GLAS TELEFON: CHebea 3—1242 List slovenskih delavcevvAmerikL The lu«Mt Sknrctriao Dmsky sn the United StatM« and legal Holidays. 75,000 Entered aa Second Claa Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. 7n under Act of Congress of March 3. 1879 TELEFON: OHelsea 3—1242 No. 268. — Stev. 268. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 16, 1936—PONEDELJEK, 16, NOVEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, FASISTI SO IZVEDLI NAJHUJŠI ZRAČNI NAPAD VADNE ČETE V NOVI OFENZIVI; MEDNARODNA LEGIJA ODBIJA VROČE FAŠISTIČNE NAPADE Delavci so se na trgu posvetovali glede obrambe Madrida. — 53 ljudi je bilo ubitih, 150 ranjenih. Med žrtvami so tudi žene in otroci. — "Uničite 50,(KMX sovražnikov," pravi poveljnik Republikancev. MADRID, Španska, 15. novembra. — Fašistični letalci so vrgli celo ploho bomb na glavni trg Madrida, kjer so se zbrali delavci, da se posvetujejo glede obrambe mesta. 53 ljudi je bilo ubitih, 1 50 pa ranjenih. Med žrtvami je tudi več žensk in otrok. To je bil najstrašnejši zračni napad na Madrid. Ena bomba je predrla strop podulične železnice. Velika zmešnjava je nastala med ljudmi, ki so mislili, da so varni pred bombami. Razjarjen vsled tega napada je poveljnik republikancev, general Jose Miaja pozval svoje čete s poveljem: "Uničite 50,000 sovražnikov. Prebite njihovo črto!" Zborovanje delavcev je bilo sklicano ob 8 dopoldne na trgu Clorieta Atocha, da razpravljajo o novem načrtu za obrambo Madrida. Sklicatelji so zborovanje preklicali zadnjo minuto, toda več sto delavcev, žena in otrok se je zbralo na velikem trgu na južni strani mesta, ne vedoč, da je bilo zborovanje preklicano. Naenkrat pa prično nad njihovimi glavami ropotati motorji aeroplanov, ki so leteli nizko nad trgom. Predno so mogli ljudje zbežati, je naglo zaporedoma eksplodiralo pet bomb. Najbrze so bile po 225 funtov težke bombe, katere običajno rabijo za razbijanje utrdb. Trupla mož, žena in otrok so se valila po trgu poleg mul in konj, ki so bili skupno ž njimi ubiti. Ena bomba je zvrtala luknjo v podulično železnico ter pretrgala električno napeljavo in razbila vodovodno cev. Mnogo hiš v bližini je bilo porušenih. General Miaja je naznanil novo ofenzivo in rekel, da sovražnik navzlic velikemu naporu ne mo- • f\rv j. • ; , re več napredovati. "Uspešnost hašega vojaškega stroja bo postavljena na največjo preiskušnjo," je rekel general Miaja. "Ne bomo zadovoljni prej, dokler ne bo u-ničen vsak posamezen upornik. Vlada naznanja, da je 600 fašistov pri Tardienti dezertiralo s popolno vojaško opremo in artilerijo. Mednarodna legija je odbila fašistični napad na Los Franceses železniški most, Čez katerega so hoteli fašisti vdreti v mesto. Na koncu devetega dne obleganja Madrida je pričel republikanski oddelek prodirati iz Aranjue-za ter ogroža desno fašistično krilo južno od Madrida. VALENCIA, Španska,. 1 5. novembra. — Ruski tovorni parnik Komosol je dospel v Valencijo in pripeljal 22,000 oblek za otroke, 2500 ton pšenice, 1000 ton moke ter 43 ton rib in drugega živeža. LIZBONA, Portugalska, 1 5. novembra. — Voditelji španskih upornikov, generali Saliquet, Mola, Varela in Kindelan ter polkovnik Yague so imeli na Madridski cesti dolgo konferenco, po kateri je general Varela rekel časnikarskim poročevalcem: "Do sedaj smo svoje prodiranje merili na milje, sedaj pa napredujemo samo nekaj jardov na dan/ Konvencija Amen Delavske Federacije MUČEN PRIZOR NA BANKETU Trije poslaniki niso napi-li Viktor Emanuelu kot cesarju. — Bil je najsi-jajnejši banket po svetovni vojni. DUNAJ, Avstrija, 15. nov.— Poslaniki treh velikih držav, \ ključno Združene države, so bili v veliki zadregi, ker se niso mogli pridružiti napitnici, ki je priznala Italiji svojitev Abesinije. Do tega diplomatičnega dogodka je prišlo na banketu, ki ga je priredila avstrijska vlada v Schoenbrunnu. Častmi gostje so bili italijanski in madžarski delegati na konferenci treh držav. To je bil najsijajšmeji banket, odkar so Habsburžani ,prene -hali vladati v Avstriji. Vse je šlo d-obro, dokler ni avstrijski monarhistični kancler dr. Kurt Schusehnigg dvignil svojega kozarca in rekel: '•'Dvignem svoj kozarec in pijem na zdravje njegove ek-selenee našega zveznega predsednika bi njegovega veličan stva kralja Italije in cesarja Abesinije in na srečni razvoj naših dežel. " Ameriški poslanik George S. Messersmifch je pogledal svojega angleškega tovariša sir Wal-iord Selbv-ja. Nato sta Oba pogledala čez mrzo francoskega poslanika Gabriela Puaixx-a. Nastal je mučen trenutek, ko so okoli njih žvenketali kozarci. Vsi trije poslaniki so se samo priklonili in dvignili kozarce. Toda nobeden ni pil. Ako bi «bilL bi s tem priznali italijansko osvojitev Abesinije. PRVI UBOJ V MATANUSK1 PALMER, Alaska, 15. nov. — Prvi uboj v naselbini v M a tanuska dolini je razburil vse naselnike, Irr so se pred dvema letoma naselili iz raznih krajev osrednjega zapada. Na tleh hiše je bila najdena Mrs. Zela King Pilkenton s prestreljenimi prsi. S svojim možem Pilkentcmom, ki je knjigovodja Valley Settlement Corporation, se je poročila šele pred šestimi meseci. Prej pa je bila tri leta učiteljica v vasi. Njen mož Alva Pilkenton je | povedal svojim sosedom, da je našel svojo ženo ležečo na tleh, ko «e je vrnil iz Ptetlmerja. Za morilcem ni nikakega sledu. UJTE V "GLAS NARODA KATHIE SCHRATT OZDRAVELA DUNAJ, Avstrija, 15. nov.— Bivša ljubica cesarja Franca Jožefa, 81 let stara Kathie v. Kiss^Schnatt je po dolgem času zapustila bolniško posteljo in jo je mbgoče vsako jutro videti oa izprehodu blizu Shoen-brnmta. HITLER SKLICAL VOJNI SVET Najvišje vojaške častnike je poklical v svojo pisarno. — Razglasil popolno oblast nad Kiel-sldm kanalom. BERLIN, Nemčija, lo. nov. — Adolf Hitler je zopet razburil evropske prestol ice, ko je sklical izvanredno sejo svojih voj(a«kih poveljnikov in je obenem zavrgel zadnjo določbo \ ersaillske mirovne pogodbe. Na 'konferenci so bili vojni minister general Werner von JJlomberg. poveljnik voj. mornarice admiral Erich Kader in skoro vsi častniki generalnega štaba. Pred konferenco je Hitler naznanil, da je Nemčija zavrgla XIII. člen versailLske mirovne pogodbe in je s tem prevzela vso oblast nad nemškimi vodami, vključno strategično važni Kielski kanal. Visoki nemški uradni krogi domnevajo, da so Hitler in njegovi vojaški (poveljniki raz pravljali o položaju na Španskem s posebnim ozirom r DfiŽAVAK TAMPA, Fla., 15. novembra. — Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je sestavil poročilo, v katerem priporoča sprejem posebnega amendmenta k ustavi, če bi ne bilo -mogoče drugače uspešno zaščititi postave za socijalno varnost. Poročilo bo jutri predloženo konferenci. Poleg tega priporoča izvršilni odbor, naj kongres dovoli nadaljne vsote denarja, s katerimi bo omogočena dobava dela nezaposlenim ter priporoča skorajšnji sprejem Wagnerje-ve predloge za gradnjo delavskih stanovanj. Poročilo ne omenja Black-Conneryjeve predloge za uvedbo trideseturnega delovnega tedna ter predloge 0'Maho-neya, ki priporoča licenziranje Vseh industrijalnih podjetij, katera se bavijo z meddržavno trgovino. Glede razvoja nezaposlenosti izza časa, ko je sodišče proglasilo NRA za proti ustavno, pravi poročilo: "Krajši delovni teden in' šesturni delovnik sta edina re-1 šitev nujnega problema neza-' poslenosti. To odgovornost mWLrAB WHOM" New York, Monday, November 16, 1936 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN J7.S.2I* "Glas » (A Corporation) Owned and Published by SLO VEM C PUBLISHING COMPANY Frank Sfekser, President Ix Benedtk, Treaa. Place of business of (be corporation and addresses of above officers: tllWwt tttat Manhattan, New Yatfc aty , N. "©LA S NARODI" __(Voiee of the People)_ Issued Every Day Except Sundays and Holidays Eft celo leto velja u Ameriko in Kanado ^6.00 Za pol leta.............................43.00 ga četrt leta..................fLSO Za New York sa celo leto......47/Hi Za pol leta.................... $3.50 Za Inozemstvo sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................93.80 Subscription Yearly 98.00 Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prloMuJejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne tPdl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslomlka. Advertisement en Agreement -Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzrsemSf nedelj in praaalkoe "GLAS NARODA**, 219 W. 18th Street, New York. N. X. Telephone: CHelsea 3—1242 KAJ JE RES? i 5 i * ■ ~ T*-" Spremembe državnih ustav. Tržaški dnevnik II Picolo di Trieste" je objavil dno 28. oktobra članefc, v katerem se zavzema Rino Alessi za izboljšanje prijateljskih odnosajev med Jugoslavijo in Italijo. Kino Alessi trdi v članku tudi sledečo neresnico: Slovani v Julijski Benečiji se lahko danes uče in čitajo v kateremkoli jeziku ki >e jim zdi. Zadostovalo bi objaviti se znam srbskih, hrvatskih in slovenskih listov, ki so neovirano razširjeni po Krasu, po osrčju Istre in Soški dolini. Ta seznam ni nudil zadosten dokaz širokogrudnosti italijanske vlade, ki se očituje izza dne, ko so se izboljšali talijansko - jugoslovanski odnosa j i. Ta trditev je silno začudila Jugoslovane v Italiji, kajti razmere so v resnici povsem drugačne, , Do leta 1929 so imeli Jugoslovani v Italiji poleg knjig tadi dvanajst časopisov. S tistim letom se je pa začelo brezobzirno zatiranje vsake slovenske in hrvatske ibesede, dokler ni bil leta 1930 zatrt zadnji jugoslovanski časopis. Od leta 1934, ko je izdala Italija preventivno cenzuro nad izdajo knjig, so Jugoslovani v Italiji brez slovenskih in hrvatskih knjig. Prepoved sega tako daleč, da ni mogoče dobiti dovoljenje za izdajo knjižnih del — ne samo v Julijski Krajini, am pak se tudi drugod po Italiji ne smejo tiskati niti molitveniki v slovenskem jeziku. Šesta izdaja molitveni'ka 1 'Oče naš", ki jo ja natisnila tiskarna Gandlandi v Vieenci. je bila zaplenjena. V decembru leta 1934 so vzele oblasti licenco katoliški tiskarni v Gorici, ker je tiskala slovenske in hrvatske nabožne knjige. Izza leta 19z9 je bil najstrožje prepovedan uvoz kakršnihkoli tiskovin iz Jugoslavije. Sest let je bilo šeststotisoč Jugoslovanov v Italiji brez jugoslovanskih knjig in časopisov. Meseca avgusta 1935, pred izbruhom vojaških operacij v Abesiniji, je italijanska Tlada iz vnanjepolitičnih razlogov dovolila prost uvoz časopisov iz Jugoslavije. Vsak dan je ibilo prodanih v Julijski Krajini dvanajst tisoč izvodov. Uprave listov so prirejale posebne izdaje za Jugoslovane v Italiji, da bi ne dale nobenega povoda ncrvi prepovedi. • Prost uvoz je pa trajal le dva meseca, ko iso se pojavile noVe ovire dokler ni bil slednjič ves uvoz časopisja prepovedan. To se je godilo 19. novembra, ko je Liga naroda proglasila sankcije proti Italiji. . ■ Meseca februarja in marca 1936 so pa laške oblasti zopet dovolile jugoslovanske časopise po večjih mestih v Julijski Benečiji. Pod gotovimi pogoji, »seveda. Prodajalci niso smeli slo venskih in hrvntskh listov javno fazobešati, ampak so jih morali imeti skrite. V javnih prostorih je bilo prepovedano čitanje jugoslovanskih listov. Naročniki in prodajalci jugoslovanskih listov na deželi so bili pozvani k tajnikom fašistične stranke, kjer so morali pod prisego izjaviti, da ne fbodo več naročali listov. Na ta način se je posrečilo italijanskim oblastim skrčili prvotno število, 12,000 jugoslovanskih listov na par sto vtisov. Takšna je torej svoboda čitanja jugoslovanske manjšine v Italiji- " NEPISMENOST NA KITAJSKEM. V 32 državah se je dne 3. septembra glasovalo o predlogih, da se spremeni njihova ustava (konstitucija). Predlogi so bili raznovrstni; nefcje s? je predlog tikal ustavne spremembe z ozirom na socij dno varnost, drugje izd a vanjo državnih zadolžnic, uvedbe ose-nrarnega delavnega dneva in mnogih drugih stvari. 25nani angleški zgodovinar, ki je spisal klasično delo 4'The American Commonweltli' \ je v tej knjigi nazval državne ustave 1 'najstarejše stvari v politični zgodovini Amerike' . One so nadaljevanje starih koloni-jalnih čcirterov in odsevajo tri stoletja ameriške izkušnje v samovladi. Poneostavljenje državne u-prave je poglavitna naloga kakih 140 predloženih am*>nd-mentov k državnim ustavam. Že nekoliko let se je čutilo, da je način okrajne uprave (county) postal precej zastarel. Sestorica državnih ustavnih amendmentov stremi za tem. da se odpravijo oziroma spojijo razni okrajni uradi. Starostne pokojnine v svrho. da dotična država odgovarja zahtevkom federalnega Security Act, so rišel čas za važne spremembe. Letos so volilci države New York sprejeli predlog da se skliče taka konvencija. KLICE PO ZRAKU Piše Dr. John L. Rice, zdrav-sveni komisar mesta New York. Dvesto milijonov an alfabetov, skoraj polovico prebivalstva, imajo še danes na Kitajskem. 30 milijonov otrok še nikoli ni stopilo v nobeno £ok> te republike. Nankiška vlada je sklenila energične nlrtepe. Pripravila je obsežen enkrat m vselej vse vojne od-_____! pravila. it i tn ,, v T , ■ Ce izbrišejo''vojno", bo tre-J^ Uuvre ' porooa vz ljoiido-:. . , • - , - . . . , .. I ba i zbiisa 11 se besede zavist , na, da je novi nemški poslanik RAZŠIRJENO NEMŠKO PO SLANIŠTVO V LONDONU. "pohlep", škodožel jiiost * "denar", "ženska", "ljube-i.tn" in še nešteto drugih ]»o-vročiteljev vojnega klanja. von Ribbentrop takoj po prihodu začel z reorganizacijo nemškega veleposlaništva, ki ga je razširil tako, da je namestil štirikrat več osebja, kakor ga, je imel poprej. V London iel ' pri-sla cela vrsta mladih nemš-i , 'ivdaJ ^ kOllCO medenih tekih diplomatov. Angleški vo-]dDOV' 0 tem ^ -1° ze dostl ll" dilni krogi zelo neradi gledaJ^bal° 1X1 razpravljalo. jo to reorganizacijo, ker so! Skovo slebenu vam ,bo 11 a to prepričani, da hoče Nemčija v vpra*anje drugače odguvonl. Tyoudonu osnovati novo narod- Po moiem mnenju so mede-nosocialistično |>ropagandno ni tedni tedaj končani, ko spo-centralo. zn** mož. da njegova 'žena in ta-_____ko neumna kot je mislil, da je- S ' * Ko je dekle staro sedem let. biti vsem pripovedovati, da jih bo kmalu osem: Minejo leta in dekle doraste. Ko je stara dvaindvajset let, hiti vsem pripovedovati, da gre že v devetnajsto. RUDNIKI IZ KAMNITE DOBE. Izkopanine neke angleške arheološke družbe v bližini Worthinga so pokazale različne rudnike kresitnega kamna iz 2500 do 1800 let pred Kristusom. Našli so 4 metre globoke, okrogle jaške, ki so vodili do (skladov kresilnega kamna. Na dnu so odkrili hodnike, po katerih se je mogel splaziti le po en človek in ki so se raztezali iz jaška po 2 do 4 m naokrog. Našli so še razno orodje in 50 sekir iz kresi'lnega kamna V la: svojem 17. letu je zapisa 1 Važno za potovanje Kdor le namenjen potovati v stari kraj ali dobiti Iroša od tem, J« potrebno, da |o poečen v vseb stvareh. Vsled naše dolgoletne sko&nje Vam xamoramo dati najboljša pojasnila in tndi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje ndobno in fcftrc. se s* obraite na nas za vb Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenj** potni ihte, vtzeje hi sploh vse, har je za potovanje potrebno v tun, in fcar je glavno, za najmanjše stroSk£. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predne se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. HE-ENTRY PERMtf, Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poeesi ifl udobno potovali. SLOVENIC PUBLIStlllviG COiVIPANY / . (Travel Bur&tt) 2116 West 18th Street ----------- W^w York, N. Y. ----^ , ^ ^ ----- " A. Iloton dobiti ruoža, ki me 'bo ljubil nad vise na svetu. Njegova ljtfbezen mora biti n-eia^r-j»im. Ta mož mora biti zdrav in krepak, širokopleča* in lep, imeti mora temne oči, ifc katerih bo sijala duša. Pripravljen mora biti, da gre vsak čas zame v smrt. V 20. letu: Želim si moža, ki bo mehak in-mil kakor ženska, vendar pa tudi pogumen in srčen kakor lev ter močan kakor medved. Ne bom ga tehtala, če bo tu in tam nekoliko lahkomiseln, zakaj to ga dela še bolj intere-sasntnega. Biti ^a mora v vsakem pogledu pameten in voljan, .prevzeti zaradi mene vsako žrtev. V 25. letu: Rada bi dobila moža, ki bi bil -vetski ter hi cibeneni razodeval ljubeznivo drao. Če je od preteklosti ostal kakšen madež na njem, ga-bom rada spregledala. seveda pod pogojem, da ima bodočnost. Skratka: moj ideal je mo% ki se nanj lahko zatttesem. 30. letu: . , ^ Želim isi moža, bogatega moža. Rada bi .videla, da bi ga di-eile tudi lepe lastnosti, toda pred vsem je važno, da ima de-naT. iCHm več denarja ho imel. tem ibolj bom njegov^ tem raj-ša ga >bom imela. V 35. letu: Dajte mi moža, vse drugo je postranska stvar. n QLrAB . V New York, Monday, November 16, 1936 — ~ ■ 1 I'lSg-j • r fi -i> i. r 'i j I lil THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ331 LUIGI PIRANDELLO: To sobo prezračijo sicer vsak dan, ko jo ena izmed treh sester pospravi, a komaj je okno zaprto, je temina v sobi takoj zatohla, ko v kaki zapušeefti kleti. In kakor da bi okno me bilo že vec let odprto, je čutiti v tej tesnobni nekakšen dih tišine, ki leži np pohištvu in na vseh predmetih. Stenski koledar pri oknu brez dvoma ^bridko občuti vsak dan, ko mu odtrgajo listič, kako je brezpomembno in kruto razfkafcovati datum v senci in temi. In stara bronasta ura na predalniku skoraj občuti nasilje, ko je spet in spet primešajo, da mora še zmeraj po tihem tiktakati. Le trebušna ta steklenica na nočni omarici ujame pramen svetlobe, ki proti ira skozi okniee in- zdi se, da se Nasmeje osuplosti, ki jo tedaj izraža soba. Zares je nekakšno življenje na tej omarici. Brez dvoma povzroča sončni »pramen, da se ta steklenica smeje. A mogoče se smeje le zarto, ker more s pomočjo pramena <5pazovati na marmorni plofžči izmaličeni spaki dveh slik škatlice za vžigalice, ki že štirinajst mesecev leži ondi za tisti hip, ko bo treba prižgati svečo, ki že prav tako stoji štirinajst Masecev v emajliranem svečniku, ki ima obliok detelji-nega lista. Sveča je v pričakovanju plamena, ki jo bo použil, zarume-la ko stara devica. In skoraj da je brez dvoma res, da ^e oni dve spačeni- podobi s škatlice za vžigalice primerjata s tremi, postaraimi sestrami, ki izmenoma pospravljajo in čistijo sobo. Čeprav je uboga sveča že nedotaknjena, bi jo vendar1 morale te tri sestre vsaj vsakih štirinajst dni ali vsak mesec premenjati. Zakaj te tri sestre ne devajo le vode vsak dan v steklenico, marveč pre oblečejo tudi na štirinajst dni posteljo, ki jo vsako jutro z ljubeznivo skrbnostjo prestiljajo, kakor da bi bil -zares kdo spal v njej in po dvakrat -na teden polagajo svežo nočno srajco na posteljo in jo vsak dan skrbno položijo na odkrito tfiejo. Celo -eopate pred posteljo so že t drugo nove in stare so dale v omarico. Ze štirinajst mescev pričakujejo to tri sestre in njih bolna mati, da se bo povrnil njih brat in sin Ce.sarin o, ki je bil pred dvema letoma kot poročnik odšel v Tripolitanijo in je bival v Fezzanu Saj je res, da je štirinajst mesecev niso dobile nobenega sporočila od njega. Se več: do-fblije sO celo uradno potrdilo, da poročnika Cesarja Mochija SOBA, K! ČAKA po neki praski z uporniki niso dobili ne med mrtveci ne med ranjenci in da tudi ni bil ujet in da je zato po zanesljivih vesteh — izgubljen. Spočetka so radi take pretresljive novice vsi sosedje in znanci iskreno sočuvstvovali z -materjo in s sestrami. Polagoma pa se je to čuvstvovanje ohladilo |in ljudje so jo bili nekam ogorčeni spričo te "komedije", ki so jo uganjale s to pospravljeno in pripravljeno sobo, kakor da bi se te štiri ženske s pomočjo takšne * 'komedije' * odrekle solzam za mladij možem 111 si prihranile bolečino, s katero bi ga morale objokovati. Al", pa ni bilo tako povsem naravno, da so ^i hotele upravičenost svojega upanja prav razločno predočiti, ko vendar ni bilo nobenih točnih podatkov o smrti njih ljubljenca? Saj resničnost kakega človeka ne zavisi od tega, ali je tukaj ali ga ni. Zatorej je zadoščalo materi in sestram to življenje, ko je Cesarino Še živel v njihovih mislih in v resničnosti dejanj, ki so z njimi sforbele za njegovo sobo. "Titi, katerega smo danes?" vpraša bolna mati s svojega naslanjača najmlajšo hčerko. "Petnajstega," ponovi Fla-vija, ki šiva. V tišino prostorne, svetle jedilnice je stopila misel, ki se je ženske ne branijo, hote, marveč podzavestno; misel na čas, ki mineva. Ta misel je namenjena Clareti, nevesti Cesarina Mati je hotela prešteti dneve, odkar je bila Clareta po-slednjikrat pri njih in zato je vprašala po datiynb. Prej je prihajala vsak dan misleč, da je prišlo kako obvestilo. Vprav ona je bila prepričana bolj ko drugi, da bo prišlo sporočilo. Radostno je stopila v bratovo sobo in je redno pustila ondi pismo in kako rožo. 'Saj je tudi v bodoče pisala vsak dan pismo Cesari-nu. Pisma je puščala v sobi, ni jih odpošiljala, da bi jih ob svojem povratku takoj dobil. Roža je zvenela, pismo je o-stalo nedotaknjeno. Ali je kaj pomislila Clareta, ko je dobila rožo in pismo prejšnjega dne v sob'i, na to, da je izginil tudi vonj pisma, ne da bi Ul kdo použil? Položila je pismo v pisalnikov predal in je na njegovo mesto položila drugega in dodala še rožo na vrh. Več mesecev je trajala ta nežna skrb. A nekega dne je prinesla veliko rož, pa nobenega pisma. Rekla je, da je tudi prejšnji dan Dišala, še več ko navadno in da bo tudi prihod- nje dni zmeraj pisala, toda v dnevnik. Poglavitna je bila pač le misel, da bo vsak dan pisala Cesarinu. Vseeno pa pa je, ali piše na pisemski papir ali pa v dnevnik. A s pismi je prenehala tudi Clareta vsak dan prihajati. Najprej je prihajala na teden po štirikrat, nato po dvakrat, slednjič le po enkrat. Ko ji je umrla babica, se je opravičevala z žalovanjem in je ni bilo kar štirinajst dni k njim. Slednjič, ko je spet prvikrat stopila v Cesarinovo sobo, je doživela s sestrami nepričakovano hud prizor in sestram bi bilo od bolečine skoraj pobilo srce. "Kar ižnenada, komaj da' je bila prišla v sobo. se je začela neusmiljeno jokati. Zakaj? Kako? Pozneje je bila vsa zinedena radi plahe osuplosti in radi drhtenja teb treh bled ill sesti*a. Dejala je, da sama ^e ve, kako da se ji j< to pripetilo. Oprostila se je in zvalila vso krivdo na svojo črno obleko. Spet je prihajala po enkrat na teden. A vse tri sestre so se kar nekam bale odvesti jo v bratovo sobo. Pa ni stopila sama vanjo, niti ni prosila sester, naj jo odvedejo tjakaj. In o Cesarinu so komaj kdaj spregovorile kako besedico. Pred tremi meseci je bila spet prišla, v živahni, nežni poletni obleki. Bila je ko cvetka, ki se razcvete, rdečih lic in vesela, kakršne vse tri sestre in uboga mati že dolgo niso videle. Prinesla je kar kup rož, ki jih je lastnoročno postavila v Cesarinovo sobo. Dejala je,'da se ji je nekaj lepega sanjalo. Sestram se ni prav nič čudilo zazdelo, ko je Clareta zardelih lic povedala, da je radovedna, kaj je v svojih prvih pismih pisala še pred več ko pred letom dni. Brez dvoma jih je več sto, skoraj sto tri in dvajset. Rada bi jih spet brala. Potem j ill bo za Cesarina shranila z dnevnikom vred. In kadarkoli je prišla, je vzela po deset pisem s seboj in slednjič je imela vse pri sebi. Odtlej je poredkoma prihajala. Stara mati strmi na naklonilo svojega naslonjača in šteje dneve, ki so pretekli, odkar je "bila Clareta poslednji-krat pri njih. Do swii4i hud stmek je zadel ubogo mater, ko je zvedela, da Se je Clareta Vnovič zaročila. • Vse tri ses^-re pravijo, da bi ne bile nikoli' mislile na tako izdajstvo. One tega nočejo verjeti in zatrjujejo, da se Clareta ni zaročila zato, ker bi bil Cesarino mrtev in da bi bilo brez- (Nadaljevanje na 4. strani) PREVZELI SMO PUBOSTM« LETNIKE U ki ga je izdajal in pisal Frank Kerže VSAK LETNIK IMA 12 ZVEZKOV PO 40 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik KNJIGA S SKORO 500 STRANMI Čitali boste lepe povesti, razprave, nasvete za dom in zdravje in stotero drugega. Zadnja prilika, da pridite do to revije, ker ni dosti zvezkov na razpolago. Cena vsakega letnika je $2.— za naročnike, za druge pa $3. — Imamo letnike od 1019 do 1927— razven letnika 1021, ki je razprodan. K N I I G A R N A "GLAS NARODA" 216 WEST 18TH STREET New Yorl; L. /G a n g h o i $ n ; i Grad Hubertus R o m a n 60 OPROŠČENA MORILKA LASTNEGA Vili je stal neodločen. Obotavljajoč se je šel za sestro, potem se je z obema prijel za žepe. 4'Vraga! Zdaj sem izgubil svojo cigaretno dozo. Kar pojdi domov, pridem takoj!" Vedno še z rokami na žepih, je krenil po stezi stran med grmovje. Na ovinku je postal in ko je eni, da je sestra že na verandi, je stekel k vrl;• nim vratom. Neslišno jib je odprl in stopil na cesto, kjer je na prali že legala rosa veqerneg mraka. Videti je mogel daleč po cesti, skoro tja do hiše mojstra Zaimerja. Toda cesta je bila prazna. " Seveda!" se je našobil ko otrok, ki so mu odrekli igračo. Že se je hotel zlo vol jen napotiti nazaj, ko se je spomnil, da je krenilo dekle v nasprotno i>.mer. Kam? V to stran je >tala samo ena k me t ska hiša, Mahova. Kaj neki bi dekle tako pozno pod večer iskalo še tu zunaj? Ko je še stal in razglabljal se je pojavila na ovinku ob vrtnem zidu. Vesela radovednost je govorila Vili ju iz oči in postavil se MOŽA ' v junaško poao z eno roko v .žepu. z drugo ____' s na breicah: Mars. zmagovalec! Sz<\ge keber se r koTiu je ttilii poriM-ctia z nekim 1 ,, vinskim trgovcem, ta zakon pa>* lanskega leta res ,pnljllbko razvil. je bil nesrečen in se je razdrl. t Z(la ■ je ,n-imo nje-a, mu za pozdrav mol Lepa in bogata žena se je vrni L prijaKno 1M>ki)mala -ni Se ozrla stran, da bi la k svojim staršem. ' . } nasim,h. Vili je urno posko- Imela ]e mnogo oboževalcev,11 J , _ , '..... zaljubljena pa je bila v nekega i™- Ji Pogledal v obraz s koketiumi jamieami odličnega moža, ki se pa ni ho-1 in zap ret il s prstom: "Lizika, Lizika, laksno tel pomočiti z njo. Iz jeze nad! mlado, zalo dekle ko ti, ne bi smelo tako pozno ?amo po cesti!" je s temnimi očmi in se namuzni- XI A-i -u l - • 11 si Vendar se ie tako i spot zresnila in rekla sa sla v gostilno svojih starsev 111 ,a- VLUU(" ' . . je pozvala šoferja Jožefa Ber- j inozavelstiio: "Ne bojim se, gospod grot, m to, ki je bil tam, naj se z njo j če je treba, se znam tudi braniti." poroči. Ta zakon je postal se-1 ''Tako?" Zasmejal se je. ".In odkod prilia-veda zelo nesrečen, ker se mož j ;a£ tako pozno" 4 4Moj gospod oče me je poslal z nekim naročilom na Makovo. Pa me je gospodar srečal in IV 1- J' I ti /J »I »| V liti \ k • 1111CIMV/1 *j>\.K. i »* i iv tem je nekega dne izjavila, da j pQ,l večer hoditi >ai se bo poročila s pr\dm moškim, , 1 • _____v , 1 t • Osinila ga je s tei ki sra bo srečala. Tn res je od- v družabnih krogih svoje žene ni počutil dobro in ga je žena pogostoma zasmehovala. Prišlo je pogostoma do hudih prepirov in šofer je razvajeno ženo pričel končno pretepati. Pri takšnem prepiru ga je žena ustrelila. Sodišče je ugotovilo da je šlo za dejanja v silobra-mi in jo oprostilo. mi prihranil pol poti. Toda prosim, gospod grof, domov moram. ŽelimJaliko noč!" Ivin *nila je pred njim, in ne slabo, z nogo, poizkusila zatajiti saneh in odšla počasi dalje. Vili ji je ostal ob strani. "Ouj, Lizika, tvoj 'gospod oče' ravna zelo krivično, da te pošilja tako potzno od doma. Le pomisli, kaj vse bi se ti utegnilo pripetiti! Zato je moja sveta viteška dolžnost, da te varujem in !branim.,' Hotel ;;o je prijeti za roko, toda hihetaje se mu je u-maknila. "Toda gospod grof! Kaj le mislite? Vi hi jaz! Oe bi naju ljudje videli!" "Beži norica! Prvič naju ne vidi živ človek, in drugič se jaz vraga menim za to." Vili jo ujel njeno roko in je ni več izpustil. Lizika se tudi ni ravno preveč upirala. "In mene se vendar ne boš bala? Saj sva bila že laško poletje dobra prijatelja. Da, Lizika, pogosto in mnogo .sem mislil nate. In danes, čim sem prišel na Hubert o vo, je bilo prvo, kar sem spregovoril z (Moserjem, da sem vprašal po tebi." Lizika je neverno trenila z očmi. "Ali pa go: vorite tudi resnico, gospod grof!" "Seveda." jo je zagotavljal in si pritisnil njeno okroglo roko na prsi. "Kar povedati ti ne morem, kako sem vesel, da sem te srečal ze takoj prvi Večer!" ' "Da, to je res čudno, taksno naključje!" Hihetaje se je skrila obraz. "In ti..Lizika, povej mi po pravici, ali si tudi mislila kdaj name." Na odgovor je moral precej »'akati. Končno je dejala diplomatičuo: "To pa vprašate nekoliko preveč, gospod grof. Ni treba vsega vedeti!" Vili se je ogrel. "Ali mi boš takoj odgovorila, ti kljun, ti zali!" V hipu jo je objel okoli pasu. "Ven z (besedo: ali si mislila ali nisi '" Pri vil je dekle trdno k sebi. Zdaj je bilo konei- Lizikinega previdnega izmikanja. "Toda prosim, gospod grof. bodite vendar pametni!'' *1 Ven z besedo!" Tedaj je od Zaunerjeve hišice zaklical moški glas: "Lizika! Lizika!" "Jezus Marija, oče!" je zajecljalo dekle 111 se iira poizkusilo iztrgati. Vili jo je trdno držal z desnico, z levico ujei njeno lepo glavico in rzaprl jecljajoča usteca s poljubom, ki ni ostal nevrnjen. DALJE PRIDE MNOŽESTVENI UMOR S STEKLENICAMI. HITREJE DOSTAVLJANJE POSTE V Galacu se je zgodil grozoten zločin v hiši nekega peka. Ko se pekova prodajalna ob o-bičajnem času ni odprla, in je ostalo v hiši vse tiho, so ljudje pozvali policijo, ki je vrata nasilno odprla. Takoj za vrati so našli polici j ski uradniki o-ktvavljeni trupli peka in njegove žene. V naslednjem prostora so odkrili trupla treh pekovskih pomočnikov. Ko so hišo še dalje pregledovali, so naleteli v kleti na trupla dveh otrok in nekega starca. Vsi ti umori so se izvršili brez orožja, samo s pomočjo težkih steklenic • za sodavico Žrtvam so bile glave s temi steklenicami raztreščene. Menijo, da je te straišne nmore izvršilo več ljudi. Storilci so izpraznili blagajno v prodajalni. Za njimi manjka doslej vsaka sled. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati *'Vinetova*\ idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi4ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti" > TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! pri A zori b je odtetel zrakoplov s pošto proti New Yortra. Na-tti 1fat grej kot če bi jih ^peljal paftaik t New York. "GLAS NARODA" pošiljamo v tttro do* movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahka stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo firta m I jamo. IZ BAGDADA V STAMBUL i knjige, s slikami, 627 slrmni Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Natr Cena --------------------LM KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarin; Med Jezidl Cena ---------------LM PO DIVJfcM SITRDISTANU 4 knjige, 594 rtrani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena -------—...........1.59 PO DEŽELI SlK (PETA RJE V 4 knjige, s. slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena _________________1.99 SATAN IN IŠKARIOT 11 knjig, s slikami, 1794 strani Vsebina: Izseljenci; Tuma fietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; AIraaden; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet up divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena _____________________9.59 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zarota z zaprekami: V golob-njakn; Mohamedanski svetnik Cena.................LM WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nšo-Či. lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana EaV; Pri Komančih; Winnetova smrt; Wia-netova oporoka ________iN 2 U T I 4 knjige, s slikami. 597 strnal Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih. in njegova poslednja pot Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 2l6 Weat I8th Street "Glas Naroda" New York. N. Y. 9Z9 ■ nzsonsr New York, Monday, November 16, 1936 m LJM&T9T BWWMB DULY IN VM3k. Pot-navzgor 29 roman i z življenja ZA "GLAS NARODA- PRIREDIL: I. H. Komaj ste bili iz hiše deset minut, ko prkie Hartman. Gita mu odpre vrata. Srce ji nemirno utripi je v »prsih. Vedela je, da ji je prinesel sporočilo o rokopisu. S silo premaguje svoj nemir. Samo žareči sijaj njenih oči izdaja, da ni tako mirna, kot se je hotela pokazati. Hartman stopi v sobo, ne da bi se po svoji navadi ž njo šalil. Za tem prime njeno roko in jo poljubi nenavadno tvečano. "Kaj mi prinaša te T" vpraša Gita bojazljivo. "Dobro sporočilo. Vas rokopis je včeraj odšel v naše najboljše založništvo to se pravi, samo njegov prepis. Roman sem pustil prepisati na pisalni stroj. Ker je vaš rokopis pisan na obe strani, ga nisem mogel tako odposlati. "Gita se zlekne na stol. ^ "Ali ste ga preforalif" ; "Da, gospa Gita." "In--?'* * ^ * f Hartman prime njeno roko. Take zaklade ste pustili ležati v svojem kovčegu, kot •skopiulja, ki nikomur ne dovoli, da bi videl njene dragocenosti. Gita si zrokami zakrije oči. Nato pa ga zopet pogleda, in Hartman opazi, da je znala ta- gospa s svojimi očmi .govoriti jezik, ki je čarobno vplival.. ^ "Ali ne izbijate nikake »šale iz mene?" ga vpraša tiho. "Ne — moja častna ibeseda. Brez* vsakega pretiravanja* gospa Gita, roman, ki ste mi ga dali, da ga preberem, je mojstrsko delo. Ljudje, ki jih popisujete, in njihove usode jasno stoje pred čitateljem. S svojimi razumnimi očmi ste videli življenje ostro in jasno pred seboj. In te nežne, pesniške slike, ki so posejane med pestro življenje, globokost, občutkov, mehka, ljubka šegavost in živa govorica strasti! Rokopis sem prebral do konca, ne ga bi ga dal iz rok. In sedaj stojim nekoliko osramočen pred vami. O vaši duševni vrednosti nisem imel nobenega pojma, četudi četudi sem vas zelo cenil in »spoštoval. S tem delom stojite v prvi vrsti med našimi romanopisci. Ako ima vaš kovčeg še kaj več takih biserov, o čemur sem popolnoma prepričan, potem, gospa Gita, potem more Džorž kmalu dobiti svobodne peruti." Gita sedi kot pribita. Vsled notranjega nemira je zelo bleda. Samo ustnice ji gore. Naenkrat pa poskoči in stopi k oknu, da skrije Obraz pred njim. Debele solze ji teko po licih. Zadržano ihtenje stresa njeno tel6. Hartman ostane miren in pusti, da se njen nemir poleže. IZ veliko težavo Gita zopet dbere svoje misli, in se obrne. "Ako je to res, ako bi sploh moglo biti res, gptem ne vem, kako 'bi se vam mogla zahvaliti, moj dragi prijatelj," pravi Gita z nepopisno ginjenostjo. Hartman vstane in sloni njej nasproti ob peči. "Vaš roman bi mogel brez vsake težave sprejeti za naše založništvo, toda zanj bi dobili komaj tisqe mark.*' Gita ga začudeno pogleda. "Tisoč mark? Za tako delo? In pri tem še rečete komaj ?'' Hartman se smeje. "Da, toliko bi vam naš časopis približno plačal. Toda upam, da vam bo roman tako več prinesel. Zato sem ga od-]X>slal na največje založništvo. Ako ga, kot zanesljivo upam, sprejmejo, boste dobili več. Tam seveda sprejemajo samo prvovrstna dela in če bo vaš roman tiskan, potem vam je pot odprta." Gita vzdihne. "Vse se mi vrti v glavi, dragi prijatelj. Ne, tega sploh ne morem misliti. £&ma vaša prijaznost mogoče ugodno sodi." Hartman zmaje z glavo. . •. - , "Ne, ravno nasprotno; celo varoval sem' se, da vam preveč ne povem. • In sedaj vas prosim, da mi dovolite, da vam še dalje pomagam pri pregledovanju vaših zakladov. Ves svoj prosti čas bom porabil za to, da pregledam se ostale vaše duševne otroke in vam morem potem svetovati, kako jih morete najboljše porabiti. Sedaj sem vaš roman poslal pod pseudonimom "Jurij Prost" Saj vam je prav?" Kot v sanjah ga pogleda. "Jurij Prost. Da, to je dobro ime." "V tem znamenju bomo zmagali, gospa Gita. In sedaj boste povedali tudi Džoržu, kako pridno ste skrivaj delali." Gita pa resno zmaje z glavo. "Ne, o, ne. Prej moram imeti gotovost v svojih rokah svoj veliki nemir težko prenašam. Ta dvom mu hočem prihraniti." J'Tnkaj ni.nikakega dvoma. Saj vam rečem, za svoje založništvo sprejmem roman takoj, ako bi bil proti mojemu pričakovanju vrnjen. Sedaj se vendar že zopet zavedite in verujte sama v sebe. Moji sodbi morete zaupati." Gita pritisne roke na svoje senci. "To razumeti — kaj takega razumeti! Saj je vendar kot pravljica, kot čudež," pra vi polglasno. Nato pa se zbudi iz svoje zatopljenosti in nadaljuje. , "Ne, moj dragi prijatelj, navzlic temu Džorž še ne sme vedeti. Ne vem — tako se bojim pri tej misli. Mogoče tega še niti ne bo vesel. Tako ponosen je in /srečen, da mi more in sme vse dati. Mogoče bo -še celo (užaljen, ako bi nenadoma imela tak uspeh, ko se že sam tako trdo bori zanj. Ali mi naj brez vsakega truda pade v naročje, česar s svojim velikim hrepenenjem še ni dosegel?" ^Razburjena hodi po sobi gori in doli. Hartman nagu-banči obraz. Njeni pomisleki niso bili brez pomena. Džor-je bilo prav lahko potreti, njegovi živci so bili zelo rahli. Nikdo ni mogel vedeti, kako bo to odkritje nanj vplivalo. Nekaj časa vlada mučen molk med obema. Slednjič pa Gita obstoji pred Hartmanom in ga žareče pogleda. odločno. ^Za sedaj Džorž o tem ne sme še ničesar izvedeti," pravi eno. Poznam ga; moj uspeh bi obtežil njegove peruti. Spomenik kmetici« Sir se izdeluje iz mleka in če- * prav je torej njegova temeljna snov živalski proizvod, so pravi njegovi tvorei bakterije, j kvašenje povzročajoči mikrobi, ki dajejo siru njegov karak-! teristični duh in okus. Tudi v! zrelem siru je mnogo živih mikrobov. Vsak kraj ima svoje mikrobe in torej tudi (svoj po-' soben sir. Posebna plesen pe-nicilium ima svoje izrodke, ki dajejo siru posebne lastnosti. Tudi roquefort ima svoj peni- cilium roqueforti, gorgonzola penicilium gorgonzolae in ca-membert penicilium camem-berti. Ta sir dobivamo iz Normandije. Med francosko revolucijo 1. 1791 je prišel baje k normand-ski kmetici Arelovi duhovnik in jo prosil, naj ga skrije pred revolucionarji. Kmetica se ga je usmilila in iz hvaležnosti jo je duhovnik naučil izdelovati camemberški sir. V vas?i Vu-moutier, kjer je sir izdelovala, ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. {Dalje prihodnjič.) ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena .........................35 ANDREJ HOFER ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35« BELGRAJSKI BISER ...........................................35e BOŽIČNI DAROVI ....................................................35« BOJ IN ZMAGA ........................................................20« CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45« CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25« DEVICA ORLEANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40« ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN BARON TRENK ............................................35e FRA DIAVOLO ........................................................50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MI1- činski. veselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..-................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 3Qe KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30« KRVNA ©SVETA (povest iz abruških gora'k .....30e KAJ 9E JE MAKARU SANJALO ........................25« LJUDEVIT HRASTAH. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30« MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MARON, krščanski deček iz Libanona ................25« MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40« MRTVI GOSTAČ .......................*..............................35« -MALI KLATEŽ (»pisal Mark Twain) ................70« MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ........................................................ 25« NA RAZLIČNIH POTIH ........ ..............................40c NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal J os. Spillman. Cena ........ .30 TRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest i7. starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30 PABERKI IZ ROŽA ................................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35e POŽIGALEC ............................................................25« l'RSTI BOŽJI ............................................................30« PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........................30c PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. L— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30e PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- zv. ................... 40« n. zv.................40e PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ....................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JUDEK ......................................................25« PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30« POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30« RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............. 30e ROBINZON KOŠUTNIK ..................................... M STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotltelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ JO SUEŠKI INVALID ....................................................35c SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............30« SVETA NOTBURGA ............................................ 35« STEZOSLEDEC ........................................................ 30c SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30c TRI INDIJANSKE POVESTI 30e TURKI PRED DUNAJEM ................................30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; m. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, ved zvezkov - • •........................ .20 VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; s slikami) .....................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ......1 60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I- del ........... 40« n. del ..............40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal En gel be rt Gangl), v 1 zvezka ...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTL (III. zvj, Gangl .............. .50 Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" ? 16 West 18tH Street : : : New York. N. Y. so ji postavili te dni spomenik. Camembert ima mnogo prijateljev in v Normandiji ga izdelajo na dan 250,000 kosov Arelova je pač zaslužila spomenik, saj je mnogo koristila gospodarskemu napredku svoje domovine. SOBA, KI ČAKA Nadaljevanjt s 3. strani. ponieinhno še čakati ga, marveč zato ker se je i»ač naveličala čakanja v teh šestnajstih mesecih. Pravijo, (la mati ne bo umrla zato, 'ker ji je zamrlo upanje na sinov povratek, ko se je Claret a še enkrat zaročila, ampak zato, ker ji je hudo, kako bo Cesarino nesrečen, ko bo, prised ši domov, videl, da mu je bila Clareta nezvesta. A v njenih očeh se blesti čudna luč. Vse tri sestre gledajo z bolestno zavistjo v te oči, ki bodo mogle na onem svetu videti, ali je on ondi. Ona bo zvedela resnico. Pa je ne bo nazaj in jim ne bo ničesar sporočila. Mati bi jim rada povedala, da je odveč, da bi jim prišla povedat resnico, saj se ji že zdaj dozdeva, da bo ondi dobila Ce-sarina. Vendar tega ne pove hčeram. V dno duše se ji smilijo sirote, ki bodo ostale same. In zato za stre luč v svojih očeh češ, naj le <*e upajo, naj žive v svojem prepričanju. In svoje poslednje besede dahne vanje. "Povejte mu, da sem ga tako dolgo čakala . . Ponoči gorijo Štiri voščene sveče na Štirih vogalih postelje. Zdaj pa zdaj nalahno za-preisketajo da dolgi, rumeni plameni komaj nalahno vzdrh-tijo. Tišina viiiši je tako globoka, da prodira prasketanje sveč tudi v čakajočo sobo. Tn ono zarumenelo svečo, ki že šestnajst mesecev moli iz svečnika, prešinja neko notranje drhtenje, ko da si želi, da bi tudi ona gorela, da bi bedela pri drugem mrliču tu na tej nedotaknjeni postelji. Tega dne soba ni bila pospravljena, tudi voda ni bila obnovljena v steklenici, niti ni bila nočna srajca razprostrta po odeji. Tudi stenski koledar je imel še včerajšnji datum. Za en dan se je ustavilo strahotno življenje v čakajoči sobi. Ali pa nemara za zmeraj? KAKO SE IZPREMINJA ŽEN SKA NOGA SHIPPING NEWS Na paraikih, Id m debela tirani, ae vrte v domovino izleti pod vristvom izkn&enega spremljevalca. 18. novembra: Queen Mary ▼ Cherbourg 28. novembra: Conte dl Savuia v Geno% 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembra: Bremen v Bremen U.. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 25. novembra: Nnrmandie v Havre Berengaria v Cherbourg 3. deecmbra: « Cham plain v Havre ' 4. decembra: Enropa ▼ Bremen 5. deecmbra: Vulcania v Trat 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbf J2. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: B^e men v Bremen 16. deccmbra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre Preživite BOŽIČ! I V STARI DOMOVINI Cunardova progra priredi tri Izlete v staro domovino. Vsi trije izleti se bodo vršili v času, da bo slehernemu, ki se jih udelaži, mogoče preživeti božične praznike med Svojci. IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH: H .QUEEN MARY ki odpluje iz New 1'orka: dne 2. decembra ter 16. decembra BERENGARIA dne 9. decembra Na prvem izletu bo spremljal izletnike MII.AN EKEROVIČ, član newyorSkega urada Cunard Line; na drugem ALFRED MARKUS. ki je istotako elan newyorskega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, č-lan čikaškega urada Cunard Line. Za v še podrobnosti jlede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj se obrnite na: itd.. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" ^ 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ^ VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do Ldaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega *lela in stroškov, SCaa prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih, imena so tiskanq e debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin Veliki mednarodni velesejem usnjarske in čevljarske industrije, ki ga prirede vsako leto ob tem času v Londonu, je imel j kansas : letos 'zanimivo posebnost.. V okviru velesejma je bil prirejen kongres, na katerem so prišli do besede ne samo zastopniki usnjarske industrije in vseli strok v zvezi z njo, temveč tudi zdravniki, som atol o.a: i in fiziologi. Eden izmed njih je opozoril zboroval ce na to, kako se izpreminja oblika ženske noge. V mislih je imel seveda v prvi vrsti nogo Angležinje, ki jo je najlažje proučeval, vendar pa veljajo njegove ugotovitve v glavnem tudi za nas. Razvoj ženske noge gre u-godno v smer. Moderna žena ima sicer večjo nogo, kakor jo je imela njena babica ali mati. toda njena noga je bolj zdravfT in elastična. Čim bolj se razvija tudi med ženstvom sport, tem večja postaja ženska noga Toda izginile so skoraj povsem bolne ženske noge. kar visoko odtehta za eno številko večji čeveljček. Sicer se je pa izpre-menil tudi okus. Najmanjša nožica ni več ideal žensek lepote. Lepo je to, kar je zdiaa ____i . ___ • i ■»•'• KOLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. In Illinoia) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelen« Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Eitzaniller, Fr. Vodoplrec .MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cbisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hihbing, John PovSe Virgina, Frank Brvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW TORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Fall«. Frank Mania f OHIO: Barber t on, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnik. John Slannik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumse Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaČar, Philip Pro- gar Steelton, A. tiren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. Stok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Diamondville, Joe RoUch Vsak zastopnik Izda potrdilo za svo-to, katero je prejel. Zastopnike toplo priporočamo. UPRAVA "ttLAS NARODA" vo. Ženska noga ise je tudi iz čisto estetičnega vidika izpopolnila. V členku je vitkejša in v splošnem so njene poteze plemenitejše, ker je mišičeyje bolj razvito. To je posledica razvoja turistike, nekaterih panog športa in igimnastike. TT- godno vpliva na žensko nogo deloma tudi ples. Blagodejno vpliva na žensko nogo kratek izprehod po travi ali pesku na boso nogo ali pa v sandalih, kakor tudi zračna kopel ob lepem toplem vremenu. Angleški fiziolog priporoča ženskam čevlje, ki ne tišce, in ki spredaj niso preveč ozki. Čevelj Inora odgovarjati naravni obliki noge. Visoke pete utrujajo tkivo v »sklepih členka, o»btoR krvi se zadržuje in vsa noga trpi. Izmed športov škoduje nogam nogomet in hitrostni tek. K sreči je le malo žensk, ki se zanimajo za ti dve j vrsti športa, r (> i > — PlSlte nam sa cene votnlh 11. stov, reservactjo kabin ln pojasnila bi potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th St, Now York