UČENEC PIŠE 0 VELIKEM MOJSTRU
Moj učitelj Jože Plečnik
KonCno smo v Ljubl|anl doCa-kall razttevo o delu velikega ar-hftekta Jozeta Plečnlka, ki je vzbudlla veilko zenlmanje, ko je bila na ogled v Pompidoujevem centru v Parlzu. »PleČnlk spet doma!« S takiml ln podobnimf naslovl »o čacnikl potpremlll otvorltev razitave rts Gotpo-darskem razstavlsču, 0 delu enega od vellkanov naae kuttur-n« uitvarfslnosti je btlo poveda-nege in naptsanega tt pf#cej, manj pa poznamo njegovo ilv-IJenje In utrlnk« Iz njegove de-lovne vsakdanjoBli. Obrnill imo •e na enega od njegovih uCen-c»v, sedaj ze upokojenega arht-tekta Svatopluka Katala in ga vpraiatl, kako fe doilvl|al (eta, ko )e studiral prl vellkem moj-stru. Na podlagl neka) vptasanj nam Je nekdanjl Plečnlkov uCe-nec kar aam z ve»el|em napltal prlipevak, kl ga objavljamo v eeloti.
Prodno odgovonrn na vpraSa-nje. te sem se kdaj osebno po-govarjal s Plečnikom in kakSna je bila tema pogovora. moram najprej na kratko opisati nadin itudija pri Plečniku Imeli smo rlsainlco. v kateri je imel vsak od nas Studentov lisalno mizo. Tam smo preživljali Studentske dni od jutra do vetera Bilo nas |e vedno 20 do 25 utencev Poleg nafie risalmce je bil profesorjev kabi-net, k/er je prav tako od jutra do vefiera neumorno defal naS dragi profesor Imanovali smo ga -lo-ter- seveda samo med nami.
Dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne je vsak dan phsel med na$ šel je od mize čo mize, se vsakemu osebno posvetil, korigi-ral in popravlial delo vsakega po-sebef, z vsakim vedno pokramljal o študentskem problemu in dal izfirpno smermco za nadaljnje delo Imel je navado reči: »Tako bi bilo najbolje, po mo|em ne-smerodajnem mnenju- Kmalu sem raiurnel da »merodajno-mnenje daje mero. -smerodai-no« pa smer Plečnik se je vfiasih fiudno izražal
S PleCnikom sem torej govorll nekako Siirikrat na dan, v času studija več tisotkrat Btl je zgo-voren mož, skoraj klepetav. Ni pa maral vpraSanj Vedno je rad go-vori! sam Tako sem ga nekoč. ko sem risat neko pohištvo iz boro-vega lesa, vprafial, kakten les je to. Odgovonl mi je hladno in kratko: -Včasih je borovec tako bel kot macesen. včasih pa je macesen tako rdeč kot boro-vec- In pogovora je bilo konec
NAROBUMODERNIH VPLIVOV
Plečnik, ki je v svoji arhitekturi močno gojil dekorativne elemen-te. ni maral niti slišati za moder-ne smert konstruktivne afhitek-ture brez dekoracij zlastl franco-skega arhitekta Le Corbusiera in Pereta Ta nova struja )e seveda pljuskmla tudi preko naših meja, Prolesor .je fiutil naš nemir. ko smo se miadi zafieli zanimati za te 2am<sli. Plečmk se je tega bal; to lahko rečem Zelo značilne so njegove besede. ko je dejal: »Kar zna Corbusier, znam tudi jaz, kar znam jaz, Corbusier ne znal" S takimi besedami nas je ponavadi minl, ieprav je zlasti zadnja Eeta čutil vse vefiji vpliv moderne ar-hitekture
Živo se spominjam. kako sva obravnavaia nek dekorativni ele-ment moje Studrjske naloge Plečnik mi je tattrat rekel dobe-
sedno: -Dragec. zdi se mi, da se zaman mufiiva, saj boste tako ali lako Corbusier postali. Pomnite pa, da bodo Ijudje kmalu spet potrebovali nekaj za dušo in sr-ce- Obrnil se je in razočaran odžel od moje mize. Bilo je to v prvem povojnem letu, ko za -du-so in srce« res &e ni bilo prosto-ra, sa| smo komaj odstranili ruSe-vine Plefinik nam - svojim uCencBm - nikdaf ni rekel žal besede Nagovarjal nas je »dra-gec«, dekletom - študentkam. pa je običajno rekel -dragica«. Velikokrat nas je ogovoril ludi z »gospod kolega-, kar se nam je lakrat zdelo siia imenitno. Rad je z nami govoril tudi nemSko, lo pa zaio, ker |e dobro poznaf soč-nosi nemškega izrazoslovja. saj )e dolgo živel na Dunaju Rad pa je govoril tudi češko. zlasti z me-noj, saj je vedel, da sem Češkega rodu Obifiajno mi je rekel »mi-lafiku«. kar v defičint pomeni dragec.
KAKOJEBILO.ČESMO
KOTŠTUDENTJEPRt SVOJEM DELU ZAGREŠILI NAPAKOALISTORIU KAJ.KARMOJSTRU NIBILOV$EC?
Prav iivo se spominjam, kako se mi je, pn skoraj dokončanem Studijskem   projektu   pnmenlo,
da sem risbo obupno popackal s tužem. Odločil sem se, da bom zadevo skuSal rešiti z bfitvico in radirko Taka »reševalna akcija« je lahko trajata ves dan Bilo je mučno delo Bii sem tako zave-rovan v praskanie po papirju. da nisem opazif, da ob meni stoji Plečnik in me živo opazuie. Končno pa mi je rekel: -Dragec, mit viel radieren und viel messer. wird die zeichnung immer bes-ser». kar pomeni približno - z obilnim radiranjem in ostrim no-žem postaja risba vedno bol|ša. Naslednji dan mi |e rekel1 -Dra-gec. lepo vam je uspelo. bilo |e vredno vašega napora-.
Plečnik nas ni silil v delo. zlasti ne v površinske reSttve- tmel je navado reči: -Vse dobro prerm-sliti, vse prespati-.
Kol znano, Plečnik ni bil inže-nir. saj se je iolal drugače Zato je tudi zelo težko prenašal dej-stvo, da smo mi njegovi učenci takrat pastajali inženirji Nekofi sem ga prosil, naj mi razloti kon-strukcijo lesenega stropa. Odvr-nil mi je: -Gospod kolega, to ne sodi v arhitekturo; vprašajte ka-kega inženirja«
DOGODEK, Kl MIJE
OSTALNAJBOLJ
VSPOMINU
Plefinika smo neizmemo spo-StovaM in Ijubili. Ne morem tega opisati; za nas je bil skoraj nad-naravno bitje. Lahko rečem, da v svojem. ne prav kratkem življe-nju. nisem srečal boljSega 6love-ka. nikogar doslej nisem tako spoStoval, nihče doslej mi v žfv-Ijenfu ni dal več
Spominov je toliko, da težko rečem. kaieri mi je najbolj ostal v spominu. Recimo tale
S PleCnikom sva sedela v go-stitni -Pod Skalco«. Naročil je dva kozarca belega vina in eno žemljo. Razpolovil jo je. pol za mene m poi zase ter tekel -Tudi pri hrani moramo biti zmerni".
Prl hram je bil menda res zme-ren. je pa vetiko kadil. Kolikokrat sem od stram. ko je sedel pri moji žtudijski mizi. opazoval ru-meno ožgane. sicer pa bele brke in brado Kadil je vedno pocent cigarete "Ibar« Tudi mi itudent->e smo začeli kaditi -Ibar«, sa) smo ga hoteli v vsem posnemati.
KAKŠENJEBILPLEČNIK KOT CLOVEK?
Bil je izredno blag mož. Kot človek je bil asket Na življenje je imel popolnoma samosvoje po-glede. Posvetnih stvari ni cenil. sa) jih preprosto ni poireboval. Ni tmel družine, nili ženo 0 nje-govem odnosu do žensk ne vem ničesar in preprifian sem, da ni čtoveka, ki bi o tem kaj vedel. ker preprosfo ni kaj vedeti. Pred kratkim so ga na avstrijski televi-ziji imenovali »menih« Menim, da je karakteristika pnmerna Imel je eno samo Ijubico, ki se
imenuje arhitektura. Tej Ijubezni je bil predan sleherni trenutek svojega zivltenja.
Uporabiti obrabljene fraze. da je bil izredno moder, inteligenten in pošten je premalo. Plečnik je bil mnogo več.
Neuklonljivo je zaupal svoji ar-hitekturi. Pri obravnavanju nje-govega projekta cerkve v SlSki, je nek mtad redovnik predlagal določene spremembe. Plačnik ga Je odiočno zavrnil rekoč: »Kar znam. $em napravil. Popravljati ne mislim nifiesar-. Vendar je po tem pogovoru zelo trpel.
Bil je izreden Slovenec Znane so njegove besede. ko |e prišto do iialijanske okupacije. Nekaj Studeniov )e nemudoma odhitelo k njemu na dom z novico: »Itali-)ani so v Ljubljani", Pleinik je mirno odgovortl: -Tudi Rimljani so bili-.
Bil je globoko veren mož, ven-dar tega svojega prepričanja ni vsiljevai nikomur. Zlasti po vojni se je dobro zavedai, da je prilel drugačen Cas, s katerim se ni povsem stnnjal O tem z nami študenti ni govoril, vsaj z msnoj
ne Bil je toleranten. lz Plečmko-vih ust po vojni nisem sliSal be-sede tovarlS. vedno gospoa Tak je pač bil, načelen m dosleden Prilagajal ali hhnil se ni mkomur, To zanj po vojm ni bilo vedno ugodno.
Znal je biti tudi šegav in Saljtv Naj oplšem dogodek kateremu sicer msem bil pnča. zvedel pa sem zanj od starejith kolegov Nekdanji jugosiovanski kralj Aleksander ga je Ob neki prilož-nosti povabtl v svojo rezidenco na Btedu na ogled ročno izrezlja-nega pohištva, ki ga je bil dobil v dar iz Turčije Kralja se je tedaj obvezno nagovarjalo z -vaSe ve-ličanstvo*. Plečnik pa mu je po ogledu pohiitva preprosto dejal: »Gospod kralj, grdo so vas ogo-liufali-.
ZA LEPOTO IN SREČO JE POTREBNO VELIKO TRPETI
Plečnik je bil tudi Castihlepen Mogoče izraz m najpnmernejSi Vsekakor se je zavedal svoie vefi-Čine
Bil je eden prvih PreSernovih nagrajencev. Naslednji dan nam je o tem pripovedoval rekoč: »Bi-lo je imenilno, peljali so me z avtomobilom-. (Skoraj verja-mem, da prvit v življenju)
Kot učen mož se je zavedal svoje modrosti, ki jo je znal uve-Ijavjti včasih tudi nasiino. kajti v svojih nazorih je bil nepopustljiv. Končno. ali ne pravi kitajski pre-govor; Kdor nekaj ve, in ve da nekaj ve, ta je pravi učenjak. Kot
tak je znal na nas. svoje učence. preiiti sijaj umetnosti. ki se |i pra-vi arhitektura. Znal je. v nas za-netili umčuioči plamen pohlepa po znanju, obenem, pa nas (e večkrat svaril rekoč: »Arhitektu-ra. kateri ste se udtnjali, )e eno samo veliko trpljenje.
Zavedajte se. da je potrebno za lepoto in srečo veliko trpeti-.
Zeio me boli. da je v teh dneti, na Plečnikovem grobu en sam svež nagelj Ta je od mene
Kar sem napisal o Plečniku, je seveda moje osebno gtedanje nanj. 6eprav sem prepnčan. da se bodo moji kolegi stnnjali s tem. kar sem napisal in opisal!
Kaj je Plečmk v resnici bli. tega ne ve še nihče Vsi smo šeVodno njegovi učenci
SVATOPLUK KASAL