri srečanja so bila na moč zanimiva in privlačna. Posamezne šesterke so bile izredno posrečeno izbrane ter je bila izenačenost v vseh spopadih velika. To je dalo večeru še poseben mik. To pot je bilo treba iti mimo nekaterih odbojkarskih pravil, saj sta se dve tekmi končali neodločeno, v tretji pa sta bila odigrana oba seta na razliko. Borbenost je bila izredna in seveda ni šlo niti brez poškodb.
Posamezne tekme so potekale tako:
«Lolite» — «Pupke»	1:1
(10:15, 15:8)
«LOLITE»:	Nibrandt, Nadlišek,
Eva, Mezgec, Slavec, Purič, Siega Glavina, Čok, Kus, Ferluga.
«PUPKE»: Mesesnel, Lozar, Gabrovec, Batič, Merku, Pečar, Jaz bec, Glavina in Čok. ...
Srečanje med najmlajšimi igralkami je bilo samo uvod_ v veliko izenačenost celotnega večera. Obe
šesterki sta si prizadevali pokazati čim več. Občasno sta to tudi dosegli in v manj kot enem letu vadbe v tako tehnično zahtevni igri, kot je odbojka, res ni mogoče pokazati več.
«Mlade mucke» — «Stare lisice« 2:0 (18:16, 16:14)
«MLADE MUCKE*: Hrovatin, Pečar, Kalan, Bolčina, Artač, Rauber, Švagelj, Kostnapfel, Božič in Bizjak.
«STARE LISICE*: Rogelja, Vitez, Zavadlav, Pernarčič, Gabrovec, Pahor, Bezeljak in Kufersin.
Ta tekma je bila najbolj zanimiva. Čeprav se je končala z 2:0 v korist mladih, je bila še bolj izenačena kot ostali dve. Obe ekipi sta zaigrali izredno zagrizeno in se borili prav za vsako točko. Prav temu se je treba zahvaliti, da je bilo srečanje dokaj dopadljivo. «Stare lisice* so si v drugem setu priigrale veliko prednost, žal pa jim ni zadostovala za delno zmago pred poletom mladih.
Trenerji —in odborniki — Odbojkarji 1:1 (12:15, 15:4)
Trenerji in odborniki v prvem setu niso mogli dobiti »skupnega jezika*. Potem, ko so si nekateri posamezniki ogreli stare kosti je Ples-
ničarju in tovarišem predla trda. Zasluženo so pospravili drugi set in so s tem rešili čast pred morebitnimi kritikami.
TRENERJI IN ODBORNIKI: Vitez, Šušteršič, Neubauer, Vodopivec, Furlanič in Kufersin.
ODBOJKARJI: Plesničar, Šiško vič, Kodrič, Žerjal, Prašelj, Nad lišek in Može.
Po končanih tekmah je bila še skupna zakuska. Predsednik ŠZ Bor Stanko Pertot se je vsem zahvalil,
od trenerjev, igralcev in referen tov ter do prizadevnih odbornikov, ki so s tem zaključkom najlepše dokazali, da se je stanje združenja v samo enem letu zelo spremenilo. Popolnoma obnovljena moška ekipa je ietos celo napredovala v prvo divizijo. Za to pa gre velika zasluga prizadevnemu Plesničarju, ki je požrtvovalno branil barve združenja tudi v najbolj kritičnih trenutkih.
I. Furlamč
Tako so se spopadle med seboj »Stare lisice* in »Mlade mucke*
Aarhus (Danska):	Danska, Finska,
Norveška, Islandija, Irska, Češkoslovaška.
Polfinalni del tekmovanja predvideva naslednje skupine:
MOŠKI
Nica: Francija, NDR, Češkoslovaška, švedska uv prvi dve iz Aten (verjetno Romunija in Bolgarija).
Celje: Zah. Nemčija, Poljska, Finska, Španija in prvi dve iz Lizbone (verjetno Jugoslavija in Švica).
Oslo: Sovjetska zveza, Vel. Britanija. Italija, Madžarska in prvi dve iz Bruslja (verjetno Norveška in Belgija).
ŽENSKE
Bukarešta: Romunija. NDR, Madžarska, Italija, 2. z Reke, 3. iz Aar-husa. ...
Sittard (Nizozemska): Nizozemska, Z. Nemčija, Vel. Britanija, Francija, prvi z Reke, drugi iz Aarhusa. Varšava: Poljska, Sovjetska zveza, Bolgarija, Švedska, prvi iz Aarhusa, tretji z Reke.
Te polfinalne skupine so seveda sestavljene tako. da bodo domače moške ekipe gotovo prisotne v Celju in Oslu.
Za ženske vrste bi uvrstitev kar 3 ekip iz vsake skupine lahko spodbujala špekulacije med kvalifikacijami. Moč že določenih polfinalistov pa je taka, da bo. na primer, za Jugoslavijo ali Češkoslovaško, ki se bosta na obeh koncih uvrstili na prvo mesto, povsem vseeno, v katero skupino bosta prišli, ker se nikakor ne bosta mogli uvrstiti na prvi dve mesti in v finale.
Finalni del tekmovanja bo tako skoraj gotovo združil naslednje ekipe: MOŠKI
Sovjetska zveza. Vzh. Nemčija in Zah. Nemčija. Za ostala mesta je borba bolj negotova. Finci utegnejo v sicer res izrednem primeru prehiteti Poljake, češkoslovaška Francijo, Italija pa Veliko Britanijo. Za slednjo pa je udeležba zagotovljena v vsakem primeru.
ŽENSKE
Vzh. Nemčija. Zah. Nemčija, Sovjetska zveza, Vel. Britanija. Za ostali dve mesti utegne (v prav tako izjemnem primeru) Madžarska prehiteti Romunijo. Bolgarija pa Poljsko.
Finale bo na sporedu 8. in 9. septembra.
K. B.
Dr.
Aleksander Gala - Peter
Partizanski zdravnik 99
Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
Na prostoru, imenovanem «Za gladkimi skalami«, oddaljenem za slab streljaj iz Idrije, so ležali ranjenci v listju pod šotorskim krilom. Presenetilo me je, da so ostali tako blizu mesta. Brž so me prepričali, da je tu še najbolj varno.
V	bolnici je bilo nekaj ranjencev, od katerih sta bila dva težko ranjena: Drejče (Fran Oblak) v prsi, Kunca pa je drobec ranil v hrbtenico. Drugi so bili le laže ranjeni. Lahko sem jih samo povezal s sterilno obvezo, kaj več pa jim nisem mogel pomagati, saj so bili ranjeni že pred kakimi tremi tedni. Rane so se že pričele celiti. Toliko časa je minilo, da sem Prišel do njih.
V	bolnici je vladal strog red. Govorili so lahko le šepetaje in nihče se ni smel oddaljevati. Italijani, ki so takrat stalno očiščevali okolico Idrije, si niso mislili, da bi se mogla skupina partizanov zadrževati tako blizu mesta.
Gozd, kjer so se ranjenci nahajali, je spadal še v območje mesta. Zaradi pomanjkanja drv so ljudje tod nabirali suhljad. Nekoč, ko smo tako ležali pod šotorom, je prišel deček, star kakih 12 let. Že od daleč smo ga opazili. Hodil je med drevesi in gledal proti vrhovom smrek. Očividno je iskal su-šico. Res je našel suho smrekico in jo posekal. Bil je le kakih 15 do 20 m od nas, pa nas ni opazil. Budno smo pazili nanj, da bi ujeli vsak njegov gib ali pogled, ki bi ga izdal,
da nas je opazil. V tem primeru bi se seveda morali z ranjenci umakniti kam drugam, kar ni bilo tako lahko. Teren je bil namreč zelo strm in težko prehoden.
Izkoristil sem svoje bivanje med temi ljudmi, ki so si izbrali neposredno bližino Idrije kot najbolj varen kraj za bolnico, tudi zato, da bi navezal stike z idrijskim zdravnikom (dr. Ivan Hribernik). Po Klemenovi (Feliks Kosmač) ženi sem ga poprosil, da mi pošlje kak terapijski priročnik. Po julijski ofenzivi sem namreč ostal brez vsake strokovne literature. Tudi za sanitetni material sem ga prosil. To sem delal vedno, kadar se mi je ponudila priložnost, tako tudi to pot. Poslal mi je italijanski diagnostični priročnik. Kmalu sem s pomočjo priročnika razumel toliko italijansko, da mi je to pomagalo posebno ob razpadu Italije in kasneje, ko so bile v našem sestavu tudi italijanske enote.
Pravili so mi o golgoti, ki so jo morali prestati ranjenci, preden so jih spravili na prostor «Za gladkami skalami«. Težko ranjenih borcev odred ni mogel nositi s seboj. Moral' so jim poiskati primemo skrit kraj, kjer bi bilo dovolj miru in ne nevarnosti, da jih odkrijejo Italijani. Najprej so spravila ranjence na levi breg Idrijce, nato pa v skalno votlino blizu samotne kmetije pri Mikljaču v Čekovniku. Domačim so skrbeli za hrano in varnost ranjencev.
Lahi so tiste dni že skoraj dnevno čistili predele okoli Čekovnika. Vsa gmajna je bila zelena od njihovih uniform, vendar ranjencev niso našli. V takih razmerah se je Drejče, ki je bil ranjen skozi prsi, še kar dobro popravil, drugi ranjenec Matjaž pa je nekega dne nenadoma umrl. šele takrat so ugotovili, da mu je krogla prebila lobanjo vrh glave in obtičala v možganih. Lahko je hodil, govoriti pa ni mogel. Storil je vse, kar so mu rekli. Zjutraj so našli mrtvega. Zakopali so ga na zapuščenem kopišču pod veliko smreko v Kajmski dolini.
Takrat sta za ranjence skrbela Ludvik ta Pavle (Ludvik
Gnezda in Pavle Majnik). Prav ko so se umikali iz skalne votline na nov položaj, so Italijani spet prišli. Vse polno jih je bilo po čekovniških senožetih. Na robu gmajne jih je zagledal italijanski oficir, vendar se je naredil, kot da jih ne vidi. Ranjenci so se komaj vlekli v hrib v strahu, da jih bodo zdaj zdaj ujeli. Za Drejčeta je bilo to preveč, ni mogel naprej. Zaradi strela v prsi ga je dušilo in le s težavo se je držal na nogah, že je segel po pištoli, da si vzame življenje ta se tako reši prehudega trpljenja. V zadnjem trenutku je to nekdo opazil ta mu orožje s silo odvzel.
Italijani so ta dan zažigali celo gozdove, da bi tako pregnali skrite partizane. Edina stvar, ki jim je še preostala, je bil umik proti Idriji. Tako so končno po silnih naporih prišli na prostor «Za gladkimi skalami«, kjer so končno imeli mir. Tam se jim je pridružil še Klemen (Feliks Kosmač). Tam sem jih našel tudi jaz in z njimi preživel nekaj dni.
Nekega dne sem sed s Klemenom na njegov dom, ki stoji tik pod gozdom, vendar že v sami Idriji. Tja je hodil Klemen vsak dan po hrano in jo nosil ranjencem. Poslušali smo vesti iz Londona, kjer so nas še vedno imeli za četnike ta naše uspehe pripisovali četnikom. Bilo je posebno doživetje po tolikem času poslušati vesti ob skromni, a gostoljubni domačinovi postrežbi.
Terenci v Idriji so za zdravnika, ki ga sicer nihče ni poznal, dobro poskrbeli. Nekega dne so mi poslali nekaj sanitetnega materiala, tablet proti glavobolu ta obvez, vmes pa še dežni plašč ta dosti cigar. Zvedeli so, da kadim pipo, pa so me hoteli s tem razveseliti. Bil sem seveda zelo vesel, ko sem videl, da mi posvečajo toliko pozornosti.
Kljub stalni nevarnosti, ki nam je pretila zaradi bližine Idrije, sem se v tednu dni, kolikor sem jih prebil v bolnici, kar dobro počutil. Skrb ljudi v Idriji za zdravnika-parti-zana me je navdajala z zaupanjem. V tem času sem dodobra spoznal tovariše: Lada (Franc Benčina), Klemena, Ludvika,
Rafka (Franc Rupnik), Vikija (Viktor Tratnik) ta Pavleta. Prepričal sem se, da bodo tudi v bodoče tako skrbeli za ranjence in štorih vse, kar je v njihovi moči, da jih sovražnik ne bo odkril.
Bližal se je čas moje vrnitve v enoto. Poklical sem na stran Klemena, Ludvika in Vikija. Povedal sem jim, da pričakujem od njih, da bodo še naprej tako skrbeli za ranjence, kot so doslej. S svojim dosedanjim delom so pokazali, da zaslužijo polno zaupanje. Pojasnil sem jim osnovne reči v zvezi s prevezovanjem ranjencev, še posebno sem poudaril, da je najvažnejša varnost ranjencev. Klemena sem določil za komandirja, Ludvika za varnost ta kurirsko službo, za spremstvo ranjencem, Viki pa naj bi opravljal bolničarsko delo ta bil obenem kuhar. Branili so se teh dolžnosti, češ da niso zanje sposobni. Menil sem, da bodo svojo nalogo gotovo dobro opravili, če bodo složno pomagali drug drugemu ta si medsebojno zaupali Javko za ranjence ta pošto smo določili pri Ipavcu v Beli.
Tako sem formiral prvo sanitetno ustanovo na Primorskem, ki se je imenovala sanitetna postaja št. 1. Mudilo se mi je nazaj v enoto. Obljubil sem tovarišem, da jih, brž ko bo mogoče, spet obiščem. Odšel sem proti položaju Južno-pri-morskega odreda, ki je medtem že postal V. SNO (slovenska narodnoosvobodilna) brigada ((Simona Gregorčiča«.
Nisem smel izgubljati časa, zato sem v brigadi takoj organiziral bolničarski tečaj, ki je trajal šest dni. Doslej so po enotah opravljali zdravstveno službo partizani sami. Prava sreča je bila, če se je med njimi našel kdo, ki je kot bolničar odslužil vojaški rok v italijanski vojski. S formiranjem brigad so potrebe po bolničarjih postale še večje. Predvidevali so, da bo nova brigada ob partizanski pomladni ofenzivi bila boje v večjem obsegu. Zato bo tudi ranjencev ta drugih zdravstvenih problemov več.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprei: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir# za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— ietno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/| »ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno «
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l,
Glavni urednik Stanislav Renko
29. junija 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trst
STOPNJEVANJE POLITIČNE NAPETOSTI V ČILU
Izredno stanje v Santiagu zaradi napada na gen. Pratsa
Predsednik Allende zavrnil generalovo ostavko - Leninova nagrada za mir čilskemu državniku
SANTIAGO DE CHILE, 28. — Santjaška pokrajina, kjer je bilo v zadnjih dneh mnogo incidentov in manifestacij, je prišia ponovno pod direktno nadzorstvo vojaških oblasti. Vlada je imenovala sinoči generala Maria Sepulvedo za odgovornega poveljnika okrožja.
Allendejeva vlada je sprejela ta ukrep zaradi atentata na poveljnika čilskih oboroženih sil generala Carlosa Pratsa Gonzalesa, ki je bil pred nekaj meseci tudi čilski notranji minister.
Kakšen je bil pravzaprav potek dogodkov v zvezi z atentatom na poveljnika čilske vojske, še ni popolnoma pojasnjeno. Po mnenju nekaterih časopisov, ki so naklonjeni Allendejevi vladi, je šlo za pravcat poskus ugrabitve, oziroma umora, ki naj bi ga izvedli čilski teroristi, ki pripadajo desničarskim skupinam.
Vladni generalni tajnik Hanibal Palma pa je posredoval tisku naslednjo verzijo dogodkov: v določenem trenutku je stotina civilistov skušala napasti in potem zažgati avtomobil s katerim se je peljal gen. Prats. Samo hladnokrvnosti visokega čilskega častnika se je treba
zahvaliti, da ni prišlo do hujših izgredov in posledic. Generalni tajnik Palma je povezal episodo napada na poveljnika čilskih oboroženih sil z valom terorizma, ki ga je sprožila opozicija ter še posebej s poskusi ekstremističnega desničarskega gibanja «Patria y libertad» ter komandosa «Rolando Maltus», ki pripada stranki cPartito nacional*.
Takoj po dogodku se je general Prats odpeljal s taksijem do predsedniške palače, kjer je izrazil predsedniku Allendeju željo, da poda ostavko s svojega položaja. Allende ni sprejel ponudbe, temveč je ukazal, naj vojska poskrbi za red in. mir na celotnem področju San-tiaga.
Kot smo že dejali, še ni popolnoma jasno, kako so se odvijali dogodki na santjaški ulici, kjer je kakih sto ljudi napadlo generala Pratsa. Po nekaterih pričevanjih se je vsa ta neljuba dogodivščina začela v trenutku, ko je neka ženska, ki je bila pozneje aretirana, prepoznala generala Pratsa. Ker je ta ženska nasprotnica sedanjega čilskega režima, je namerno izplazila jezik. Gen Prats je opazil nevljudno gesto ter je ukazal šoferju naj
PO SOOČENJU NA AMERIŠKI NAČIN
Mangano spoznal napadalca v Ugu Bossiju in S. Boffiju
Branilca: soočenje je neveljavno • Coppola: nisem mandator
RIM, 28. — Kvestor Angelo Man-gano je spoznal v Ugu Bossiju in Sergiu Boffiju napadalca, ki sta ga 5. aprila zvečer hudo ranila pred njegovo vilo v Ulici Tor tre teste. Bossija je prepoznal včeraj med tako imenovanim «amerikan-skim soočenjem* v zaporu v Rieti-ju, danes zjutraj pa je prav tako prepoznal Boffija v zapora'V Re-bibbii.
Mangano je brez obotavljanja pokazal danes zjutraj na obtoženca, ki je sedel med dvema mestnima redarjema. Takoj pa je posegel Boffijev branilec Toppetti, ki je trdil, da «soočenji» nista veljavni iz več razlogov: 1. opis napadalca, ki ga je dal Mangano takoj po atentatu, ne odgovarja Boffiju, ki je visok 2 metra in 5 centimetrov: 2. kvestor je spoznal obtoženca, ko je italijanski tisk že objavil njuni sliki; 3. obtoženca nista mogla biti 5. aprila v Rimu, ker ju je več prič videlo v Milanu. Odvetnik Toppetti je nadalje svetoval obtožencema, naj ne odgovarjata na sodnikova vprašanja, češ da so preiskovalci ravnali nekorektno z njima.
Čeprav alibi Bossija in Boffija nekoliko šepa in čeprav ju je Mangano spioznal brez obotavljanja (vprašanje je, če imajo v Rimu redarja, ki sta visoka nad dva metra) se nam vsiljujejo nekateri pomisleki. Prvič ni še pojasnjen vzrok, zakaj naj bi Coppola odredil Manganov umor, drugič pa ni pojasnjeno, zakaj naj bi se stari boss odpovedal načelu previdnosti, ki se ga je držal vse življenje.
Presenetljivo bi bilo vsekakor, da bi si izbral 2-meterskega «killer-ja» kot je Boffi, saj ima tako rekoč napisano na čelu ime, priimek in naslov, zlasti še, ker je imel že opravka s pravico. In takega človeka naj bi poslal nekaj dni pred atentatom v Ulico Tor tre teste? Da je postal Coppola v starosti tako betežen?
In tudi če predpostavimo, da se Mangano včeraj in danes ni zmotil, to še ne pomeni, da je Coppola mandator. Res je, da mu je kvestor sedel na vratu zaradi zadeve Leggio, to pa še ni vzrok za umor. Kot je včeraj sam pripomnil stari »boss častitljive druž-be»: «Ko je prišel Mangano k meni 26. junija, bi ga ne zapodil in mu zagrozil, da bom nagnal nanj pse, če bi bil res mandator. Vedel bi se spoštljivo in ga skušal preslepiti z besedičenjem.*
Vse to še ne pomeni, da Coppola ni kriv, pomeni le, da ni imel v vsej zadevi vloge, ki mu jo pripisujejo preiskovalci.
Značilno je tudi kako hitro so preiskovalci pozabili na drugo sled, ki jih je vodila do Benefortija in do drugih prisluškovalcev, s katerimi je imel Mangano malo pred atentatom precej pogoste stike. Že od vsega začetka se je uveljavila domneva, da se mandator skriva med mafijci, opuščena pa je bila možnost povezave, med sledovoma. Zakaj?
Coppola je med včerajšnjim zasliševanjem sicer priznal, da je poznal Bossija in Boffija, a odločno je zavrnil obtožbo, da jima je naročil, naj ubijeta Mangana. Kar zadeva magnetofonske posnetke telefonskih pogovorov z Bossijem pa je stari «boss» dejal: «Zanima me, kaj so razumeli iz naših pogovorov preiskovalci, če se še midva nisva razumela. Jaz sem govoril na pol sicilijansko narečje in na pol an-
gleško, Bossi pa milansko narečje».
Coppolov odvetnik dr. Mirabile je sporočil, da bo zahteval razveljavitev zapornih nalogov proti Coppoli, Bossiju in Boffiju, ker jim preiskovalni sodnik ni poslal prej obvestila o sodnem postopku kot predpisuje zakon.
PSI: preiskovalna komisija o prisluškovanju
RIM, 28. — Socialistični poslanec Vincenzo Balsamo je predložil poslanski zbornici zakonski osnutek, ki so ga podpisali tudi nekateri drugi poslanci PSI v katerem se zahteva ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki naj bi preiskala vse zadeve v zvezi z nezakonitim telefonskim prisluškovanjem.
UČINKOVITO
ZDRAVLJENJE
Mehiški zavod za socialno skrbstvo je včeraj odpustil iz službe dva zdravnika in pet bolničark, ker so se pomotili pri operaciji dveh. otrok.
_ V mehiško kliniko so pred časom sprejeli dečka in deklico. Prvemu bi morali odstraniti kilo, drugi pa izdreti mandeljne, Kirurgi so se pomotili: dečku so izdrli mandeljne, deklici pa so hoteli odstraniti kilo s kirurškim posegom. Ni kaj reči, res učinkovito zdravljenje.
ustavi avto. Nekatere priče trdijo, da je potegnil revolver ter prestrelil zračnice na zadnjih kolesih avtomobila s katerim se je ženska peljala. Takoj nato so se zgrnili okoli generalovega avtomobila številni mimoidoči, ki so ga baje prepleskali z raznimi protivladnimi gesli. Na vsak način se je generalu posrečilo, da je ustavil neki taksi s katerim se je potem odpeljal do predsedniške palače.
Dogodek kot tak, seveda ni posebno pomemben, če pa se ga poveže s splošnim političnim položajem v Čilu. potem odkriva hudo politično napetost v tej državi.
V zvezi s poskusom «ugrabitve», «umora», oziroma demonstracije blažje narave, je policija aretirala štiri ljudi, od katerih so trije moški in ena ženska. Ta naj bi bila prav tista, ki je izplazila jezik, ko je bila v bližini generalovega avta. Gre za gospo Alejandrino Cox de Veldivie-so, ki je potem podala neki radiotelevizijski postaji svojo verzijo dogodkov. Na vsak način pa je ženska priznala, da je iz avta, ki ga je opravljal neki njen nečak, izplazila jezik, potem ko je prepoznala generala. Generalov avto jo je potem zasledoval, nakar je prišlo do dveh strelov. General Prats je nato iz-topil ter zahteval od ženske, s pištolo v rokah, naj se opraviči.
Ta dogodek je brez dvoma treba povezati z zelo napetim položajem v Čilu. Pred nekaj dnevi je predsednik Allende, ob zaključku srečanja strank, ki podpirajo vlado, izjavil, da je potrebna enotnost vseh levičarskih in naprednih sil v Čilu, da bi se razbili vsi poskusi konservativnih sil v tej državi. V zadnjih časih se je tudi večkrat govorilo o možnosti, da bi prišli v vlado predstavniki oboroženih sil med katerimi je general Prats brez dvoma ena od najpomembnejših osebnosti. Čilska opozicija skuša onemogočiti nadaljnje delovanje Allendejeve vlade za ceno oboroženih spopadov, če ne celo državljanske vojne. Vladne stranke odgovarjajo z mobilizacijo delavskih množic, toda opozicijskim silam ostaja še vedno možnost, da izkoriščajo formalne določbe čilske Ustave. Prav -teh določb pa predsednik Allende noče kršiti, ker meni, da je treba v Čilu in sploh v Južni Ameriki,.dokazati! da je mogoč prehod s kapitalističnega sistema socializem na ustavem in demokratičen način. Njegovi nasprotniki pa niso izbirčni ter se pri svojem delovanju poslužujejo vseh mogočih sredlstev, od ustavnih, do odkrito terorističnih. Za njimi seveda stojijo veliki mednarodni trusti posebno ameriški, ki skušajo ohraniti svoj vladajoči položaj v gospodarstvu te južnoameriške države.
Iz Moskve je prišla medtem vest, da je sovjetska Akademija znanosti izročila Allendeju Leninovo nagrado za mir. Nagrada, ki znaša okoli 33.000 dolarjev, bo služila za izgradnjo velikega pediatričnega središča v Čilu.
V popoldanskih urah je gen. Sepul-veda, ki ga je čilska vlada imenovala za poveljnika oboroženih sil v okviru izrednega stanja v pokrajini San-tiago, izjavil časnikarjem, da so določeni čilski konservativni krogi pripravljali državni udar, katerega namen je bil prekiniti ustavne svoboščine v Čilu. Gen. Sepulveda je izjavil, da so bili zapleteni v zaroto nekateri nižji častniki čilske vojske in tudi civilsti. Vladne oblasti so aretirale zarotnike še preden je prišlo do napada na vrhovnega poveljnika gen. Pratsa.
ISHTCTO NAZIONALE BELLE ASSICURAZIO NI
BILANCA 1972
LX. POSLOVNO LETO
Zavarovancem je bilo v letu 1972 za dozorele storitve izplačanih 70,6 milijarde lir, od Česar 2,2 milijarde za brezplačne storitve
(dobiček, poviški ter
nagrada
za zvestobo)
Medtem ko se milijoni Evropejcev potijo v pasji vročini, se medveda zoološkega vrta hladita v ledeno mrzli vodi svojega bazena. Kdo jima ne zavida?
v Helsinkih prijetno
nuiiiiiiiiiiiiiiiiiuJiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiiiiTiiiiiiiTiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI KITAJSKE JEDRSKE EKSPLOZIJE
Ogorčeni protesti Japonske Avstralije in Nove Zelandije
Peking uradno potrdil vest o jedrskem poskusu Novozelandska fregata odplula proti Mururoi
HONGKONG, 28.
Pekinška
vlada je danes uradno potrdila, da je včeraj razstrelila v atmosferi vodikovo bombo, šlo je -- je poudaril ra dio Peking — za obrambni poskus, s katerim namerava Kitajska zlomiti jedrski monopol dveh supersil. «Ki-tajska — je poudaril komentator — se ne bo nikoli prva prislužila jedrskega orožja*.
V zaključku špotočilo poudarja, da se bosta Kitajska vlada in narod še nadalje borila ob strani vseh držav, ki jim je do nravice in miroljubnega sožitja, da se prepovedo in dokončno uničijo vsi jedrski arzenali. Vredno je omeniti, da je pekinška vlada dobesedno ponovila besedilo sporočila, s katerim je v prejšnjih letih obvestila kitajsko ljudstvo o uspešnih jedrskih poskusih.
Eksplozija kitajske vodikove bombe je sprožila val ogorčenih protestov tistih držav, ki jih radioaktivno žar-čenje neposredno prizadene. Japonski veleposlanik v Pekingu je izročil imenu svoje vlade protestno noto zaradi jedrske eksplozije na področju Lan Nor. «Japonska — poudarja nota — je edina država na svetu, ki je že okusila tragedijo atomskega bombardiranja, in zato ogorčena protestira pri vsaki državi, ki izvaja atomske poskuse. Zaradi eksplozije bo atmosfera ponovno okužena in japonsko ljudstvo bo neposredno prizadeto*. V zaključku note je Tokio izrekel upanje, da Kitajska ne bo več ponovila jedrskih poskusov.
Prav tako oster je bil tudi predsed niko novozelandske vlade Kirk, ki je poudaril, da Wellington odločno obsoja katerikoli jedrski poskus. Novo-
zelandski premier je tudi obsodil dej-1 se vrnila major Rossi (karabinjer)
niiiiiiHiiifiiiiiTimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniimiiinujniiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiimiiiiniininiiiiiiii
PRESUNLJIVA TRAGEDIJA BLAZNOSTI V LOBU PIČENO
MATI UBILA ŠTIRI OTROKE IN SE POGNALA V VODNJAK
Bolehala je za živčnimi motnjami ■ Prepričana je bila, da ne bo okrevala in da so otroci po njej podedovali hudo bolezen
MACERATA, 28. — Strašna trage-1 pisala je dve pismi (eno je bilo na-dija blaznosti včeraj v vasi Ripa mer.jeno možu Aureliu, ki je občin-
San Ginesio pri Macerati: mlada mati je ubila štiri oitroke nato pa se je še sama pognala v vodnjak in se ubila. Gasilci iz Macerate, ki so prihiteli v vas kmalu po tragediji, so včeraj izvlekli zi vodnjaka truplo nesrečne matere, 28-letne Marie Pe-trucci, in trupli dveh otrok. Lorette in Walterja Corradinija. Zaradi usada so morali snoči prekiniti delo. Do dna vodnjaka so se dokopali šele danes opoldne. V blatu so našli trupli 5-letne Giuseppine Corradini in njenega 7-letnega bratranca Stefana Monteverdija, ki sta se v grozi objela in tako dočakala smrt.
Maria Petrucci je imela že več časa depresivne krize. Včeraj popoldne je izkoristila priliko, da je bila sama z otroci na materinem domu v Ripi San Ginesio in je izvršila svoj blazni načrt. Preiskovalci so ugotovili, da se je ženska, takoj po prihodu v farmo staršev (stanuje namreč v 5 km oddaljenem mestecu Loro Pičeno) zaklenila v hišo, medtem ko so se otroci igrali na dvorišču s 7-letnim bratrancem. Na-
ski stražnik, drugo pa županu Lora Pičena), ki so ju preiskovalci našli blizu vodnjaka v dveh najlonskih vrečkah. Zlasti pismo, ki ga je naslovila soprogu, vsebuje elemente, ki pojasnjujejo, kaj je vzbudilo v ženski blazni morilski nagon. Petrucci-jeva je že nekaj let bolehala za živčnimi motnjami in trije porodi so še poslabšali njeno zdravstveno stanje. Prepričana je bila, da ne bo okrevala in bala se je, da so njeni otroci podedovali njeno bolezen. Potem ko se je zahvalila možu, za skrbno in ljubeznivo zdravljenje je zapisala: «Nočem, da bi bili otroci tako nesrečni kot sem jaz*. V pismu županu pa je priporočila moža. Prosila ga je, naj pazi nanj in naj ga ne odpusti iz službe.
Nato je poklicala k sebi otroke in jim predlagala novo igro: lov na zaklad. «Zaklad — je povedala — je skrit na dnu vodnjaka*.
živahna in brihtna Loretta je z grozo razumela, kaj namerava mati. A Maria Petrucci ji ri dovolila priklicati pozornost sosedov. Zvezala jo
je in jo prvo vrgla v vodnjak. Nato se je začela tragična procesija, srhljivo beganje od dvorišča do vodnjaka in nazaj.
Lepa fotografska
(Nadaljevanje s 4. strani)
ugotovitve, da so organizatorji vendarle nekaj zanemarili. Fotografska razstava sicer tu in tam prikaže tudi Kraševca, nismo pa na vsej razstavi zasledili Kraševčeve govorice, Kraševčeve besede. Če je neko fotografsko podjetje ob svojem panelu razstavilo tudi veliko fotokopijo ene kitice iz «Mojega Krasa* Scipia Slatapera, bi bilo normalno in celo več kot nujno, da bi se prikazala tudi neposredna, resnična Kraševčeva govorica na primer v kakem citatu najbolj tipičnega kraškega pesnika Srečka Kosovela. Organizatorji razstave so nam skušali to pomanjkljivost pojasniti in smo njih opravičilo vzeli na znanje, vendar bi bilo želeti, da bi se to ne ponavljalo.
stvo, da Peking noče podpisa!: sporazuma za delno prekinitev jedrskih poskusov. Poudaril je, da bo Weiling-ton postavil podpis sporazuma kot pogoj za navezave diplomatskih odnosov s Kitajsko.
Tudi avstralska vladanje natočila svojemu predstavniku v Pekingu, naj odločno protestira pri kitajski vladi zaradi včerajšnje eksplozije vodikove bombe. Tudi Sovjetska zveza je, čeprav |K'sredno, precej ostro obsodila kitajski atomski poskus. Tiskovna agencija TASS je dala velik poudarek protestom japonske, novozelandske in avstralske vlade. To je že običajni način, s katerim Moskva posredno izreče svojo obsodbo, ko je neposredno ne more.
Nobene reakcije pa ni bilo s strani ZDA. Izvedenci Pentagona so se le omejili na ugotovitev, da so kitajski strokovnjaki dosegli velik napredek, če se jim je res posrečilo pripraviti dvomegatonsko vodikovo bombo. Zadnji jedrski peklenski stroji, ki so jih Kitajci razstrelili leta 1971 in 1972 so bili znatno šibkejši, saj izvedenci cenijo njihovo jakost okrog 100 kilotonov (1 kiloton odgovarja rušilni moči 1000 ton dinamita).
Iz novozelandskega pristanišča Au-ckland je danes odplula proti atolu Mururoa fregata «Otago», ki se bo skupaj z avstralsko vojno ladjo zasidrala pred atolom Mururoa na meji francoskih teritorialnim voda. Ob tej priliki je ministrski predsednik Kirk poudaril, da je s tem Nova Zelandija storila vse kar je v njeni moči, da prepreči francoske jedrske poskuse. Na krovu ladje so tudi minister za priseljevanje Colman, številni časnikarji in izvedenec za radioaktivno žarčenje.
Prisotnim časnikarjem je Kirk dejal, da ima fregata običajno orožje, poudaril pa je, da r.e bo v nobenem primeru streljala proti francoskim vojnim ladjam. Izrekel pa je tudi prepričanje, da Francozi ne bodo napadli fregate. Ko se je lani ob priliki francoskih jedrskih eksplozij na atolu zasidrala na meji teritorialnih voda neka novozelandska jahta, so jo francoske vojne ladje napadle in jo s silo odvlekle na varno, če bi se kaj takega ponovilo, je poudaril Kirk, ima kapetan ladje povelje, da se takoj oddalji.
Kot smo že poročali sta Nova Zelandija in Avstralija dosegli, da je mednarodno sodišče v Haagu prepovedalo Franciji poskuse, Pariz pa se je enostavno požvižgal na razsodbo te mednarodne ustanove, češ da ima pravico skrbeti za svojo varnost..
ter funkcionar javne varnosti dr. Man-giameli, ki sta bila navzoča pri zaslišanjih, ki jih je opravila izraelska policija. Dokumenti, ki so prišli iz Izraela, še riso znani, ker jih bodo morali še prevesti v italijanščino. Na vsak način pa sta italijanska preiskovalca posredovala nekaj podrobnosti. ki so precej zanimive. Zdi se med drugim, da je nemogoče, da bi Bertoli prinesel s seboj iz Izraela bombo, ki je povzročila več mrtvih pred milansko kvesturo. Bertoli trdi, da je bombo prinesel prav iz Izraela. Med preiskavo so ugotovili, da v kibuzih področja, kjer je delal Bertoli, ne razpolagajo z eksplozivnimi bombami podobnega tipa. če pa bi z njimi razpolagali, bi na vsak način bili naboji brez detonatorja.
Na dan 27. junija je upravni svet, ki se je sestal pod predsedstvom poslanca odv. Maria Dosija, odobril bilanco z dne 31.12.1972 ustanove Istitufo Nazionale delle Assicurazioni ter ekonomski račun za poslovno leto 1972, 60. leto od ustanovitve, ki ju je prikazal generalni direktor odv. Carlo Tomazzoli.
Bilanca za leto 1972 se je zaključila s poslovnim dobičkom v znesku 1.017 milijonov. Neposredna produkcija je na področju kolektivnih zavarovanj čutila zle posledice slabe gospodarske konjunkture. Naraslo pa je število individualnih zavarovanj in še posebej število zavarovanj v raznih oblikah prilagajanja življenjskim stroškom. Sklenjenih je bilo 386.755 novih zavarovalnih pogodb za 625.664 milijonov zavarovanih vsot (kapitali in kapitalizirane rente)..Celotni portfelj je na dan 31. decembra štel. 6.842.405 pogodb za skupno 3.680 milijard lir zavarovanih vsot. Matematične rezerve so se povzpele na 835,8 milijarde z nad 9% povečanjem glede na matematične rezerve ob koncu 1971. leta.
Zavarovalne premije, ki se nanašajo na poslovno leto 1972, so dosegle vsoto 139,8 milijarde, posebno občutno je bilo povečanje zavarovalnih nagrad v letih, ki so neposredno sledila portfelju (+ 12,16%) ter zavarovalnih nagrad prvega leta po neposrednem individualnem zavarovanju (+ 12,41%). Povečal se je tudi dobiček, ki so ga dale premične in nepremične naložbe in ki se kaže v vsoti, ki presega 50 milijard. Bremena portfeja (izplačila zavarovancem) so dosegla zelo visoko vsoto 70,6 milijarde, od česar je 2,2 milijarde odšlo za dodatne brezplačne storitve. Akvizicijski ter administrativni stroški so se še posebno povečali, tako da je njihov delež postal v odstotkih večji od deleža zavarovalnih premij in postal s tem neposreden razlog manjšega dobička v poslovnem letu 1972 v primerjavi z letom 1971.
Pomembne so bile v 1972. letu naložbe in to tako na nepremičninskem kot tudi na premičninskem področju: razpoložljiva sredstva, uporabljena v ta namen, so presegla vrednost sto milijard lir in so, kot po navadi, bile financirane predvsem pobude in dela javnega interesa. Od obilnih sto milijard, je bilo 26,2 milijarde odvedenih za nakup ali gradnjo nepremičnin, 57,6 milijarde za posojila krajevnim ustanovam in drugim, 17 milijard za nakup vrednostnih papirjev, odpis državnih prispevkov, soudeležbe in posojila na police. Celotne naložbe so na dan 31. decembra znašale 855,0 milijarde, vtem ko so konec 1971 znašale 788,7 milijarde. Premoženjske rezerve so konec 1972. leta dosegle vsoto 12,7 milijarde lir.
Upravni svet je sklenil, da naj se od čistega dobička polovica nameni zavarovancem, polovica pa državi ter da se bodo zavarovancem pripisale običajne brežplačne dodatne ugodnosti: povečanje kapitala (osnova: 5 promil) dokončno ter «nagrada za zvestobo« (od 12,5 na 17,1 promil) za police, ki bodo zapadle v času oči 1.7.1973 do 30.6.1974, ter zavarovancem, ki bodo utrpeli nesrečo.
Upravni svet je ponovil svojo zahvalo odv. Emiliu Pasanisiju, ki je bil v marcu letos imenovan za svetnika računskega dvora in je zato prenehal biti generalni direktor, ter izrazil svoja voščila novemu generalnemu direktorju odv. Carlu Tomazzoliju. Upravni svet je tudi izrazil svojo hvaležno pohvalo namestnikom generalnih direktorjev, vodilnim funkcionarjem ter vsem sodelavcem generalne direkcije, kakor tudi generalnim agentom in ustreznim sodelavcem agencijske organizacije za delo, ki ga je vsakdo izvajal za povečanje prostovoljnega zavarovanja ter za razvoj ustanove.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllll........................................IIIIMlIltllM........I.....UMI III lili IH M mn um...............
TRŽAŠKI DNEVNIK
mm
VČERAJ V TRSTU
Občni zbor delničarjev «Assicurazioni Generali»
Poročilo predsednika Merzagore o poslovanju v le-tu 1972 - Določena dividenda 500 lir - Družba bo povečala glavnico na skoraj 27 milijard
Mamut v Istri
REKA, 28. — Skupina zagrebških jamarjev je odkrila v neki jami blizu Limskega fjorda, blizu cerkvice sv. Sofije, številne kosti za katere domnevajo, da so pripadale nekemu pradavnemu mamutu. Ostanke so našli v globini podzemeljske jame, do kamor do sedaj še nihče ni prišel. Na kraj najdbe so prišli strokovnjaki, ki proučujejo vse okoliščine te dragocene najdbe.
Bomba ni prišla iz Izraela
MILAN, 28. — V Milanu se nadaljuje preiskava o tragičnih dogodkih 17. maja pred milansko kvesturo, kjer je Gianfranco Bertoli odvrgel bombo, . ki je ubila več ljudi.! Iz Izraela sta
Na -glavnem sedežu ustanove je bil včeraj redni občni in izredni občni zbor delničarjev zavarovalnice «Assicurazioni Generali*. Zbora, ki ga je vodil predsednik C. Merzagora, se je udeležilo 191 delničarjev, ki so predstavljali skupno 2,787.567 delnic. Prisotni so soglasno odobrili bilanco poslovnega leta 1972 in sklep o izplačilu dividende višini 500 lir (lani je dividenda znašala 450 lir).
Predsednik Merzagora je prebral daljše' poročilo o razvoju ; dejavnosti družbe v lanskem letu in pri tem omenil, da je bil položaj na neka terih področjih — zlasti pri avtomobilskem zavarovanju in zavarovanju proti tatvinam — razmeroma težaven, medtem ko je bilo - poslovanje na drugih področjih —' zlasti v tujini in pri finančnih dejavnosti — ugodno. Govornik je naglasil pomen nov,e finančne družbe «Ge-fina», ki je bila ustanovljena v okviru zavarovalnice, ter se nato zadržal ob nekaterih drugih vprašanjih sedanjega in bodočega delovanja družbe.
Iz poročila je razvidno, da je družba lani kasirala skoraj 345 milijard lir premij (od tega 65% v Italiji in 35% v tujini). Zavarovani kapital pri življenjskem zavarovanju je dosegel 3.823 milijard lir.
Podpredsednik in delegirani u-pravitelj dr. Padoa je nato podrobneje orisal delovanje «Assicurazioni Generali« v tujini in v tej zvezi omenil, da izkazuje skupna bilanca grupe za lansko leto priliv premij za 734 milijard lir. Govornik je nadalje orisal dve novi pobudi zavarovalnice, in sicer koncentracijo «Generali France* in ustanovitev «Generali do Brasil*.
V izrednem delu zbora so delničarji sklenili, naj «Assicurazioni Generali* dvigne glavnico s sedanjih 22 milijard 360J milijona na 26 milijard 832,96-milijona lir. Za na-
kup novih delnic bodo priznali predpravico starim delničarjem, cena pa bo znašala 6.000 lir (nominalna vrednost delnic se glasi na 3.000 lir).
Po občnem zboru se je sestal u-pravni svet družbe, ki je potrdil sen. Merzagoro za predsednika in dr. C. Faino, dr. F. Mannozzija in dr. F. Padoo za podpredsednike. Dr. Mannozzi in dr. Padoa sta hkrati tudi delegirana upravitelja družbe.
Gojenec avtošole
zakrivil nesrečo
Za mladega gojenca avtošole «Sbrizzai», 18 let starega Gianfran-ca Laganisa iz Ul. sv. Justa 29, so se bolj slabo začele priprave za šoferski izpit. Včeraj okrog 18.30 je v Ul. Limitanea z avtom avtošole nenadoma zavozil na pločnik ter podrl 29-letno Fiorello A-modeo por. Carone iz. Ul. Pusehi 2, ki je nič hudega sluteča stala ob stavbi. Mladeniču je namreč med zamenjavo prestave predčasno zdrknila noga s sklopke, zaradi česar je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Žensko so nemudoma prepeljali z rešilnim avtom v splošno bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma leve stegnenice ter številnih ran in udarcev po vsem telesu sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v treh mesecih.
Na tržaškem velesejmu se je pripetila sinoči nenavadna nesreča. 37-letnega Guida Ribisa iz Ul. Be-nussi, ki je ob štandu Dukcevich pekel klobase in druge dobrote, je oplazil visok plamen, da se je moral zaradi opeklin druge in tretje stopnje po desni strani telesa, zateči v splošno bolnišnico. Na dermatološkem oddelku se bo moral zdraviti mesec dni.
PREDAVANJE V INŠTITUTU ISDEE
Prof. Nagy o madžarski gospodarski reformi
Inštitut za študije in dokumentacijo o vzhodni Evropi (ISDEE), ki že nekaj let uspešno deluje v Trstu, je včeraj priredil zanimivo predavanje najvidnejšega madžarskega ekonomista in ravnatelja državnega urada za cene prof. Bela Csicos-Nagyja.
Tema predavanja je bil iskren in kritičen obračun petih let od uvedbe gospodarske reforme na Madžarskem. Prof. Nagy je predvsem poudaril, da so na Madžarskem izhajali iz načel socialističnega gospodarstva, pri tem pa upoštevali predvsem potrebo po učinkovitem načrtovanju. Zato so, po reformi in nekajkratnih preverjanjih z manjšimi korektivi (leta 1969 in 1971) uresničili sistem, v katerem sloni bazična proizvodnja na centralističnem sistemu finančnih posegov v načrtovanje, medtem ko je rast družbenega in potrošniškega standarda vezana na decentralizacijo in tržni sistem gospodarjenja. Pri tem nastopajo državni organi predvsem kot element uravnovešanja in nadzorovanja, da se odpravijo protislovja in težave. Obračun prvih petih let, je po mnenju prof. Nagyja, pozitiven.
Skupščina delničarjev družbe «Italcantieri»
V Trstu je bila skupščina delničarjev družbe «Italcantieri». Odobrili so lanski obračun in ugotovili, da ima podjetje izgubo 7 milijard in 600 milijonov lir, kar je znatno manj v primerjavi s prejšnjimi leti.
Tako so upravitelji poudarili tudi nekaj pozitivnih dejavnikov. Povpraševanje po novih ladjah se stalno veča, raven zaposlenosti pa je, v bistvu enaka: v treh obratih dela skupno približno 12.350 delavcev. Izvoljen je bil novi upravi svet. Skupščina delničarjev je tudi sklenila, da zmanjša družbeno glavnico za 30 milijard (za kritje izgub poslovnih let). Vendar bodo ta delež glavnice obnovili in še povečali na 50 milijard.