Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1950). 267 Delo desetega mednarodnega kongresa za kazensko pravo in izvrševanje kazni v Pragi (1930). Dr. Metod Dolenc. I. U V O d. Najbolj značilna poteza v naslovu navedeno ga kongresa (»Xe Congres International Penal et Penitentiaire«) je bila ta, da je bil tradicionalno mednarodnega značaja. Taki kongresi so bili v Londonu (1872), Stockholmu (1878), Rimu (1885), Petrogradu (1890), Parizu (1895), Bruxellesu (1900), Budimpešti (1905), Wa;= shinglonu (191*0, drugič v Londonu (1925), letos v Pragi. 268 Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). Komisija, ki oaloča o vseh organizatornih vprašanjih koii*^ gresa, je v svoji uvodni pubhkaciji izjavila, da je stavila na dnevni red vprašanja težjega značaja v interesu napredka za civilizacijo. O njih je dobila in je vnaprej pubhcirala 113 tiskanih referatov, kakor je to statutarično predpisano. O resolucijah sekcij je glasovalo vsikdar po več sto pravih članov kongresa iz vsega sveta (med njimi 88 iz Severne Amerike, 9 iz Južne Amerike). Kakšna je bilanca opravljenega dela? Kar vnaprej izjavimo, da sklepi kongresov glede stav* Ijenih vprašanj vobče ne morejo biti merilo za spoznavanje pravih smernic kriminalne politike in da se tega vrlo dobro zavedajo tudi kongresisti sami. Iz velikih govorniških bitk se porodi na vse zadnje kaj rada vodena kompromisna resolucija, ki kaže le, da se problemu ni dalo iti do dna. Te občne nevšečnosti kongresovanja pa se baš pri d e s e* tem mednarodnem kongresu za kazensko pravo in izvrševanje kazni v Pragi niso preveč razgalile. Kakor izvajamo spodaj, prišlo je vendar le do nekoliko značilnih tez, ki bodo skoro gotovo učinkovite pri kazenskopravni zakonodaji nekaterih držav. Izven okvira razmotrivanj o teh vnaprej določenih problemih pa je nastopila vrsta od* ličnih predavateljev, politikov in učenjakov, ki so s svojimi izvajanji dali kongresu res sijajni blesk. II. Vnaprej določeni kongresni problemi. Mislimo, da slovenskih pravnikov ne boi preveč zanimal zunanji okvir kongresa niti ne osebnosti, ki so nastopale kot poročevalci ali debaterji v sekcijskih sejah, zato se hočemo omejiti na stvarno- sliko rezultatov, ki so bili oficialno pri* občeni. (Opazili smo, da je redakcija kongresnega glasila — tiskan »Bulletin« je izhajal sproti dnevno in je prišel do štev. 5 — postopala zelo oprezno pri sestavljanju poročil o debatah.) Samo to moramo pač omeniti, da je vodil kongresne ple* narne razprave naravnost vzgledno prof. dr. Avguštin Mi* fička (Praga). Program vprašanj se je dehl na četvero sekcij, vsaka sekcija je dobila vprašanja v tre h skupinah. A. P r v a sekcija je bila ustanovljena za zakonodaj* stvo. Njeno prvo vprašanje je bilo: Če se uvedejo polegrednihkaznivseskozišeočuvalnasred* stva. ali kaže, da se ta sredstva klasificirajo in s is t em i z i r a j o? Pismene referate je podalo devet strokovnjakov, med njimi od Slovanov nrof. M i lota (Bratislava), nrof. Makarewicz (L\v6w), prof. Živa* novic (Beograd) in predsednik kasacije Subotič (Beo* Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). 2 grad). O tem problemu so razpravljali na treh popoldanskih sejah, a za odgovor na vprašanje je bila sklenjena soglasno nastopna resolucija: a) »Neobhodno je potrebno, da se iz* popolni sistem kazni s sistemom očuvalnih sredstev, da se zasigura obramba društva tam, kjer se kazen ne da upora* biti ali pa kjer je nezadostna. Očuvalna sredstva imajo na* men, da poboljšajo zločinca ali ga izločijo ali mu onemo« gočijo storiti zločin. Odrejati jih morajo sodišča. Ce se ne gleda na očuvalna sredstva za mladostnike, se priporočajo zlasti (v francoskem originalu razprto »n o t a mm e nt«) ta*le: I. Odredbe, ki odvzemajo svobodo: 1. internacija blaznih in anormalnih zločincev, ki pomenjajo socialno ne* varnost, kolikor mogoče tako, da ozdravijo in se prilagodijo življenju na svobodi; 2. skrbstvena internacija alkoholičnih in takih zločincev, ki so podvrženi uživanju strupov; 3. inter* nacija beračev in postopačev, da se privadijo delu; 4. inter* nacija zločincev iz navade v svrho izločitve (elimination), ne da bi se gubile s tem nade (chances) za poboljšanje v času, ko se to sredstvo uporablja. Ta internacija se mora vršiti v posebnih zavodih. II. Odredbe, ne da bi bila odvzeta prostost: Takšna najbolj učinkovita odredba je zaščitni nad* zor (patronage) ali nadzirana prostost (liberte siirveillee). Poroštvo (caution) za dobro ponašanje, zabrana, da se iz* vršuje izvesten obrt ali zvanje, čijih izvrševanje je bil vzrok zločina, pa zabrana krčem utegnejo imeti dobre uspehe. One se smejo, če treba, spojiti z zaščitnim nadzorom. Izgon inozemskih zločincev, ki bi utegnil škodovati mednarod* nemu sodelovanju glede borbe zoper zločinstvenost, je po* željen samo, če je uporaba tega sredstva urejena z med* narodnimi pogodbami. III. Odredbe imovinskega pomena: a) Potrebno je predvideti poleg prejšnjih očuvalnih še sred* stva, ki merijo na to, da se zaplenijo predmeti, opasni za javno varnost, ali pa da se prenarede taki predmeti v nenapadalne predmete, b) Razen v izjemnih primerih se izvršitev očuvalnih sredstev ne sme prekiniti. Dokler traja — izjemoma dovoljen — prekin, je potrebno, da se uporab* Ija zaščitni nadzor. — K tem resolucijam bi samo' pripomnili, da niso prinesle nobenih bistvenih novot v primeru s stanjem naše kazensko* pravne zakonodaje. Drugo vprašanje zakonodajne sekcije je bilo: A 1 i j e p o željno, da bi Ijila unificirana osnovna na=; čela kazenskega prava in s kakšnimi odred* bami in sredstvi? To velevažno vprašanje je obdelalo v obliki tiskanih poročil deset strokovnjakov, med njimi prof. Rappaport (Varšava). Soglasno sprejeta resolucija 18 270 Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). se je glasila tako4e: 1. Unifikacija osnovnih načel kazen* skega prava je poželjna zaradi tega, da se olajša skupna faorba držav zoper zločinstvo in da se ustvari enotna pod* laga za kazenskopravno vedo. 2. Težnje po poenotenju morajo imeti svoje meje tam, kjer se pričenja nevarnost, da bi bile kazenskemu pravu v različnih državah odtegnjene neobhodno potrebne moči (le forces indispensables). ki jih dobiva iz historičnega razvoja dotične dežele (pays) in iz globokih korenik, ki so pognale iz srca ljudstva (racine pro-fondes qu' il a jetees dans le coeur de peuple). 3. Za velika polja (domaines) kazenskega prava se je udejstvovalo zbli* zanje idej po trudu mednarodnih društev pravnikov in prak* tikov. Od tega skupnega dela se smejo pričakovati še ugodni uspehi za bodočnost, zato zaslužuje najresnejšo podporo. Skupna rešitev temeljnih v:prašanj kazenskega prava se po^ spešuje nadalje tudi s tem, da se države na skupnem potu pomikajo v boju zoper izvestna kazniva dejanja. Vsaka taka prilika naj bi se porabila za preizkušnjo, ali je mogoče, da se dobi izven okvira dotičnega kaznivega dejanja skupna rešitev občnih problemov, ki so v zvezi s temi kaznivimi dejanji. — Odgovor na vprašanje je prav lepo sestavljen, ali v stvari sami se zato rešitev problema ni pomaknila niti za korak dalje, ker ne pove nič novega, odločilnega. Tretje vprašanje je bilo: Ali naj seopuste raz* lične vrste kazni na prostosti in nadomeste z enotno kaznijo? Če-se to vprašanje potrdi: kakoorganiziratienotnokazen:alikotpolj* sko delo, ne p oljsko s pridržbo na zaprtem kraju ali kot mešano zaprtje, specialna pri* krojitev zaposlenja itd. Devet poročevalcev je od* dalo v naprej svoja tiskana poročila, med njimi prof. Kal* 1 a b (Brno) in prof. W o 11 e r (Krak6w). O tem vprašanju je pač poročal glavni referent, a diskusija ni privedla do nobenega rezultata. Prišlo je do odgoditve. Za to vprašanje se je zlasti zanimala struja praktičnih strokovnjakov glede izvrševanja kazni na pro* stosti. B. Druga sekcija je razpravljala o »upravi« (admU nisfrafion). Prvo vprašanje se je glasilo: Kako naj se ob obstoječih zakonih izvršujejo kazni na prostosti, da se obsojenci zopet pridobe za družbo, — ali s skupnim delom ali z izbiro in poplačilom naloženega dela, — ali naj se jim dovolijo razvedrila kot kino, radio in p o d.? Tiskana poročila o tem vprašanju je dalo 12 strokov* Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). 271 18* njakov, med njimi šef oddelka ministrstva pravde v Pragi dr. E m i 1 L a n y. Odgovor na vprašanje daje nastopna reso* lucija: Da se zagotovi učinkovitejša zaščita družbe, mora iz* vršitev kazni pomagati z vzgojnim poboljšanjem obsojencev z vsemi sredstvi, ki so po današnjem stanju pedagogike mož* na. Ona mora telesne sposobnosti obsojenca privesti do raz* voja, pa tudi njegovo moralno in intelektualno vzgojo obdr* žati v vidu, pri čemer mora uporabiti kriminološko preiskavo in razdelitev zaprtih na stopnje, kakor se da pač ob vzgoji s tem nanje vplivati. Poželjna s vrha zahteva med drugim: a) sodelovanje lajikov pri izvrševanju kazni, lajikov, ki naj se izbirajo izključno po svojih osebnih duševnih in srčnih lastnostih, b) delo, ki ustreza sposobnostim zaprtih, naj se plačuje po tem, kako se delo vrši in kolikanj dobiček prinaša; c) možnost intelektualnega in fizičnega oddiha (odpočitka), ki naj se prilagodi navadam dotične dežele; taike možnosti zaslužijo veliko večjo pažnjo kot se jim je posvečala doslej. — Pripomnimo, da je bil v plenarni seji sprejet še dodatek k točki b): Primerni del obsojenčevega zaslužka naj se da na razpolago osebam, katere morajo obsojenci preživljati. Smernice odgovora na to vprašanje so sicer precej ohlapno izražene, vendar jih je treba vobče in zlasti glede dodatka k b) toplo pozdravljati. Drugo vprašanje se je glasilo: Kakonaj se orga* ni žira znanstveno * profesionalna vzgoja upravnega in nadzorstvenega osebja? Kak* šnenaj bodo garancije zanj in kakšne pred* nosti naj jim bodo priznane, da pridemo do najboljšeizbiref' recrutement)? Soglasni odgovor na to vprašanje se je izobličil šele v plenarni seji in je obsegal v glavnem te misli: Vsi funkcionarji uprave pri izvršitvi kazni morajo biti izučeni in postavljeni specialno za svojo funkcijo. Višji funkcionarji morajo imeti višjo znanstveno izobrazbo. Neobhodno je potrebno, da dobimo specialne šole za vzga* Janje vodilnih in nadziralnih funkcionarjev. Ustanovitev znanstvenega instituta za penologijo in kriminologijo v vsaki deželi se zdi prav posebno potrebna. Ne bodo se smeli opustiti dopolnilni kurzi za že zaposlene funkcionarje. Treba je upoštevati povsem poseben način socialne in pedago* gione izobrazbe. Kandidati za kaznilniško službo morajo pokazati svoje sposobnosti do praktične in sodniške vso* vršenosti (accomplissement) v svoji stroki. Kandidati za vodilne funkcije morajo razen tega pokazati s teoretičnim izpitom in s praktično službo, da znanstveno obvladajo probleme glede izvrševanja kazni. Stalno smejo biti sprejeti 272 Delo desetega mednarodnega kongresa v Pra;gi (1930). samo kandidati, ki so pokazali v dobi »staža«, da imajo poleg poznanja potrebne prakse in vede osebno zanimanje za svoj poklic, pošten značaj, ljubezen do bližnjega, pozna* vanje ljudi, spretnost ravnati z anormalnimi ljudmi s fizič* nega, intelektualnega in moralnega vidika. Raznim skupinam funkcionarjev, ako naj bodo delavni, je treba dati plačo, ki jim osigura gmotno stanje. Poželjno je, da se ustanovi za kaznilnično osobje poseben činovni razred (rang special) v državni činovniški hierarhiji. Za ženske kaznilnice se pri* poroča nastavljati ženske funkcionarje, če moči tudi glede dušebrižništva. Vse te določbe naj bi veljale tudi za zavode, kjer služijo kazni mladostniki. — Resolucija je mnogo tega, kar se je doslej smatralo kot postranska stvar, pravilno pridvignila na višino glavnih pro* blemov, kar smatramo za važno pridobitev v korist pravil* nega ravnanja s kaznenci. — Tretje vprašanje te sekcije je bilo: V kakšni iz* meriinnakakšennačinjetrebavmodernem kaznovalnem sistemu uporabljati jetniške celice poleg skupnih zaporov? Osem strokov* njakov, med njimi priv. doc. dr. S o 1 n a i^- (Praga), je oddalo svoija tiskana poročila. V sekciji pa je bila sprejeta resolu* cija: a) Zapor v celicah je organični del progresivnega si* stema. Pri modernem izvrševanju kazni je zapor v ceHci preko noči neobhodno potreben, b) Osebe, ki so v preisko* valnem zaporu, spadajo načelno v celico, c) Zapor v celicah podnevi ima pri kratkodobnih kaznih na prostosti svoje dobre, pa tudi izvestne slabe strani. Dobre strani se dajo uveljaviti, slabe izogniti na podlagi nrimerne zdravniške služi3e in po sistemu klasifikacije kaznencev. č) Za dolgo* trajne kazni se priporoča skupni zapor preko dneva, toda kaznenci ne smejo biti nikoU v skupnem zaporu, ako niso zaposleni ali ako so brez straže. Zastražitev sme biti manj stroga, čim so kaznenci po enotnih kategorijah ločeni, d) Če je mogoče, sme se na prošnjo kaznenca dovoliti trajni zapor v celici, če se dobro ponaša in zasluži posebno upoštevanje iz fizičnih ali moralnih razlogov. O tej sekcijski resoluciji, ki se nam v Srednji Evropi zdi precej doignana stvar, se ie v plenarni seji razvila obširna debata. Oglasilo se je mnogo- nasprotnikov sistema z zapo* rom v celicah. Ameriška skupina kongresistov je zahtevala drugačno solucijo, češ da je cesto bolj priporočljiv sistem skupnega prenočevanja kaznencev (dortoir pour la nuit) in skupne zaposlitve čez dan. Predsednik plenuma je pred* lagal, da naj sekcija vnovič razpravlja o tem vprašanju; to pa ni bilo mogoče, ker ni bilo časa. Bilo je še drugih manj Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). 273 pomembnih izpreminjevalnih predlogov, ki so bili zavrnjeni, zgolj predlog belgijske skupine kongresistov, ki pa je takisto priporočal za izvestne posebne priHke, da naj se nadomesti sistem zapora v celicah s sistemom skupnega zapora, je bil sprejet s prav malo večino. Tako se je pokazalo, da zdaleka še ni mednarodnega soglasja o pravilnosti sistema kazni na prostosti, ki je bil pri nas z najnovejšimi zakoni že uve= den. C. Tretja sekcija je bila postavljena, da se bavi z vprašanji prevencije zločinstvenosti. Dobila je nastopna vprašanja: Kako naj se spravi v sklad potreba, k.i jo čuti tako justica kakor tudi vobče druž« ba, dasepoizve prejšnje življenje izvestnih oseb, z idejo rehaljilitacije in z napori, ki težijo za tem, da se na svobodo izpuščenemu kaznencu olajša naloga poslej pošteno ž i* veti? Ustrezna, v sekciji soglasno sprejeta resolucija je izrekla: I. Treba je težiti za tem, da bo izpust iz zapora tvoril sestavni del dobro premišljene metode, ki ima namen kaznenca poboljšati, kakor tudi, da bo zaposlitev v prostost izpuščenega z nadzorstvom (Ubere sur parole) nadaljevanje ravnanja z njim v ječi. II. Kjer je treba, a) naj se vpliva na javno mišljenje in zainteresira javnost za poboljšanje na prostost izpuščenih kaznencev, b) poboljšljive osebe naj se oddele od nepoboljšljivih, n. pr. s preskušnjo, ki jo izvrše društva za preskrbo odpuščenih kaznencev (societe de patronage) in priporočajo naj se le poboljšljive osebe; c) postopa pa naj se individualno tako, da se izbere zapo* slitev izpuščene osebe po značaju kaznivega dejanja in po njegovem socialnem položaju (condition sociale). III. Želeti je treba, da se institut rehabihtacije uredi na zakonit način. PJenumu ta sicer idealno zamišljena ali praktično težko izvedljiva resolucija v svojem drugem delu ni bila čisto po godu. Stavljeni so bili izpreminjevalni predlogi, ki pa niso dobili večine. »Bulletin« ugotavlja, da je bila resolucija spre* jeta z veliko večino. Glede rehabihtacije se vidi iz resolu* cije, da mnoge države še vedno niso sledile zahtevi, da uzakonijo to pravno snov. Drugo vprašanje je imelo tole vsebino: Kakšni so doslejšnji rezultati zakona o pogojni ob* sodbi in pogojni izpustitvi iz kazni? Kakšne preosnove se eventualno priporočajo, da bosta ti pravni instituciji čim učinkovite j* š i? Kakonaj se o r g a n i z i r a n a d z o r s t v o p- o g o j* no oproščenih, da jih bodo, če izpolnijo po* :goje, sigurno pogojno oprostili v najkrajši 274 Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). dobi, ki je v zakonu določena? Na kakšen na* čin naj se organizira z a š č i t n i n a d z o r fp a ^ r o* nage) pogojno obsojenih in pogojno opro* ščenih oseb od dežele do dežele? Od osmih po* ročevalcev, ki so podah tiskane referate vnaprej, je omeniti edinega Slovana med njimi Borisa Ivanova (Sofija). V sekciji je bil sprejet v bistvu sledeči odgovor: Pogojna obsodba in pogojni odpust iz kazni se smejo uporabljati samo pri tisti vrsti zločincev, ki so za tak sistem resnično pripravni. Upoštevati je treba v to- svrho individualnost zločincev in stanje socialne opasnosti, ki jo kažejo. Sodnik oziroma oblastvo, ki naj odloča o pogojni obsodbi ali o odpustu iz kazni, se mora ozirati na podrobna izvestja, ki jih dajejo o fizičnih, materialnih, duševnih in moralnih razmerah zločinca funkcionarji društev. Zaščitni nadzor (patronage) je neobhodno potreben za dober iztek pogojne oprostitve, redovito potreben za uspeh pogojne obsodbe. Države, ki še niso prevzele popolnega sistema zaščitnega nadzora po javnih funkcionarjih, naj dajejo subvencije privatnim zaščitnim društvom, da bodo mogla najeti čim več plačanih oseb, a one same naj zaposlijo čim več nad* zoirnikov za delo teh društev. Znanstvena izobrazba teh oseb mora biti sistematično organizirana. Ni poželjno, da bi se dala obsojencu garancija, da bo pogojno oproščen v najkrajši dobi, ki jo določa zakon. Pač pa mu je treba dati garancijo, da se bo vprašanje pogojne oprostitve eventualno preskusilo v najkrajšem roku, ki ga določa zakon, a to po nepristranskem oblastvu. Poželjno je, da se združijo vsa zaščitna društva vsake države v državno centralo, vse cen* trale raznih držav v mednarodno udruženje. Mednarodno udruženje naj izdela pravilnik za podpiranje kaznencev ali pogojno iz kazni izpuščenih, ki jim je dovoljeno bivati v drugi državi. Pozneje naj se v tem pogledu sklenejo med* narodne pogodbe. Tudi ta resolucija ni bila v plenumu soglasno, ampak a une grande majorite sprejeta, to pa z dodatkom, ki po* menja prav malo: »Države, ki se poslužujejo javnih funk* cionarjev za izvrševanje zaščitnega nadzora, naj organizi* rajo to službo tako, da bo na vsak način kos vsem potrebam.« Tretje vpršanje je bilo: Ali je mogoče medna* rodno sodelovanje, eventualno pod kakšni* mi pogoji, za opazovanja porasta ali padca zločinstvenosti in preskuševanja njenih vzrokov? Tiskana poročila je podalo deset referentov, od Slovanov priv. docentinja dr. Vesela (Praga), just. ravn. Maleszewski (Varšava) in pisec teh vrstic. Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). 275 Odgovor se je glasil: Mogoče in poželjno je ustvariti stalno mednarodno komisijo z nalogo, da realizira mednarodno sodelovanje v pogledu na organizacijo znanstvenega študija po enakoobraznih metodah, kateri so vzroki, da zločinstve* nost fluktuira. V to komisijo pošlje kot člane Commission Internationale Penale et Penitentiaire po najmanj enega de* legata za vsako državo, a komisija bodi njej neposredno pod* rejena. Pod istimi pogoji naj se ustvari posebna komisija, ki naj izdela enakoobrazno metodo za znanstveno proučevanje zločincev. V plenarni seji je bil sprejet sklep, ki se bavi samo z idejo, pa opušča vsako željo po ustanovitvi komisij za gori označene cilje, kar jasno kaže, da prezidij kongresa ni smatral ustvaritev teh dveh komisij za izvedljivo. Stvar ostane torej na papirju. C. Četrta sekcija je imela nalogo obdelati mnenje o vprašanjih glede mladoletnih zločincev. Prvo vprašanje: Kako se naj sestavljajo^ mladinska sodišča, kako naj se organizira njih pomož* no osebje? Med petnajstimi poročevalci o tem vpra* šanju je zaznamovati od Slovanov bana Š ilovica (Za* greb), min. svet. S c h o b r a (Praga) in prof. M o g i 1* nickega (Varšava). Odgovor sekcije je bil: Odločba glede kaznivih dejanj, storjenih po mladostnikih, pa bilo sodišč, bilo drugih uradov, mora biti — drugače kot pri odraslih obdolžencih — poverjena osebam, ki so po svojem poznavanju mladostnikov za to sposobne in navdahnjene od ideje, da treba mladino ščititi. Mladinsko sodišče naj ima, če le mogoče sodnika poedinca, ki se je v mladinskem sodstvu specializiral, ali pa naj se pritegnejo prisedniki, načeloma zdravniki, pedagogi in osebe socialnega skrbstva. Zelo se priporoča sodelovanje žensk, bodisi kot sodnic, bodisi kot prisednic. Treba je natančno preskusiti predživ* Ijenje, socialni milje in značaj mladostnikov, da se sodišče informira o potrebi ukrepov. Med temi preskušnjami naj se pritegnejo v najizdatnejši meri k sodelovanju psihia* trični izvedenci in pa institucije socialnega skrbstva. Po* možno službo pri mladinskih sodiščih naj opravljajo osebe, ki so specialno tehnično izobražene in se posvetijo stalno tej nalogi. Prostovoljni sodelovalci so prav posebno zaže* lieni, vendar ie potrebno, da jih vodijo in nadzirajo socialni delavci po pokhcu. Ta pomožna služba bodi preventivna in kurativna in naj obsega vse dobe pred kazensko pravdo in med njo in še no sodbi. Za olajšanje zdravniške in fizio* psihološke preiskave mladostnikov naj se ustanove posebni opazovalni zavodi, ki morajo- biti sodiščem na razpolago. Takisto je treba specialne zavode organizirati, da se zasi* 276 Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). gura izvršitev mesures de traitement, vendar ostane sodišču pri tem nadzorovanje izvršitve in pravica, da se odredba modificira, suspendira ali pogojno, oziroma dokončno ustavi. To resolucijo je sprejel plenum »a mainlevee«, kar znači, da je zadela pravo; ni pa po našem mišljenju s tem rečeno, da je realizacija teh želja v doglednem času mogoča. Drugo vprašanje: Ali je poželjno, da od* dajajo redna sodišča mladostne zločince v posebne zavode ali oddelke, in, če se temu pritrdi, katera oblika bi bila najboljša? Odgovor sekcije se je glasil: Če se naj želi, da naj bodo oblastva (magistratures), ki skrbe, da se očuva deca pred zločinstvenosti O' (n. pr. mladostniki do 14. leta), in sodišča, ki so specializirana za uporabljanje kazenskega zakonika in sodnega kazenskega postopnika na mlajše mladostnike (jeunes de premiere jeunesse, n. pr. od 14. do 18. leta), insti* tucije, ki se nazivajo vobče »sodišča za mladinska sodišča« (tribunaux pour enfants«), cnda je skrajno poželjno, da se omogoči občnim sodiščem (tribunaux ordinaires), da na* meščajo še mlade zločince, ki niso prekoračili prve mla* dostne dobe (n. pr. od 18. do največ 25. leta), v posebnem zavodu ali vsaj v posebnem oddelku (guartier special) z vzgojevalno disciplino v najširšem pomenu besede. Če se uvede posebna institucija, je tudi želeti, da se ji da dru* gačen naslov kot »ječa«. V plenarni seji kongresa se je najprej predlagalo, da naj se izraz »magistratures« izmenja z »organismes«. Za* stopnik Severne Amerike je priporočal doidatek v tej smeri, da treba posebnih zakonov, ki urejajo mladinsko sodstvo, da morajo soditi speciaHzirani sodniki, da se sme vršiti upotitev v zavod samo, kjer sistem preizkušnje Csy* steme de »probation«) še ni bil uporabljen ali pa je propa= del (on a echoue). Resolucija in dodatek sta bila sprejeta z veliko večino glasov. Ni treba šele poudarjati, da za Jugo* slavijo ta resolucija ne pomenja v bistvu nobene novote. Tretje vprašanje četrte sekcije je bilo — v neko* liko drugačni zvezi — že stavljeno na IX. kongresu v Lon* dcnu, pa preneseno na sedajšnji kongi-es. Glasilo se je: Kako naj se organizira nadzorstvo, uprava in uporaba zaslužkov mladostnih zločincev, dokler so pod oblastjo sodnih odločb? Ali Se smejo pokriti sodni stroški iz teh zasluž* kov? Odgovor ni delal nikakšnih težav v sekciji ter ga je plenum »z aklamacijo« sprejel: Želeti treba, da se otvori za vsakega mladostnega obsojenca poseben račun o njego* Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). 277 vih prihodkih; za upravo teh vsot mora garantirati država, poraba prihranjene gotovine se mora reguHrati. Stroške pra^ vosodstva in vzdržavanja mladostnega obsojenca nosi njes gova rodbina, če se proglasi ona za odgovorno in če ni siromašna (»la famille si celle — ci est reconnue responsable et non — indigente«). III. Predavanja. Kakor smo že uvodoma zapisali, kongresno delo po svojih resolucijah ni bilo baš impozantno, amipak šele specialna predavanja posameznih govornikov, ki so bila samo v rahli zvezi s kongresnimi temati, so dvig= nili njegov sijaj. Oiglašeni so bili kot govorniki — že vnaprej dr. A 1 i c e M a s a r y k, predsednica češkoslovaškega Rde* čega križa, dr. EduardBeneš, minister zunanjih zadev, dr. Alfred Meissner, justični minister, in dr. Au= gust Popelka, predsednik najvišjega sodišča. Med kongrescm pa se je prijavil kot posebni predavatelj še dr. Ervin B u m k e, prezident najvišjega sodišča v Nem= čiji. Omejiti se hočemo le na najvažnejše od važnega, kar so ti govorniki izvajali. Takoj po otvoritvi kongresa je imel pozdravni govor justični minister dr. Alfred Meissner ter je nadaljeval, poudarjajoč važnost kriminalistike, zlasti pa sodelovanja zdravnikov, v bistvu tako=le: Kazenska izvršitev ne sme biti več šablonska. Ne samo vodstveni organi kaznilnic, ampak tudi nadzorniki morajo biti učitelji in vzgojitelji kaznen= cev. Nauk o kriminalistiki ne sme pogrešati sociološke zna^ nosti. Študij vzrokov kriminalistike je v ozkih odnošajih s socialnim skrbstvom. Toda sodelovanje lajikov ne sme biti izključeno; pri kazenskem pravosodstvu in pri vprašanjih jetništva je sodelovanje lajikov potrebno Baš odločitve o najtežjih deliktih morajo biti poverjene lajikom. Češkoslo; vaški načrt za kazensko pravosodstvo glede mladostnikov priporoča pritegnitev lajikov že v uvodnem postopanju. V senatu, ki bo izrekel odločbe, bodo trije sodniki, eden med njimi lajik. Pri glavnih razpravah bo imel važno vlogo tudi zastopnik sodnega skrbstva za mladostnike. Nadziranje izvrševanja kazni bo poverjeno svetu, ki bo sestojal iz strokovnjakov in lajikov. Zaključil je govornik svoja izva^ Janja: Zločinstvo je socialna bolezen, ki se ne da zatreti, vendar se more s sistematičnim, smotrenim delom olajšati.* * Bodi dovoljeno, da navedem iz svojega referata, ki je bil že pol leta pred kongresom tiskan in izdan, zaradi primere, sledeči odstavek (str. 2): Nous concevons la criminalitč des membres de la societe, tant de point 'de vue etique que du pciint de vue sociologique, comme une mas ladie qu' on doit, de meme qu' en medicine, combattre dans la domaine du 278 Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). Ker pa gre za družabno bolezen, je potrebno sodelovanje celokupne družbe in vseh njenih slojev. Strokovnjaki imajo nalogo, da ugotove vzroke te bolezni in jih s primernimi sredstvi odstranjajo; drugim, lajičnim krogom pripade naloga, da pri tem poslu sodelujejo s strokovnjaki. Referat druge govornice dr. A1 i c e M a s a r y k o v e, ki je bivala tiste dni kongresa v Ameriki, se je na plenarni seji prečital. Uvodoma je želela, da bi težnje kongresa vplivale ne samo na sodnike in na jetnike, ampak tudi na javno mnenje. Ko je bila med svetovno vojno na Dunaju v zaporu, je cesto opazovala, da so zapirali nepokvarjene ljudi v isto ceHco s starimi zločinci, takisto pa tudi, kako strašno so bolele sirove ali zasmehujoče besede nesposobnih stražarjev zaprte osebe. Kakšno olajšanje pa prinese funk* cionar, čigar navzočnost razume zaprto osebo opomniti na njegovo neumrjočo dušo! Ali se vsi sodniki zavedajo, v kakšen sVdt pošiljajo obsojence? Ve li vsak kaznilnični ravnatelj, kam se obrne človek, ki je presedel leta v kaz* nilnici? Saj je marsikateri kaznenec po nekoHko letih kazni na prostosti že za vedno izključen iz človeške družbe ... Za prevencijo so najboljše khnike dobra sodišča, pobolj* ševalnice in kaznilnice, ki pa naj ne pomenjajo- poslopja, ampak osebje funkcionarjev. Če bi mi vedeli, kako naj se ohrani deca zdrava, srečna, normalna v polnem smislu besede, koliko manj bi bilo zločincev! Da bi mi le doumeh, deci nakloniti pravilno zaposlenost, zabavo in spokojnost,, vse v harmonični vrsti! Vsi od nas, učitelji, zdravniki, sod* niki, socialni funkcionarji, umetniki, bi morali pomagati staršem! Naj oživi vera, da so na tem svetu večne vrednote in da je vredno živeti za naše rodbine in za družbo polno plemenito življenje! Zbor kongresistov naj postane instru* ment. ki čuva pred zločinstvi. Drugi dan je govoril minister za zunanje posle dr. E d* vard Beneš. Kot bivši profesor sociologije visoke šole je analiziral program kongresa, konstatiral nato neznanski napredek na polju kazenskega prava, ker se je naslonilo droit, en la guerissant et en en prčvenant le retour. Bien sur que, si bien que les maladies constitutionelles du corps humain ne peuvent jamais etre completement supprimees mais seulement considčra«^ blement attenuees par une propthylaxie energique, a no-tre avis, la s o» ciete humain, elle aussi, est gčneralemcnt incurable par rapport a la criminalite, mais les effets de la crimiinalite pourront etre considerablement amoindris aussitot qu' on prendra des mesures pri;;|phylactiques sociales energiques, propres a endiguer des causes des erimes. Pis. Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). 279 na biologijo, antropologijo, psihologijo in sociologijo. Ski* ciral je razne kazensko=pravne šole in se zaustavil pri socio* loški. Le^ta spaja ne samo delikta z delikventom, ampak zlasti zločinca in njegov milje z njegovimi socialnimi raz« merami in pogoji življenja. Kriminaliteta je v ozki zvezi s socialno organizacijo, s političnimi, gospodarskimi, socU alnimi in rodbinskimi razmerami. To je dandanes vobče pripoznano dejstvo. Kriminologija kot znanost naj bi ne bila grana antropologije aU biologije, ampak sociologije. Dojmiti se mora celotno i biološka stran, ki se tiče physis zločinca, i psihološka, ki raziskuje njegovo psiche, i sociološka, ki razlaga odnos zločinca do človeške družbe. Vsi ti činitelji so enako vredni pri nastanku zločina, vse je treba enako upoštevati, ko gre za izmero kazni. Govornik kot pristaš šole kritičnega realizma smatra za potrebno, da se ostvari sinteza individualnega, psihološkega faktorja, z drugimi besedami svobode in odgovornosti zločinca na eni strani in drugega faktorja, socialnih razmer, ki pospešujejo postanek zločina. So primeri, kjer prevladuje prvi činitelj, so pa tudi taki — in ti so številnejši — kjer prednjači socis alni moment. Tudi sociološka šola postavlja za temeljni pro« blem individuahzacijo kazni. Govornikovi sklepi v tem pogledu so: 1. v poUtični akciji zoper zločinstvenost se mora paziti v prvi vrsti na individualno, psihološko stran zločinca, individualna odgovornost se mora priznati, 2. ka? zen se ne sme določiti mehanično po meri odgovornosti, ker so vplivni tudi socialni faktorji, ki otežujejo ugotavljanje različne odgovornosti, ampak tudi po meri, v kateri je različno nevarno delovanje zločinca, kolikor le^to ogroža družbo, 3. zakonodajci, poHtiki in vlade se v borbi zoper zločinstvenost ne smejo omejevati na kaznovanje, ampak vsi morajo skrbeti za preventivna sredstva vobčessocialnega in moraličnega značaja, 4. delovanje sodnikov je daleko važnejše kakor ono zakonodajca; zato se mora zahtevati, da morajo biti sodniki, takisto pa tudi ravnatelji in uprav* niki kaznilnic osebnosti, ki bodo resnično kos svoji visoki nalogi in ki bodo mnogo bolje za svoj poklic pripravljeni ko doslej. Kriminaliteta narašča. Vzroki so individualni kot n. pr. povečana občutljivost modernega človeka, jačji emocialni elementi in strastvenost duševnega življenja, ali pa socialni kot n. pr. zvišanje števila zakonov, odredb, predpisov itd. Kazni naj se odrejajo^ v višji meri človeško, humano; skrbeti se mora pri kaznovanju za tako postopanje, da je dana možnost, spraviti zločinca na pot poštenega življenja. Zahteva po humanizaciji kazni v navedenem smislu pa ne 280 Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1930). vede do zaključka, da bi se eventualno izvestne kazni, n. pr. smrtna kazen, odpravile. »To bi bil prenagljen sklep. Zadnje vprašanje je namreč predvsem nravstveno, versko ali meta* fizično vprašanje in spada veliko manj ali pa sploh ne več v čisto znanost. Na noben način ne smejo oboje navedeni socialni pojavi, raz\'oj in poplemenitenje moderne kulture na eni strani, porast zločinstvenosti kot spremljajoči pojav na drugi strani, — vesti do splošnega oslabljenja varnosti pred zločincem. Raz stališče čiste sociološke znanosti zmanj* sevati mere za zatiranje zločina, se pravi te mere spraviti v skladnost s sukcesivnim razvojem počlovečavanja družbe same, ne da bi bilo treba pri tem a priori podleči vplivu te ali one filozofične ali metafizične teorije. Tega se mora tudi zakonodajec držati.«* Govornik se je dotaknil nato še vprašanja o razmerju med zločini in neohko. Vprašanje splošne izobrazbe se spravlja s stanjem zločinstvenosti v zvezo. Ali na tendenco k zločinstvu ne vpliva množica znanja, ampak značaj in kakovost pouka ali omike. Moderni pouk mora težiti tako za izobrazbo uma in inteligence, kakor tudi za izpopolnjen njem čustva, za čustvenostjo in ublaženjem strasti človeške duše; ta stran torej ne sme zanemarjati »moralične in even* tualne verske elemente«. Ob sklepu je govornik izrazil željo, naj bi mednarodno zbliževanje kriminalistov poglobilo tudi razmerje med drža* vami v svrho, da se ustvari skupna podlaga za bodoče mo« derno kazensko pravo. Četrti govornik je bil predsednik vrhovnega sodišča v Brnu dr. Avgust Popelka., Njegova izvajanja so- se tikala kriminalne politike. Vodilna misel moderne kriminalne politike je, da naj se sodnik ozira ne samo na snov kazenske glavne razprave, ampak tudi na osebo in v celoti na moralno stanje storilca kaznivega dejanja in da * Odstavek o tem, da je smrtna kazen upravičena, je naveden