ANNALES 14/' 98
izvirno znanstveno delo	UDK 639.2(497.4/.5 lstra)(06Q.13)
RIBIŠTVO SEVEROZAHODNE ISTRE V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE
Darko DAROVEC
Znanstvenoraziskovalno srediSie Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper. Garibaldtjev» 18
e-maii darovec@zrs-kp.si
IZVLEČEK
Članek na podlagi beneške zakonodaje, mestnih statutarnih odredb, davčnih predpisov, ugotovljenih mer in cen [terdrugih zgodovinskih virov in razpoložljive literature obravnava ribištvo kot eno od osrednjih gospodarskih panog v severozahodni Istri. Ta je. prinašala razmeroma visoke zaslužke zlasti Pirančanom, in sicer predvsem zaradi ugodne lege ribiških lovišč in prilagajanj tehnikam ribolova. Tako so se Piranski ribiči podajah v lov na odprto morje .¿e vsaj od konca 15. stoielja dalje, torej vsaj dve stoletji prej, kot je bilo doslej znano v literaturi. V Kopru, Izoli in Miljah pa so z ribolovom zadovoljevali predvsem domače potrebe.
Prelomnico v tej gospodarski panogi so namreč predstavljale vse bolj uveljavljane in na mednarodnih trgih cenjene soljene morske plave ribe, predvsem sardele, ki so jih obilno lovili na odprtih morjih in so zagotavljale trajnost izdelka. Z večjimi zaslužki od ribolova in predelave pa so se večala tudi državne in komunske davčne obveznosti, še posebno po sredi 17. stoletja, ko se v Istri kot ribolovno središče uveljavi Rovinj, kar na drugi strani privede do vse večjega izmikanja davčnim obveznostim in do konlrabanla, zlasti v smeri Trsta, Furlanije in nekaterih zahodnojadranskih mest
Ključne besede: zgodovina, gospodarstvo, ribištvo, Koper, Piran, Rovinj, mestni statuti
UVOD
Ribištvo je bilo še zlasti v preteklosti, poleg solarstva, vinogradništva in vinarstva ter proizvodnje oljčnega olja, ena osrednjih gospodarskih panog v severozahodni Istri. Z. njo se niso preživljali le ribiči, temveč tudi prodajaln rib, soliici in predelovalci rib, sestavljalo in krpači ribiških mrež, graditelji ladij in čolnov, dobavitelji raznih vab, zlasti za lov sardel, izdelovalci sodov {barii) za soljenje rib, prevozniki svežih in soljenih rib ter še mnogi drugi. Riba je bila izredno pomembna prehrambena potrebščina, zlasti za oskrbo mestnega prebivalstva, saj je ta že posebno v časih divjanja vojn in raznih epidemij predstavljala silne težave.
Čeprav je že Karel Veliki leta 804 razglašal istrskim ribičem, da je morje javno dobro in ribolov prost za vse, so kmalu od te tradicionalno donosne dejavnosti imeli največje koristi lastniki lovtšč rib, to je posamezni komuni ter laični in cerkveni fevdalci. Zato je razumljivo,
da so zapisane uredbe na podlagi zatečenega obi čajnega prava našle častno mesto v skoraj vseh statutih istrskih komunov. Večina njih je z raznimi dodatki oziroma popravki veljala vse do konca 18. pa tudi v prvih letih 19. stoletja, čeprav so se razmere na področju istrskega ribištva predvsem po drugi polovici 17. stoletja temeljito spremenile. Določila istrskih srednjeveških mestnih statutov namreč izpričujejo v glavnem priobalni ribolov, medtem ko je razmahu dejavnosti v 17. in 18. stoletju dal poleta ravno ribolov na odprtem morju zlasti lov sardel in druge majhne plave ribe, ki se je najbolj razvil v Rovinju, kar je nedvomno najbolj pripomoglo k temu, da je ta kraj v tem času postal eden najpomembnejših istrskih centrov z najvišjim številom prebivalcev. Ta "čudež" nekateri (StuiSi, ¡955, 11; Ba-sioli, 1973, 261) pripisujejo prav odkritju Rovinjčana Biasija Caenazzija, ki je ugotovil, da sardeie najbolj pre-mamlja vaba stoičenih rakcev, kar je ribičem omogočalo, da so s stoječimi mrežami lovili tudi podnevi.
19
ANNALES 14/'98
Dwte DAROVEC: RIBIŠTVO SEVEROZAHODNE I5TP.F V OBDOBJU BENEŠKE REPUB1IKF. 1H-J-I
RIBIŠKA LOVIŠČA V SEVEROZAHODNI ISTRI
Sicer pa je bilo ob vsej vzhodnojadranski obali eno najplodnejših sezonskih lovišč cipljev v Sečoveijskem zalivu. V ta notranji dei Piranskega zaliva pritekajo z reko Dragonjo in s širšega področja solin pomembne sestavine za ribjo prehrano, ki pred zimo ko nastopi sezona selitve, privabijo jate cipljev s strani rta Savudrije ter s strani rta Strunjana. Od 13. stoletja dalje je bilo eno od piranskih komunskih rezerviranih lovišč, ki so ga na javnih licitacijah podeljevali v zakup.
Drugo piransko sezonsko lovišče rib je bilo v zalivu Fazane, tretje pa v Strunjanu. O teh tudi natačno poročajo statutarni zapisi (STPI, /26-735). Poleg naštetih treh pa se v virih omenjajo še druga komunska lovišča rib <cf. Mihelič, 1985, 32; Mihelič, 1998, ). V severozahodni Istri se omenjata še dve manjši plitvi zalivski lovišči,. Stagnon in Campi (Basioli, 1966, 166), ki sta bili v lasti koprskega komuna že od začetka zasedbe Beneške republike (1279) kot komunski rezervirani lovišči, torej dani v zakup najboljšemu ponudniku (Cherini, 1970, 52). Koprsko lovišče rib pa je bilo še na severni strani Debelega rtiča, na današnjem območju miljske občine, ki se je raztezalo od pomola miljskth solin do konca rta Debelega rtiča (M/1115, 63). Od njega pa je vsaj do konca 16. stoletja redno prihajal tudi sicer skromen dac v koprsko komunsko blagajno, poimenovan po kraju "Valie S. Ellero".
Območje komunskih rezerviranih lovišč označujejo v istrskih obalnih mestih tudi s skupnim imenom patus, pa/iudi ali paludi, ki sicer povsem spominja na latinski izvor besede za močvirje ('palus,, -udisl kar bi zlasti za območje koprskih komunskih ribišč utegnilo biti zavajajoče. V tem primeru gre verjetno za palus, -i, to je kol - kolec, saj je bila temeljna razlika med priobalnimi komunskimi lovišči rib in t. i. svobodnimi, tj. lovljenje rib na odpilern morju, ravno v tem, da so komunska lovišča rib vsako feto zakoličevali s koti in jih tako
ločevali med posameznimi zakupniki; večkrat se omenjajo polovice, četrtine, celo osmine ribiških področij {Mihelič, 1935, 33). Za zakoličevartje teh lovišč pa so bili zadolženi nadzorniki ribiških lovišč (mari pisca-ticvvm), ki so obenem kontrolirali poslovanje zakupnikov. V Piranu so npr. po naročilu podestata od 1. maja do konca avgusta zakoiičevaiš ribiška lovišča s stotimi koli (...facere poni centum palos in piscariis...-, STPI, X., 4). V neki določbi koprskega mestnega sveta z dne 2. 5. 1732 pa ribičem ponovno prepovedujejo lov brez dovoljenja zakupnika na območju Pallud od pristanišča Porto Castello de Leone do Artola, Sermina in Canzana {M/111513, 1354, 238). Na ozkem delu obalnega območja izolskega komuna ni nekih posebnih zalivčkov za sezonski lov rib, ni pa bilo moč v znanih dokumentih najti kake posebne omembe izolskih lovišč, morda tudi zaradi znane neprijetne usode izolskega arhiva.1 izolant so sprva !e ob obali raztezali stoječe mreže ali pa so s kopnega vlekli male obalne mreže potegavke,2 kot kaže, pa so se šele od prejšnjega stoletja dalje množičneje podajali na lov na odprto morje (Basioli, 1966, 171).
Ta ugotovitev je v glavnem veljala tudi za Koper, nekoliko manj pa morda za Piran, vsaj če to gospodarsko dejavnost v 17. in 18, stoletju primerjamo z razvojem v Rovinju, saj se vrsta odlokov beneških centralnih uradov in istrskih načelnikov v pogledu ribištva v glavnem nanaša na Rovinj, zlasti v zvezi s prometom in trgovino s soljenimi serdelami (CSM, 573), ter na stalne spore tega mesta z ribiči iz Chioggie. Iz tega gradiva marsikaj zvemo o sami tehniki ribolova, pa tudi o tem, kako dejansko močno je bila zastopana ta gospodarska panoga v Rovinju v primerjavi z ostalimi istrskimi mesti. Že sam podatek, da je bilo leta 1746 od vseh 300 ribiških ladij v beneški Istri 1T2 iz Rovinja s 577 ribiči, medtem ko je bilo v Kopru 35 tadij z 112 ribiči, v Izoli 33 z 99 ribiči in v Piranu 34 ribiških ladij s 114 ribiči (CSM, 573), leta 1766 so v Rovinju našteli preko 140 bark za lov sardel na odprtem morju (Cherini, 1970, 49),
	rib. ladje	ribiči	prevoz. I.	prevozniki	trg. ladje	mornarji	skupaj ljudi	skupaj ladij
Koper	35	122	18	36	26	72	230	79
Izola	33	99		.	13	44	143	46
Piran	34	114	60	122	15	47	2E3	109
Milje	11	33	-	-	4	11	44	15
Rovinj	112	577	10	40	40	185	802	162
Vsi kraji	300	1163	M	204	130	475	1862	520
Tabela 1: zbirni podatki iz statističnega poročila koprskega podestata beneškemu trgovskemu uradu iz ieta J746 (CSM, 573; prim. Cestrin - Mihelič, T990, 25-26).
Table 1: Details from the statistical report by the Koper potentate to the Venetian Office of Commerce from 1746 (CSM; cf. Geslrin - Mihei/Č, J990, 25-26).
1	O usodi izolskega arhiva p rim. Kramar, 1988, 10.
2	Za tipe mrež in tehniko morskega ribolova prim. Umek, 1970, SIS sq., Basioli, 1978, 130-138 in Mihelič, 1985, 34.
ANNALES 14/' 98
Oocfeo DAROVfC: RIBIŠTVO SSVSROZAHODNE ISTRE V OBOOBIU BENEŠKE RfruBU«, TS-M
lota 1780 pa je bilo v Rovinju že 1 E65 ribičev ali 32% vsega aktivnega neagrarnega prebivalstva (Basioli, 1973, ,?68), kaže na nagel vzpon rovinsjkega ribištva
Na tem mestu se ne bi podrobno spuščali v predvsem v 18. stoletju stalno prisotno razpravljanje in obtoževanje med istrskimi in chioggijskimi ribiči o tem, da naj bi slednji z uporabo raznih škodljivih metod ribarjenja, predvsem z dolgimi in globokimi mrežami iardelarami, obteženimi s kamni in drugimi utežnii, lovili "po dnu" ter s tem uničevali morsko favno in floro, zlasti pa jajčeca rib, s čimer naj bi prinašali veliko obubbžanje ne le morskemu zivlju, temveč vsemu istrskemu prebivalstvu (Leggi, 1757. III., 150-153). Kljub dokazovanju nasprotnega, da Se zlasti sardele ležejo svoja jajčeca direktno v morje in ne na morsko dno ter da s svojimi mrežami ribiči iz Chioggie ne posegajo neposredno po morskem dnu, se (strani niso uklonili in večkrat so dosegli, da so vsem "tujcem" prepovedali ribolov v njihovih ozemeljskih vodah :Basioli, 1973, 263-271).
Šele leta 1801 zasledimo prvo pravo pritožbo Koprčanov nad ribiči iz Chioggie, pa še tedaj zato, ker so "vdirali" na njihova komunska lovišča na območju "med dvema rtoma", Ronkami in Debelim rtičem (Cherini, 1970) Iz teh poročil pa pravzaprav izvemo, do kod so segale '02emeijske vode" posameznih severozahodni!) istrskih komu rtov. Pirančani so nedvomno gospodovali nad morjem od Savudrijskega polotoka do rta Ronek, kjer |e potekala tudi meja med izolskim in piranskim komunom, medtem ko so Koprčani smatrali območje od rta Ronek do Debelega rtiča za svoje ozemeljske vode, saj že v nekem sklepu z dne 11. aprila 1667 koprski Veliki svet prepoveduje na tem območju tako tujim ko! lokalnim ribičem globinski ribolov z vlečnimi mrežami ("grippi" e "bragagne'1 ki so ga dovoljevali le na odprtem morju (Cherini, 1970, 52). Ukrep pa očitno ni bil usmerjen te v zaščito lovišč aii pa celo, kol bi danes dejali, v ekološke namene, temveč bolj v zavarovanje lastnih interesov, saj so s tem poskušali onemogočiti ribolov vsem nelokalnim ribičem. V ozadju je bila predvsem borba za obvladovanje domačega trga in za nadzor ter monopolizacijo cen na njem, kot nam morda najbolje ponazarjata ohranjena cenika rib v Kopru iz let 1734 in 1781 (M/1115b, 269 in M/1062, 219} ter pritožba koprskih ribičev svojemu mestnemu načelniku leta 1770. ki je pri beneškem senatu zanje celo izpo-sloval prepoved ribolova z vlečnimi mrežami, usmerjeno predvsem na račun ribičev iz Chioggie. Običajni razlogi o uničevalskih posegih takega načina ribolova, ki je bil seveda predvsem izgovor za pregon hude kon-
kurence, so tokrat uspeli, ne glede- na to, da je beneški urad "stare pravice" (Provveditori al!e rason vecchie) v letih 1765 in 1766 ne le pripoznal ta način ribarjenja za neškodljiv, temveč tudi skladno s statuti posameznih istrskih komunov dovolil ribičem iz Chioggie in Burana lov v istrskih vodah.
PRODAJA RIB IN DAVKI
Ravno iz istrskih srednjeveških statutov in kasnejših določb k njim pa se zrcalijo prenekateri temeljni odnosi, uredbe in običaji, ki so urejali ribolovno dejavnost, še posebno pa razdelitev in prodajo rib ter obdavčevanje. Ker so v glavnem nastali v času, ko še ni bil razvit lov na odprtem morju, so predvsem urejali priobalni ribolov, to je pravila obnašanja in razdeljevanja ribjih lovišč, ribolovna sredstva in načine ribolova. Ta sklop problematike je med istrskimi statuti morda še najbolje obdelan v piranskem statutu, medtem ko koprski in izolski urejata zlasti prodajo rib.
V piranskem statutu tako zasledimo predpise o izboru čuvajev ribjih lovišč, o varovanju zalivov pred nepovabljenimi osebami, o prevzemanju ter razdeljevanju lovišč v zakup, opisane so številne časovne omejitve ribolova,3 s katerimi in kakšnimi mrežami, plovili in kje ter komu je dovoljeno loviti (STPI, 726-8), ukrepi, ki jih vsaj za tedanje pojmovanje lahko nedvomno uvrščamo v kategorijo gospodarnega upravljanja z morjem z visoko ekološko zavestjo.
Večina istrskih srednjeveških statutov je načeloma dovoljevala ribolov tudi nelokafnemu prebivalstvu, pod pogojem, da so ves ulov v "njihovih" vodah prodali na domačem trgu. S tem posamezen komun ni imel koristi le na področju preskrbovanja prebivalstva z živežem, temveč morda še bolj s prihodki od prispevkov, ki jih je prinašala zakonsko urejena prodaja rib. Zato ni nenavadno, da temu področju skoraj vsi istrski komuni posvečajo precej večjo pozornost kot pa samemu ribolovu. Statuti pa ne vsebujejo le obvezne prodaje rib v ko-munskih ribarnicah, čeprav te zavzemajo levji delež predpisov, saj z njimi določajo višino davščin, temveč tudi sanitarne ukrepe pri prodaji rib, načine predelave in prodaje sušenih in sol jenih rib, pravila razdeljevanja kazni z ovaditelji prekrškov, nekateri pa celo cene posameznih rib, zlasti puljski statut, kjer je navedena cela paleta istrskega morskega plena (STPU, IV, 42). Ker v tem statutu, ki izhaja iz leta 1331, niso zajete sardele, kasneje najpoglavitnejši istrski ribolovni artikel, naj bi po mnenju nekaterih potrjevalo tezo, da je bil tedaj razvit le priobalni ribolov (Basioii, 1978, 144).
3 Na primer od miliaelovega (29. september) do konca marca (kasneje se določili do 3. aprila; STPI, 729) so lastniki in zakupniki uživali monopolno pravico odločanja o izkoriščanju ribjih loviiC, medtem ko so bita piranska lovišča za preostalo obdobje na voljo vsem, čeprav ne za vse oblike ribolova. O načinih ribolova in ribiških orodjih ter o prepovedanih načinih in dobah ribolova glej podrobneje v Mihelič, 1985. 31-38 in Umek, 1970. 517-516. Primerjavo O sorodnostih in različnostih v posameznih istrskih statutih pa v vprašanjih lovišč rib, i ibolovnih sredstvih ter načinih ribolova podaja Basioii. 1978, i 2-1-1 3fi
21
ANNAtES 1 4/'98
DjAo PAROVEC: RI6IŠ1 VO SEVEROZAHODNE ISTRE V OBDOBJU BfcNEŠKF REPUBLIKI. 1 8-34
Že prvo poglavje desete knjige piranskega statuta določa, da morajo zakupniki vse ribe, ki jih ulovijo na komunskih loviščih, prodati v Piranu, pod nobenim pogojem pa jih ne smejo odvažati dtugam, in sicer so za prekršek najprej določili 100 solidov kazni, kasneje pa 25 lir.4 Prodajati so jih smeli le na tržnici Porta del Campo (SIPI, 735). Nadalje statut določa, da mora Pirančan ali tujec, ki prodaja svežo ali soljeno ribo s teh lovišč, plačati komunu davek v višini enega denariča za vsak solid prodane ribe, le ribiči s komunskih zakupnih lovišč (pi$cafor/6ifs paludum comunis; SIPI, 735-6) so bili oproščeni te dajatve. Za lažji nadzor nad prodajo rib pa so Se določili, da morajo prodajalci ves iztrženi denar spravljati v posodo, ki ne sme biti pokrita, temveč mora biti vsem na očeh, tako da se lahko vselej vidi, kolikšen je zaslužek, od katerega so nato izplačali zakupnika tržnice (STPI, 735). Tega določila npr. v koprskem statutu ne zasledimo, zato pa je prisotno v koprskih poglavjih (Capitoli) o ribjem clacu iz leta 1610 (M/1115, 59).
Izolski statut je glede prodaje rib še strožji od piranskega. Izrecno prepoveduje, da bi kdorkoli ribe odnašal izven ozemlja komuna, razen v slučaju slabega vremena. Sveže ali suhe ribe so smeli prodajati le v mestni ribarnici ("in platen aiieti apud hecariam"), ves ulov pa je moral ribič ob prihodu v pristan iznesti iz čolna ali barke ter ga razložiti po zemlji. Le s posebnim dovoljenjem mestnega načelnika je smel clel ulova odnesti domov za svoje potrebe, in to predno je začel s prodajo (STIZ, III, 28). Posebnost izolskega statuta je nedvomno določba, da zakupnika da ca ribarnice določijo z žrebom (STIZ, Hi, 98). V istrskih statutih le še rovinjski iz leta 1501 določa žreb, in sicer za razdelitev ribjih lovišč med ribiče (Basioii, 1978, 125), medtem ko drugi istrski komuni zakupnike ribjih dacev izbirajo med najboljšimi ponudniki.
Tudi koprski statut predpisuje izključno prodajo ribjega ulova v mestni ribarnici, le v primeru neurja dopušča drugo možnost. Ribe, ki so jih prodajali izven ribarnice, so zaplenili, kršitelj pa je moral plačati še globo v višini 100 solidov. Prepovedovali pa so tudi preprodajo rib; kazen za prekršek je bila 20 solidov ter izguba vseh rib. Posebnost koprskega statuta pa je zapoved, da morajo ribiči svoj ulov prodajati stoje, verjetno zato, da so jih tudi na ta način prisilili ribe čimprej prodati, kajti vsi statuti določajo visoke kazni v primeru, če bi ribiči prodajali nesveže ribe; v Kopru so morali ribiči npr. vsem listi dan ulovljenim in neprodanim ribam odsekati rep, tako da so se že navidez ločile od svežih rib (STKP, III, 44-47). To je tudi eden od svojstvenih sanitarno-zdravstvenih ukrepov, ki so jih oblasti uvajale v mestih.
V primerjavi s kasnejšimi določbami o prometu in trgovini z ribami, še posebno pa z razvojem same gospodarske panoge, določbe istrskih statutov iz 14. in začetka 15. stoletja presenečajo zlasti na področju monopo-lizacije prodaje ulova in prepovedi preprodaje rib, kar velja zlasti za Izolo in Koper. To daje slutiti, da je tedaj na trgu vselej primanjkovalo te dragocene prehrambene potrebščine oziroma da je bilo zanjo veliko povpraševanje. K temu nas navaja tudi predpis iz leta 1340, ki je določal, da mora vsakdo, ki bi v Koper prinese! svežo ali soljeno ribo, plačati komunu dva denariča od vsakega iztržeriega solida od prodane ribe. Predpis se sicer umešča v neko drugo zgodbo, ko so Koprčani dolgovali določene pristojbine, ki jih očitno niso bili zmožni odplačati, pa so zato povišali verjetno tedaj najpomembnejše davke: za vino, kurilni in obdelovalni les ter za ribe (SMi, 1887, 265); za slednje je prej in tudi slabili dvajset let kasneje veljal le en denarič daca za vsak solid prodane sveže ali slane ribe v mestni ribarnici (SMi, 1888,129). Toda ker vemo, da so tako istrski komuni kot centralna beneška oblast najprej obdavčevali donosne panoge oziroma dejavnosti, lahko sklepamo, da tega prometa ni bilo malo. In če sklepamo na podlagi določila iz piranskega statuta iz leta 1358, da ta dac enega denariča za vsak solid prodane ribe plačujejo vsi ribiči, razen zakupnikov komunskih lovišč (STPI, 73S)r lahko ugotovimo, da se je ta dat: v vseh komunih stekal na račun privatnih lovišč ter od ribolova na odprtem morju. .
Ribolov na odprtem morju, že posebno na sardele, je namreč za Istro ali vsaj za njen severozahodni del v dokumentih izpričan prej, kot je to dokazoval Basioii, ki postavlja prvo omembo v leto 1658, čeprav na podlagi dalmatinskih zapisov domneva, da so tudi (strani vsaj dve stoletji prej že lovili tudi na odprtem morju. Omenjenega leta so združeni ribiči iz Rovinja, Fažane, Puie in Malega Lošinja lovili na odptem morju ob jugozahodni Istri,, ko naj bi po njegovem mnenju mesečno ulovili od 5 do 7 ton plavili rib, predvsem sardel in skuš. Ob tem preseneča dejstvo, da še desetletje za tem v Rovinju v ceniku rib ne zasledimo katerekoli omembe male p lave ribe, dasi je to ravno za Rovinj začetek obdobja ekonomskega vzpona, zahvaljujoč predvsem ribolovu sardel (Basioii; 1966, 167; 1973, 260}.
Terminacija generalnega nadzornika za Istro, Dalmacijo iti Albanijo Zaneja v zvezi z ribištvom iz leta 1609, ohranjena v piranski knjigi o dacih (LD), verjetno zato, ker se nanaša izrecno na piranske ribiče, pa potrjuje Basrolijevo zgolj domnevo o precej zgodnejšem ne le ribolovu na odprtem morju, temveč tudi lovu sardel, ki so poleg skuš, menol in sardonov predstavljale poglavitno surovino za soijene ribe, v 18. stoletju v Benetkah in drugih krajih najbolj cenjen ribji proizvod. Omenjeni
4 Najpogostejše denarne obračunske enote v Beneški republiki $o bile dukat, lira, solid in denarič, od druge polovice 16. stoletja v razmerju I dukat - 6,2 lir - 124 solidov - 1488 denariCev (Diirovec, 1998, 97-106).
22
ANNALES 14/'98
D.«ko OAROVEC: RISiŠTVO SfVER02AHOON'E l$Tlit V OBUOBJiJ SENEŠKE K£I>UBUKE, T804
odlok pa ni pomemben le s tega vidika, temveč ke: v	dve uri prodajati le domačinom na drobno, po ceni in
povezavi s ribiškimi davčnimi predpisi razkriva celotno	po teži, kot se jim zdi primerno, nikomur pa ne smejo
poslovanje v zvezi z ribištvom.	pod kaznijo 25 lir zavrniti prodaje, tako ne revežu kot
Najprej lahko ugotovimo, da so v primerjavi s ko-	ne bogatinu. Šele nato je lahko zakupnik prodajal ria
prskimi in izolskimi ribiči imeli piranski vsaj v 16. in 17.	veliko domačinom aii tujcem, torej za preprodajo. Za
stoletju več manevrskega prostora in s tem možnosti	prodajo domačinom za njihovo uporabo ni plačal no-
žaslužka. Medtem ko prvim ne le določbe srednjeveških	bcnega prispevka več. saj je svojo obvezo z zakupom
statutov, temveč tudi davčni predpisi za koprsko fis-	moral izplačati trikrat letno, in sicer ob sv. Mihaelu, za
kalno komoro še iz leta 1795 (DAPD, 690) prepo-	novo leto in za veliko noč, sicer je zapadel pod kazen 2
vedujejo prodajo ribjega ulova izven mestne ribarnice	soliclov po liri (10%), ki jih je odštel piranskemu po-
brez plačila ustreznega daca ribarniškemu dacarju, ne	destatu. Za vso svežo ribo, ki jo je prodal za izvoz izven
glede na to, kje so ribe ulovili, pa so piranski ribiči po	ozemlja Pirana, pa je moral plačati dacarju rib 1 denarič
navedeni terminaciji lahko ribe, ki so jih lovili v	po solidu, za soljene ribe za izvoz, tako po morju kot po
oddaljenih krajih, v Benetkah ali Dalmaciji, kjer so se	kopnem, pa je bil dolžan odšteti 24 soiidov za baril, 20
zadržali dlje kot 15 dni, prodali tudi na tamkajšnjih	soiidov za mastel in 3 solide za podeno, kot je že v
trgih, tako cla so tudi tam plačali dac po njihovih	preteklosti veljalo, še pribijajo piranski ribiški davčni
pravilih, zato pa jim ni bilo potrebno plačevati daca še	predpisi iz leta 1589 (LD).
doma. Če pa so jih pripeljali v prodajo v Piran aii kam Daci za prodajo rib na domačih trgih so torej znašali
drugam, pa so kot koprski in po izolskem statutu sodeč	od 8% do 16%, čeprav lahko opazimo, da je v večini
tudi izolski ribiči morali svojemu dacarju ribarnice pla-	obravnavanega obdobja v Kopru, Izoli in Piranu dac za
čati 1 denarič na vsak solid prodane ribe ali 1 solid od	svežo ribo, prodano v domači ribarnici, znašal 8,3%. V
vsakega dvanajstega, kot so višino daca kasneje dol o-	Rovinju pa so davčnim izterjevalcem tako domači kot
čali, in to tako za sveže kot za soljene ribe., s tem, da so	tuji ribiči plačevali osmino vrednosti ulova iz ko-
soljeiiim ribam pribilt še ceno porabljene soli in stroška	munskih, šestino pa iz privatnih lovišč (Basioli, 1978,
za:sodeč (ArnasiJ,5 za soljene sardele pa so skladno z	152). Najboij pa so bile obdavčene ali ocarinjene so-
uveljitvljehim običajem potrdili dac 8 soiidov za mi-	Ijene ribe, ki so jih morali istrski ribiči izvažati v Be-
giiar. Ta terminacija pa ni veljala za ribji ulov iz pi-	nelke. in sicer s 26% dacem (Senussi, 1888, 163).
rariskih komunskih loviščih, ki so ga urejali s posebnimi	Carine so bile namreč v starem in srednjem veku, v
predpisi o zakupu ribjega daca.	nekaterih deželah pa še pozno v novi vek, obdavčitve
Pridobitev piranskih ribičev se je torej nanašala	na raznovrstno blago v notranjem (državnem) prometu, predvsem na daljša ribolovna obdobja na odprtem
morju, kar pa lahko pojasnimo predvsem z razmeroma	MERE IN CENE RIB
plodnimi domačimi priobalnimi ribolovnimi področji, ki
so Pirančanom tedaj nudila dovoljšnjo preskrbo, med- Na tem mestu se nam zastavlja vprašanje velikosti in
tem ko tega vsaj po davčnih predpisih in končno pri-	nenazadnje sorazmernosti meri posameznimi navede-
hodkih ne moremo trditi za Koprčane. Tem so namreč	ntmi merskimi enotami oziroma posodami za soljene
poleg strogega določila, da morajo ves svoj ribji ulov	ribe, ki so predstavljale osnovo ?a odmero dacev.
prodati v domači ribarnici s plačilom dacarju enega de-	Osnovna ugotovitev, ki jo podkrepljujejo tudi podatki
nariča (bagatino) za solid prodanih rib, rakov in me-	tiskanih davčnih predpisov beneškega urada 2a nadzor
hkližcev, z davčnimi določili iz okoli leta 1610 pred-	javnih financ za koprsko fiskalno komoro iz druge
pisovali taisti dac tudi za ribe, ki so jih ulovili na	polovice 18. stoletja, je, da si, vsaj sodeč po višini
odprtem morju ali kje drugje in jih tam prodali. Že v	odmerjenega daca merske enote baril, mastel in miliarij,
roku dveh dnevov po vrnitvi v mesto so morali podati	sledijo v obratnem sorazmerju s sicer uveljavljenimi
dacarju natančno poročilo o vseh prodanih ribah in mu	enako poimenovanimi posodami za olje, saj je za o;je
plačati dac. Tudi za vse vrste soljenih rib, ki pa so ji!)	veljalo razmerje 1 miliarij = 5 mastelov - 10 baril
očitno lahko prodajali ali prodajalci (botegnri) v svojih	(Herkov, 1971, 40), medtem ko za vino velja razmerje 1
trgovinah ibotege) aii kdorkoli drug, so dacarju morali	baril = 12 mastelov (Herkov, 1978, 360). odšteti predpisani dac (M/1 TI5, 59). Že podatek iz omenjenih tiskanih predpisov iz leta
Razlika med koprskimi in piranskimi davčnimi	1795, da ribji mastel tehta 50 liber, kaže na povsem
predpisi pa se kaže tudi v tem, da slednji določajo, da	svojstvene merske enote, ki pa jih v nasprotju z oljčnimi
sme zakupnik ali njegovi družabniki v mestni ribarnici	in vinskimi ni bilo moč primerljivo najti v razpoložljivi
5 Boerio, 1856, pod tem gesloir bralca napoti no hote, za katero pravi, da je enakovredna volumnu tO mastelov, vendar gre v našem pi imer« verjetno za splo<no oznako posode, v kateri so pripravljali soljene ribe. O postopku sol jen ja gl. Mihelic. i 985, 35.
2.3
ANNALES 14/' 98
Daito DAKGVLC: RISlSTVO SEVEROZAHODNE ISTRE V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE, 18-34
literaturi.6 Ta vir nam postreže še s podatki, da je tedaj znašal dac za migliar sarde! 13 solidov, medtem ko je dac za baril skuž in giric (menole) znašal 20 solidov, mastel sardonov pa 15 solidov. Poleg tega so bili raki obdavčeni z 1 soiidom za vsakih 20 prodanih, za vsako poienovko (baccalarius) so odšteli 6 denaričev claca, toliko pa so prodajalci plačali tudi za Iibro mariniranih i ib. Za sušene ribe, prekajerie "ridotii in Cesame, in Celo" ali v katerikoli sestavi in obliki so morah plačati dacarju kot za sveže ribe en solid od vsakega dvanajstega pridobljenega s prodajo. Navedene določbe pa so v glavnih obrisih tudi edine spremembe oziroma dopolnila k že obravnavanemu koprskemu davčnemu kapitoiarju iz začetka 17. stoletja, morda še s to razliko, da je vsaj višina posameznih dacev veljala za celotno Provinco ter da so bili solidi preračunani v t. i. tržno obračunsko valuto (Valuta Piazza) v vrednosti dukata po 8 lir (CAP. DAC, 132-136).
Tabela 2: razmerje davkov po merskih enotah za sodce rib po davčnih predpisih leta 1589 v Piranu. Table 2: The ratio of taxes as per units of measure for barrels of fish according to the tax regulations from 1589 in Piran.
Toda za soljene sardone je v nasprotju s sol/enimi sardelami, ki so jih morali ¡strani že po odloku urada Ufficiali al/e Rason Vecchie z dne 30. aprila 1731, kar je beneški senat potrdil z dekretom 22. septembra 1735 (Parenzo, 1894, 5), vse izvoziti v Benetke in tam prodajati po monopolnih cenah, je za sardone po davčnih predpisih iz leta 1757, 1790 in 1795 veljalo, da teh ne smejo izvažati v Benetke, lahko pa v druge kraje Beneške republike ali na Avstrijsko. Zato kaže višino od merjenega claca za razmerje med merskima enotama, barilom in masteiom, na podlagi razpoložljivih podatkov različnih vrst slanih rib in različnega odnosa do prodaje in izvoza jemati z rezervo.
Tabela 3: razmerje davkov po merskih enotah za sodce rib po davčnih predpisih iz leta 1795 (razen za micr). Table 3: The ratio of taxes as per units of measure for barrels of fish according to the tax regulations from i795 (except formier).
	mier"	bari!	mastel	miliar!} sardel	liber (0,477)	kg
solidov daca	70	20	15	13		
razmerje	0,285	1	1,3	1,54		
!e2a		1	1,2	3	60	28,62
			1	2,5	50	23,65
				1	20	9,54
Približno oceno razmerja med posameznimi merskimi enotami za soljene ribe, preračunano v današnje težne mere (kg), kot sledi iz tabele, v glavnem potrjujejo tudi cene posameznih svežih rib oziroma sorazmerno s ceno in težo predvideni iztržek dacev od svežih rib glede na predelane soljene ribe. Tu si poleg podatka, da se velikost sardel na istrskem območju giblje od 30 do 36 primerkov v kilogramu (Basioii, 1973, 259), lahko pomagamo še s predpisanimi cenami rib v koprski ribarnici iz leta 1734 (M/l 115b, 269) in 1781 (M/1062, 219), za primerjavo pa pridejo v poštev še znane cene rib na Reki leta 1530 in v Šibeniku leta 1628 (Basioii, 1966, 186;.
Če bi torej primerjalno z dacem za svežo ribo računali dac za soljeno, bi v bari I u skuš bilo le slabih 10 kg rib, v mastelu sardonov slabih 15 kg, v mrgiiarju sarde! pa prav tako slabih 15 kg rib, zato taka primerjava in izračun razmerij za ugotovitev teže oziroma vsebine posameznih merskih enot za soljene ribe ni na mestu.
Edini zanesljivi podatek o teži je navedeni mastel sardonov s 50 Itbrami teže, kar bi predstavljalo 23,85 kg. Če pri tem upoštevamo, da je praviloma tretjina teže soljenih rib odpadla na sol, je bilo v posodi dejansko okrog 15 kg rib. Toda sardoni so bili dovoljeni za izvoz le v druge dežele in ne v Benetke, kar verjetno priča, da v Benetkah niso bili tako cenjeni in po njih ni bilo povpraševanja, zato je bil davek na to slano ribo enak davku na svežo.
Drugače je očitno s skušami in menoli, spet drugače s sardelami. Ker so slednje tudi pri prodaji sveže ribe računali le po kosu, lahko upravičeno domnevamo, da se je mera migliar nanašala na število sardel, to je na 1000 sardel.3 Če namreč povprečno 33 sardel tehta 1
	baril	mastel	miliarij sardel	podera	liber (0,477)	kg
solklov daoa	24	20	8	3		
razmerje	1	1,2	3	8		
teža	1	1,2	3	B	60	28,62
		I	2.5	&,<>	50	23,35
			1	2,6	20	9,54
				1	T tr	3,58
<"> Npr. Scotioni (1773), ki prinaša skoraj vse beneške mere tistega časa, run navaja mer z« ribe; c(. Hcrkov, Parenzo, BrattL Županovi«?.
7	Zalin, 1976, 190, pravi, da je dac za mier "lire 3.10"; oljčna mera miero - 40 medrov = 1000 tibr icf. Parenzo, 1394, 11; I ferkov, 1971, 42). Po Herkovu je torej meder 25 libr, medtem ko ima Mihefičeva (1989, 25) oljčni meder za 40 oljčnih libr.
8	Domnevamo I sliko, tla so merico mastel za sardone uporabljali prav tako za 1.000 srednje velikih rib, saj je 45 do 60 sardonov na kg ■ predstavljalo 1. kategorijo teh rib, do 80 rib na kg 2. kategorijo, manjše ribe pa so zmleli v ribjo moko, nam je pričal dolgoletni
sodelavec ribiškega podjetja Delnmaris iz Izote Zvonko Filipi (zapis z dne 10. 8. 1998 pri avtorju).
24
ANNALES 14/^8
Darko OAROVEC: RfBtSTVO SÍVCROZAHOÜNÍ STRÇ V OBDOBJU SENtóKE REPUBLIKE, 18-34
Tabela 4: cene posameznih vrst rib od 14. do 18. stoletja.
Table 4: Prices of different kinds of fish from the 14th to the ISllt centuries.
Pula (ime po viru) 1331	cena den. za libro	Reka 1530	Šibenik 1628	Koper (ime po VÍru) 1734	cena solid za libro	Koper (ime po viru) 1781	cena solid za libro	hrv. line	strokovno ime	slov. ime
	v postu	denarič	solid		v poslu		v postu			
de bar bon is	12 16			Bai bon i grossi	»	Barboni da libra in sis	14	(rija	Mullus spp.	bradač
						Deitl prO piccoli	12			bradač
						Deiii piii minutti	3			bradač
de varal i s d« grassa	12 16							íubin	Oicentrarchus labrax	bfancin
				Branzini di rnaggior peso di lib. sei	10	Branzini da lib. 2 En SU	IS			brancin
				Branzini grandi	8	Branzini fino aSle 2 lib.	12			brancin
						Branzini di I lib. in KiU	10			brancin
de grongis	12 [6	12	6					iiyor	Conger conger	ugor
de fioradis.	T 2 16			Ora de di maggior peso di lib. sei	10	Oracle del peso di ! lib. fino le lib. 3	14	komarčn	Sparus acnacus	orada
				Grade grandi	8	Orade di 2	12			urada
				Orade giovani	6	Oracle piii minute	10			orada
rie ^nrptij	12 16							injur	Trachurus mediterraneus	šnjur
de sorlis	12 14			Surri	4	Suri	7	šnjur	Trachuius trachurus	šnjur
cíe dentaiibus	12 16	ia		Dentali di niaggiot peso di lib. sei	10	Dentalti da lib 2 in su	15	zubatac	Dentex dentex	zohatec
				Oentali grandi	8	Dentalli fino ¿ilie 2 lib.	U			zobatec
						Dentalli di 1 lib. rn giti	to			zobatec
de cavedonis	12 16	18	6	Cievoli defía Ponía	8	Cievoli grossi	12	cipaí	Mugi! auratus	zlali cipelj
				Cievoli quaiido euedonol?)	6	Cievoli piccoli	10			zlati cipelj
de mugielis	12 16					Volpine da lib. 2 in su	15	ci psi	Mugil cephalus	navadni cipelj
						Volpine da tib.2 in giu	14			navadni cipelj
						Volpine piii piccole	11			navadni cipelj
de CQvâ i is	12 14							cipal	Mligil spp.	cipelj
de anguillis grosis	12 16		4	Angosigolí grosíi	6	Angozigoli grosii	13	iglica	Beione belone	iglica
				Angosigoli menuti	4	Angozigoli piu piccoli	11			iglica
				Anguille	6	Bisatti da libra in su	14	jegulja	Anguilla anguilla	jegulja
						Bisatti da libra in giu	12			jegulja
						Bisatti da mezza ¡ibta in giii	10			jegulja
de sogeis	12 16			Sfoglie grandi	8	Sfoglie grosse	1!)	list	Soiea spp.	morski list
						Sfoglie piu piccole	12			morski list
ANNALES 14/'9b
Darko DAROVQC: RIBIŠTVO SEVEROZAHORNF ISTRE V OBOOBiU BENEíKE KEPU8UK£, 16-34
Pula (ime po viru) 1331	cena den. za libro	Reka 1530	Šibenik 1623	Koper (ime po vir«) 1734	cena solid za libro	Koper (ime po viru) 1781	cena solid za libro	brv. ime	strokovno ime	slov. ime
de pise, sane. Petri	12 16					Sampieri	10	kovač	Zeus íaber	kovač ali petrica
de thunesis	12 16	12	4					tuna	Thtinnus thynnus	tun
de scorpelis	12 16							Skrpina	Scorpaena scrota	rdeča bodika ali Skarpena
ele scorpeneiis	12 14							skrpun	Scorpaena porcus	Skarpena
de merlis	12 14							vrana	tab rus merula	morska vrana
de lepis	12 14							lumbrak	Geniiabrus spp.	pisana ustnača
de corvelis	12 14							kavah	Sciaena umbra	konj
de umbrelis	12 14							grb	Umbrina cirrosa	gib
de ribonis	12 14			Riboni	6	Riboni grossi11	10	arbun	Pagel ius erythrinus	riban
						Riboni pili minutti	8			riban
de baragiis	12 14							tratar	Diplodus vulgaris	fratr
de pallarme! is	12 14		5					polanda	Sarda sarda	palamida
de scombris	12 14	6 kom solid	4	Scombri	6	Scombri cla I lib. in sit	12	skuša	Scomber scornbrus	skuša
						Scombri da 1 lib in íiiíi	11			skuša
de ragnis pise ¡bus	12 14							pauk	Trachinus spp.	morski pajek
de pise, boca in chavo	12 14							bezmek	Uranoscopus scaber	zvezdogled
de ociad«	12 14							usata	Oblada melanura	č more p k a
de pighis	12 14							smokva	Labrtis bimaculatiis	smokva
de agis	12 14			Agon i	6	Agon i	11	iglica	Belone belone	iglica
de pecudis	10 12.	8						raža-voiina	Raja spp.	rasa
de ragiis	G 8			Raza	4	Rasa	6	raze	P.aja spp.	raža
de saípis	tO 12		3					salpa	Boops saipa	salps
de malodisis	10 12					Rospo	6	grdobiria	Lophius piscatorius	irtorska žaba
de canteris	10 12							kanlar	SpondySiosoma cantharus	kanter
de Insertis	10 12			Lacere	6			plavi ca	Scomber jap. coJias	lokarda
de rnostelis	10 12		3	Can	4	Ca ne	6	pas gluSac	Musteius spp.	navadni morski pes
de brugis	10 12			Asi aro	2 3	Asiar	10	kostelj	Squalus acanthias	irnež
de omn. aliis. p, minutis	10 12							razne ribe	—_-----	
de pardis	6 8							mačka	ScilJioihirius steiaris	morska mačka
de chadelís	6 S							lando-vina	(Selachii Spp.?)	morski pes
de squadris	6 8			Sij ua en a	4	Squaena	6	sklat	Squatina squatina	sklat
9 V Benetkah jih imenujejo alhori oz. arbori, v Trstu riboni. V viru so navedeni v obeh poimenovanjih. Za te informacije, strokovni pregled znanstvenih latinskih iinen ter slovenskih imen rib se na tem mestu iskreno zahvaljujem dr. Lovrencu Lipeju.
26
ANNALES 14/' 98
D.irko DAHOVfC: RIBIŠTVO SSVfROZAHODNt ISTRE V OBDOBJU BENEŠKE RU'UBUKE, t«.J«
Pula (ime po viru) 13Î1	cena den. z a libro	Reka 1530	Šibenik 1628	Koper (ime po viru) 1734	cena solid za libro	Koper (ime po viru) 1781	cena soîid za libro	brv. ime	strokovno ime	slov. ime
de piscipus bo	6 8							pas volonja	Hexanchus griseus	5estero-5krgar
sepe	izven kat.		3	Seppe a occbio	2	Seppe senza osso	5	sipa	Sepia filiouxi	sipa
hi [i ne	izven kat.		4	Caramalli	G	Ca ramai î	tl	lignja	Loligo vulgaris	ligenj
polpi	izven kat.		2			Polpi	,5 ■	hobotnica	Octopus vulgaris	navadna hobotnica
agunceli	izven kat.			Zirati al sofido	tO	Zirati	(>	gaviin	Atherina boteri	gavuu
me no I a	izven kal.	32 za solid	20 za solid	Menole ai solido n °	5 6	Menole	ù	gira	Maena spp.	rnenofa
				Moli	4 3	Moli alla libra	8	piSmolj	Merlangus meriangius	mol
				Rombo di maggior peso di lib. sei	12	Rombi da lib, l <n si<	16	rumbač kvrgaš	Pseita maxima	romb ali robec
				Rombo al peso di iib. sei	JO	Rombi più piccoli .	. 13			romb afi robec
.....				Gó zaili grossi	4	Gô giaili grossi	S	glavač IjloCar	Gobi us cobitis	rumeni glavač
.'.-v:-/; - ;••..						Go più piccoN	/			rumeni glavač
■■ :."'•• ■■				Gó bianchi	3	Go biaochi grossi	*?	niliječ	Cf. At'fia mirmta	beli giavač
						Go piii piccob				beli giavač
				Sardoni	4	Sardoni	6	brgljuni	iingraulis encrasicotus	inčun
				Barniolo	4					
				Treglie	(,			tritja	Mulkis barbatus	bradač fbarbon)
.: . ...				Spari	4	Spari	?	š|jar	Sparus diplodus annularis	i par
				Bobe	4.			bukva		bukva
				Sardele al solido n."'1 ■	6 8	Sardele al solido n.°	3	s rdela	Sardina piciiardus	sardei a
						Ravacote	6	raža	Raja spp.	male raže
; -						Aibori grossi	10			
						Albori più miriutti	S			
						Lucerne	10	kokodc balavac	Ti igls lucerna	morski petelin
kg, tehta 1000 sardei okroglih 30 kg, skupno s tretjino, ki v primeru slanih rib odpade na sol, pa hi migliar sardei tehta! okroglih 45 kg. In prav v takih mericah še dandanes npr. v ribarnici v Zadru prodajajo soljene sardele. Po pričevanju prodajalke, sicer domačinke i i mesteca Kali na otoku Ugljenu pri Zadru,12 pa je njihov pravkar preminuli izdelovalec barifov za soljenje rib izdeloval barile po 45 kg (er po 65 kg. Slednji pritrjuje tudi tezi Vfajinca (1964, 147), da je bari! vselej pomenil
isto mero, tako za vino, žganje, olje in soljene ribe, ter da je beneški bari! vseboval 64,386 litra. Temu razmišljanju se vsaj za bani približuje tudi Basioli (1973, 261), ki postavi oceno, da je poln barif tehtal okoli 65 kg, s tem "da je v vsakem barilu sardei bilo okoli 2? kg soli". Vendar nas dokumenti iz obravnavanega časa podučijo, da sardei niso ne merili ne prodajal i ne obdavčevali v bariiih, temveč v migliarjih.
10	To pomeni število rib 7a I solid.
11	Basioli, 1973, 259, pravi, da je v ¡stri 1 kg od 30-36 sardei.
12	Zapis 2 dne 5. 8. J998 pri avtorju. Ribiči iz Kalij-» so že od nekdaj, poleg ribičev iz Komize 2 otoka Vis, sloveli kot eni najboljših ribičev na vzhodnem Jadranu.
27
ANNALES 14/' 98
Dj»ko DAROVEC; RIBIŠTVO SEVEROZAHODNE ISTRE V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE, 18-î-î
KOUČINA ULOVA IN VIŠINA ZASLUŽKOV
Baril oziroma mastel s voljenimi ribami na zadrski tržnici. (Foto: D. Darovec, 1998). A barrel (mastel) of salted fish al the Zadar market (Photo: D. Darovec, 1998).
Doslej navedeno vsekakor izpričuje precej bolj razvejano ribiško dejavnost v Piranu kot v Kopru. O tem nas prepričuje tudi višina ribjega daca, ki je v Piranu v primerjavi s koprskim prav zavidljivo večja.
Kot prikazuje spodnja tabela z grafikonom, je višina pobranega daca v Kopru skozi vse obravnavano obdobje dokaj konstantna, čeprav moramo vedeti, da gre pri koprskem dacu za dva davka, in sicer za delež, ki je pripadal fiskalni komori, to je dac iz ribarnice, medtem ko se je dac od ribjih lovišč stekal v koprsko komunsko blagajno. Ta je leta 1748 znašal 600 lir (M/1057, 289), leta 1768/9 800 lir (M/1057, 383-5}, leta 1787 804 lir (M/1061, 70), leta 1794 pa je znašal 1311 lir (M/1061, 136}, in ravno tako kaže neko konstantnost. Če poskušamo te podatke malce simulirati v zvezi s povprečnim povpraševanjem oziroma prodajo rib v Kopru, pridemo na podlagi podatka, da je znašal dac 1 de-nariča na vsak solid prodane ribe ter z upoštevanjem višine pobranega daca 2.773 lir leta 1787, tako iz komunske (804 lir) kct fiskalne (1969 lir), in povprečja cene 7 soiidov za iibro rib iz leta 1781 (s tem, da upoštevamo večje povpraševanje po plavib ribah), do rezultata, da so Koprčani dnevno povprečno kupili 2,48 dkg rib na prebivalca (S000 prebivalcev).
2773 lir x 240 (denaričev) 665.520 x 12 (I sond) -7,986.240 denaričev od prodaje rib / leto
7,986.240 : 84 (7 soiidov x 1 2) = 95.074 liber (teže) 95 074 : 365 (dni) = 260 : 5.000 (preb.) - 0,052 libre x 0,477 = 0,0248 kg ali 2,48 dkg na dan
Tabela 5: razmerje posameznih merskih enot za sol jene ribe.
Table 5; The ratio of separate units of measure for salted fish.
To še ne pomeni, da bi dnevno povprečno pojedli samo toliko rib, kajti ribiči so za svojo uporabo lahko pridržali neomejeno količino, pa tudi drugi prebivalci so lahko lovili ribe ob določenih mesecih neomejeno, se-
baiillo	migliaro di sarelelle	mastel I«	iibbre (0.477)	kg	Graf: Delež ribjega daca. Graph: Share of tax on fish.
1	1,44	2,725	136	65	
	1	1,88	34	45	[ 1 Piran <| Koper Komun^Koperfisksl
		1	50	23,65	
Tako na podlagi navedenega lahko za mere zaključimo, da so se za posamezne vrste rib uporabljale tudi različne merice, ceniki in nenazadnje obdavčitve, kot so bile nakazane že zgoraj,
Soljene ribe so bile praviloma manj obdavčene od svežih, kar je bilo verjetno namenjeno spodbujanju pridelave in proizvodnje soljenih rib ter s tem ribiške dejavnosti kot take, saj je prav uveljavljeni način soljenja rib ribičem omogočal kolikor toliko reden dohodek skozi vse leto in na ta način tudi razvoj same gospodarske panoge.
Rs,......—

Rs-.
1330 1554 1584 1604 1727 1737 1748 1762 1768 1767 ' loto
lir
35000 30000
?r,000 20000 15000 10000 V 5000
28
ANNALES 14/'98
P,Irko DAROVEC: StliilS IVO 5f Vf R OZ AH OD NE ISTRE V OBDOBjU StNC$K£ RETUBUKE, i 8-34
Tabela 6: Zakupljeni daci za ribe p» posameznih letih za Koper (fiskalna in komunska blagajna) in Piran (v lirah). Table 6: Leased excise duties for fish per separate years for Koper (fiscal and communal treasury) and Piran (in liras).
	ok. 1330	1554	1584	1604	1727	1737	1748	1762	1768	1787	1794
Piran	166"			11270	16075'*'	ok. 6830'3					31000'o
Koper komun							600		800	804	1311
Koper fiskal		700	I270!"					1993		1969	2100ls
veda za svojo uporabo, vendar nam ta izračun potrjuje domnevo, da so Koprčani vsaj uradno lovili zgolj za uporabo na domačem trgu. medtem ko Pirančani s svojim davčnim iztržkom od ribolova nedvomno dokazujejo, da je Se! pretežni del v nadaljnjo prodajo.
IZVOZ IN KONTRABANT Z RIBAMI
Seveda.pa se niti Pirančani vsaj v 18. stoletju niso mogli primerjati z Rovinjčani, ki so jih po ulovu in iztrženem dacu presegali v skoraj enakem razmerju kot Pirančani Koprčane. Porast ribolova v Rovinju oziroma količine soljenih rib nakazuje že poraba soli v ta namen. Rovinjčani namreč sami niso pridelovali soli, temveč so jo uvažali iz drugih istrskih krajev, v prvi vrsti iz Pirana in Kopra. Za razporejanje istrske soli po be-neškoistrskih krajih je bil zadolžen koprski podestat in kapitan, ki je od beneškega senata leta 1707 dobil dovoljenje vsakoletnega izvoza 10C mod i je v soli v Rovinj po ceni 6 dukatov za modij, "ker se je povečevala potreba po soli zaradi večjega ulova sarclel ter za konzerviranje oliv', medtem ko je od leta 1692 v Rovinj prihajalo le 50 modijev koprske soli (SM, 5. 5. 1707) Leta 1712 so Rovinjčanom 2a potrebe soijenja rib namenili Se dodatnih 80 modijev soli na leto (SM, 21. 12. 1712), od leta 1753 pa so v ta namen prejemali 360 modijev soli (Benussi, 1888, 148). Zanimivo pri tem je, da je bila cena soli za te potrebe do trikrat dražja od odkupne cene, ki so jo Benečani priznavali tako Pirančanom kot Koprčanom (Darovec. 1998, 183-185). Tudi zaradi tega je za potrebe soijenja rib cvete! kontrabant s soljo, morda pa še bolj zato, da so s kontrabantirano soljo prikrili dejanski pridelek soljenih rib, ki je nato šef po skrivnih poteh v bližnje in daijnje beneške in nebeneške kraje brez plačila predpisanih davščin, saj so beneške oblasti prav z nadziranjem prodaje soli poskušale vršiti tudi nadzor nad pridelavo soljenih rib.
Razvoj lova na sardele se je namreč v beneški Istri
poznal tudi po dohodkovni plati. V času med letoma 1731 in 1733 je po poročilu nekega beneškega uradnika znašal letni prihodek od ribištva v Rovinju 60.000 dukatov (AMSI 16, 123), na državni ravni pa naj bi Benečani feta 1744 na račun istrskih soljenih rib zaslužili 31.500 dukatov (Benussi, 1888, 160). Po drugem viru naj bi Rovinjčani v prvi polovici 18. stoletja samo od soljenih sardel zaslužili letno 50.000 dukatov {AMSI 25,10).
Kot v drugih kolikor toliko donosnih istrskih gospodarskih panogah pa se tudi v ribištvu kot posledica pretirano visokih beneških obdavčitev kaj kmalu uveljavi kontrabant, razvejan po že uveljavljenih in znanih poteh oziroma valovih na prav tako že uveljavljene trge za istrsko blago: Trst in Furlanijo, pa tudi v Senigalijo, Ancono, Rimini, pa peško državo in v druge kraje ob za-hoclnojaclranski obali izven območja Beneške republike.
Vendar pa tega tihotapstva ni podpirala le beneška nerazumna in egoistična politika z visokimi davščinami za obvezen izvoz slanih rib na beneški trg (26%). Ne le, da so v istrskih vodah dopuščali espanzijo ribičev iz Chioggie, temveč, so na istrske ribiče tako močno pri-stiskali na vse mogoče načine, da so morali ti v Benetkah prodajati svoje pridelke le določenim trgovcem, ki so soljene ribe odkupovali po nizkih cenah {Benussi, 1888, 163). Ko je bil npr. leta 1741 tudi Palmanovi dodeljen privilegij uvoza soljenih rib za vso Furlanijo in je kljub prav tolikšni davčni stopnji v Istri porasel interes za dovolilnice izvoza na ta trg, je beneški generalni načelnik za Jadran (Provveditore generale del Mar) zahtevni od beneškega senata, naj istrskim ribičem omeji število dovolilnic (Rel., 1741). Za vsak prevoz soljenih rib po morju so namreč morali ribiči imeti posebna dovoljenja oziroma potrdila (balete), ki so vsebovala natančne podatke o lastniku prevoznega sredstva, količini blaga, namembnosti, datumu odhoda in celo iz-tovora (L'istria, 1852, 14). Če so ribiče pri prevozu zalotili brez teh dovolilnic, so jih kot tihotapce obsodili
Za korminska lovišča v Strunjanu, Fažanii in Seiovljah (Mibelič, 1985, 33).
14	Šefovi j- 10502 lir, Fažan 2066, Trošarina na ribe 350? lir, kar je skupno 61% viiga proračuna Pirana (Basioli, 1966, 172).
15	S tem, da sla bila tedai zakupljena daca za ribja loviSfa in za pekarne; če odštejemo dac za pekarne iz leta 1727. ko je ta znašal 1M2 lir. dobimo ta znesek (Pahor, 1972, 238).
16	Basioli, 1966, 173, pravi, da je Piran iziržil na račun prometa z ribami 5.000 dukatov v nekem kasnejšem obdobju (po 1727)
17	Rel, 6, 406: 1585 pa na) bi dacarzarib? v Kopru pobral 1593 duk in 3 lire (Gasioli, 1966, 171).
I« Rel . 10, 337; Basioli, 1966, 171.
ANNALES 14/'98
Daricn DAROVEC. RIBIŠTVO SEVEROZAHODNE 1S1RE V t >BtK>6|U BfcNiš« REPUSLikC. 18-3-1
na visoke denarne in zaporne kazni, pogosto pa tudi na	100,000 barilov soljenih rib, od katerih so večino iz-izgon (prim. Leggi, 1683.. 32-39). Zato so se istrski ribiči	vozili v Trst, Reko, nekoliko pa tudi v Benetke (Basioli, znašli, kot so se pač mogli., tudi tako, da so prevažali	1973, 271). Toda tudi tedaj so bili tako Furlanija kot ribe z dubrovniškimi ali papeškrmi barkami (Basioli,	papeška država in drugi nebeneSki kraji ob Jadranu 1973, 270), da so z lokalnimi uradniki, ki so izdajali do-	stalni odjemalci istrskih ribjih pridelkov (Reí., 1773; vollJnice za prevoz kot dokaz o plačilu carine, sklepali	1788). Koprski podestat in kapitan Mattio Dándolo leta nezakonite posle (prim. Rel., 1640), predvsem pa tako..	1788 poroča, da "Trst in i riul z zadovoljstvom spreda so se večkrat vozili z istimi dovolilnicami brez vpi-	jema ta kontrabantirano istrsko olje, sol in soljene ribe, sanega datuma ali pa celo tako, da so pristojnim urad-	papeška država pa les za kurjavo in soljene ribe, ki jih nikom prijavili tolikšen ulov, kolikor so ga namenili za	tja prevažajo pod pretvezo, da gredo v Benetke. Po-izvoz v Benetke, druge ribe pa so solili kar na barkah	destati nemočno in z odprtimi očmi gledajo ta škandal, med prevozom v tihotapljene kraje, ne da bi sode z	z nezmožno vojsko, ki jo vodijo neusposobljenimi ribami pokrili, in če so po naključju naleteli na čuvaje,	kadri, pa si ne morejo pomagati, tako da v kotu stisnjena so se izgovorili, da ribe še niso pripravljene za prodajo	nadzorna funkcija koprskega načelnika ne more nadin da jih ravno vozijo k pristojnim uradnikom v za-	zirati več kot 100 milj dolge obale, polne možnih znamek (Parenzo, 1894, 18).	skrivališč, še posebno v Rovinju in Piranu, kjer so naj-Čeprav so Benečani v vsem 17. in 18. stoletju istrski	bolj nagnjeni h kontrabantu." V tedaj značilnem slogu obali namenjali dve do štiri vojaške ladje prav za pre-	Mattio Dándolo še pribija: "Dio Slgnore custodisca e prečevanje vsakovrstnega tihotapstva (cf. SM, 1644,	difenda mat sempre quel/a Provincia, e lo stato tulto da 6.10.; SR, 1669, 7.12., 1670, 31.1.; Rel., 1669, 1742,	tali maligne intluenze" (Rel., 10, 325). 1774, 1780, 1788. 170S), se je to tudi na področju	Vendar razloge za tako početje ne gre iskati le med ribolova in zlasti ribjih izdelkov silno razmahnilo, saj se	¡strani, ko! to v svojem poročilu okoli leta 1789 ugo-je za:adi vse večjega ulova na odprtem morju še po-	tnvlja beneški svetnik Batlaglia. Tedaj veliko pikrih sebno v 18. stoletju precej povečalo število ribičev in	izreče na račun beneške davčne zakonodaje v Istri, ki ji ribiških družin, ki so npr. leta 1780 v Rovinju pred-	pripisuje krivdo za tako ubožno stanje v deželi. Ne gre stavljali že 32% vsega aktivnega prebivalstva (Benussi,	mu v račun, kako se v deželi, ki je vsa obdana z 1088, 151). Tako koprski podeslal j;i kapitan Vicenzo	morjem, ne more razviti trgovina z ribištvom, saj "kar se Bal bi leta 1764 poroča beneškim oblastem, da nadzor	tiče ribolova, sploh ni moč govoriti o dnevnem zcla-nad ribjim ulovom včasih ni bil problematičen, odkar pa	ganju s svežimi ribami, ki so prav tako obremenjene z se vse več ribičev odpravlja na odprto morje, a se jih	daci in številnimi pristojbinami, temveč o dobavi rib. vsak dan ne vrača več domov, temveč tam ostajajo po	namenjenih vsakovrstni obdelavi in konserviranju glede petnajst dni, je uspešen nadzor nad njihovim pridelkom	na vrsto rib in želje potrošnikov." Številne napake admi-skoraj nemogoč, saj ribiči solijo ribe blizu svojih lovišč	nistracije so po njegovem razvidne še iz dejstva, "na ter jih nato takoj prodajo jnozemnim kupcem, ki jih pre-	katero opozarja v svojih pismih tudi fiskalni komornik. vzemajo s svojimi tovornimi ladjami. V tem letu naj bi	Istra je imela pomanjkljivo preskrbo s soljeno ribo, ob-160 rovinjskih ribiških družin proizvedlo okoli 20.000	enern pa je z njo trgovala, kajti kaj je bolj normalnega barilov soljenih sarde!, od katerih pa jih je le 5.000	ko! uporaba svojega lastnega proizvoda, ne pa da ga prišlo v Benetke, druge so po raznih tihotapskih poteh	morajo za svoje potrebe nabavljati izven dežele. Tako namenili v kraje zunaj Beneške republike (Basioli, 1973,	nenavaden pojav je razložljiv samo z neustreznim davč-270).	nim sistemom, ki velja v provinci'' il.Mstria, 1847, 44-45,
Precejšen odjemalec istrskih soljenih rib je bila tudi	180-183).
avstrijska Furlanija, kjer naj bi bili istrski ribiči prav tako	Zaviralna davčna politika Beneške republike pa je
leta 1764 prodajali baril soljenih rib po ceni dobrih 19	končno prinašala še največ škode samemu beneškemu
florintov (Parenzo, 1894, 24). To je bila višja cena za	proračunu. Medtem ko so v prvi polovici 18. stoletja na
baril. kot jo je očitno dosegala prodaja v Benetkah, pa	račun ribjega pridelka imeli znatne davčne prihodke, so
še davka jim ni bilo treba plačati, kajti če upoštevamo,	fi kljub izkazanemu konstantnemu porastu proizvodnje
rla je v drugi polovici 18. stoletja florint veljal 5 lir in 5	v drugi polovici 18. stoletja prav tako konstantno padali.
sol i do v (Boeri o, 1356, 274), so za baril soljenih rib	Še leta 1762 /e bil koprski podestat in kapitan Vicenzo
plačevali dobrih 100 solidov, med(em ko na beneškem	Critti dokaj zadovoljen z 8 000 dukat;, iztrženimi na
trgu ni dosegal prodajne cene 100 solidov, če je 26%	račun daca za soljene ribe v Istri (Rel., 10, 106), kar po-
dac na baril veljal 20 solidov.	meni, da i m je uspelo obdavčiti slabih 50 000 ba-
Ob kom u 18. stoletja naj bi po podatkih dveh	liiov.19 Toda že od maja 1764 do oktobra 1772 so
istrsk-h kronistov na zahodni istrski obali proizvedli kar	beneške oblasti obdavčile le 55.752 barilov soljenih rib
19 S.000 dukalov - 49.600 iir - 992.000 solidov: 20 (clac na baril) - 49 600 barilov.
ANNALES 14/'9 8
D.-irko DAROVÏC: RIBIŠTVO SEVEROZAHODNE i STRE V OBOOR1U KENEŠKE REPUBLIKA, 18-34
■'y ;'->>'y',V? '	fcjj

7 s I
ÉifMi

I
à ' -,
Koprski ribiči na morju (Fotodokumentacija Pokrajinski muzej Koper). The Koper fishermen at sea (Photodocumentation Regional Museum Koper).
Tabefa 7: Prihodki beneške državne blagajne od istrskega ribištva in prihodki Rovinjčanov od te dejavnosti (v lirah).
Table 7; The Venetian treasury's income front (stran fishing and income of the people of Rovinj from this trade (in liras).
kraj/loto	1733	1737	1744	1762	17 72
Benetke			195300	49600	6560
Rovinj	372000	310000			
(Stulif, 1955, 48), to /e povprečno okoli 6.560 barilov ter prav toliko lir oziroma ie 1.058 dukatov dohodka na ieto od tega proizvoda.
Ni torej čudno, da so Benečani zmeraj bolj tarnali nad istrskimi ribiči pa tudi drugimi Istrani, ki so se ukvarjali s katerokoli drugo razmeroma donosno gospodarsko panogo, saj so tudi zanje veljali strogi davčni predpisi in visoke obdavčitve, predvsem za oljčno olje {□arovec, 1998a, 42-47), sol in vino (Oarovec, 1995,
124-135). S tem pa še zdaleč niso bili najbolj prizadeti beneški proračun in dohodki posameznih istrskih komu-hov, za katere so vselej tako silno skrbeli istrski podestati v svojih poročilih osrednjim beneškim oblastem, temveč so bili predvsem načet/ medčloveški in družbeni odnosi ter kršene pravne in civilizacijske norme, kajti v tihotapstvo skorajda po sili razmer privedeno beneško-istrsko družbo so dodatno obremenjevale številne kazenske obsodbe z visokimi denarnimi in zapornimi kaznimi, z izgoni najvifalnejšega prebivalstva pa se je še večalo število odpadnikov in razbojnikov, ki so zlasti na istrskem podeželju oblikovali svojstvene družbene odnose, temelječe na ustrahovanjih in prisili (prim. Ber-toša, 1989). Pri teh nečednostih niso prav nič zaostajali pripadniki vrhnjih slojev beneškoistrske družbe, predstavniki mestnega plemstva, ki pa so se okoriščali predvsem z raznimi goljufijami in poneverbami pri upravljanju javnih sredstev, torej z denarjem, ki sa ga že s tako težavo v obliki davščin odvajali pridelovalci istrskih proizvodov, In začaran krog je bil tako sklenjen.
31
ANNALES 14/'98
" rj.irkn DAROVtX RIBISTVO SFVEROZaHODNE ISTRf V OtSPOBH BENEStt REPUBllKf, ¡8 3-1
FISHING OF NORTHWESTERN ISTRA DURING THE PERIOD OF THE VENETIAN REPUBLIC
Darko DAROVEC
Science and Research Centre of the Republic ol'Slovenia, Kope'r, SI-6000 (Coper, Garibafdijeva 18
e- ¡na i I: darover@zrs-kp.si
SUMMARY
The article discusses - on the basis of the Venetian legislation, town statutory decrees., tax regulations, prices and other historical sources and available literature - the fishing of northwestern Istra as one of its major branches of economy at that lime. It was practised not only by fishermen but also by fish salesmen, fish salterers and processors, net makers and menders, boat and ship builders, suppliers of various kinds of bait (particularly for catching anchovies), makers of barrels for fish salting, transporters of fresh and salt fish, and many others. Fish were an extremely Important alimentary necessity, especial!y for the people living in towns, for food supply was very difficult, particularly at the time when wars and various epidemics were raging in this part of the world.
Although Charles the Great proclaimed, as early as in 804, that the sea was a public weal and that fishing could therefore be practised by everybody, this traditionally remunerative business was soon profited mostly by the owners of fishing grounds, i.e. by various communes as well as lay and ecclesiastic lords. It is understandable, therefore, thai the written decrees issued on the basis of the actual common law found a place of honour in almost all of the statutes of the Istran communes. The majority of them remained valid, with various additional clauses and amendments, until the end of the 18th century and even during the first years of the 7.9"' century, although the conditions in Istran fishing had changed a great deal especially after the second part of the 17th- century, fishing provided relatively high earnings particularly for the people of Piran as a result of the favourable position of fishing grounds as well as of their ability to adapt to the various fishing techniques, for at least since the end of the 15th century, namely at least two centuries earlier than known from literature, they had been fishing in the open sea. In Koper, Izola and Muggia, however, fishing was practised mainly for domestic needs. While the regulations of the istran mediaeval town statutes speak predominantly of coastal fishing, the fishing trade's rise in the I7t!' and 18™ centuries was due almost exclusively to the fishing in the open sea, which as a result of much greater catch enabled further processing of the caught fish. The turning point in this branch of economy was pelagic salt fish, mainly anchovies thai were, as a more lasting product, in increasingly greater demand on the international market. Dtie to the already firmly established fishing in the open sea, the leading role in Istran fishing was at this time assumed by Rovinj. which undoubtedly greatly contributed towards the fact that this place became one of the most important Istran centres with the largest number of inhabitants. Some people attributed this "miracle" to the discovery of Biasi Caenazzi, who had found out that anchovies were extremely fond of small crushed crustaceans, which enables the fishermen to fish with standing nets during the day as well.
The higher earnings gained through fishing and fish processing brought also higher state and communal tax liabilities, which in turn caused increasingly greater tax evasion and gave rise to smuggling, particularly in the direction of Trieste, Friuli and some western Adriatic towns.
Key words: history, economy, fishing, Koper, Piran, Rovinj, ¡own statutes
KRATICE
AMSI - Atti e Memorie delSa Societa istriana di Arche-ologia e Stori3 Patria. Poreč 1884 - , AST - Archivio di Stato di Trieste (Državni arhiv v Trstu). ASV - Archivio di Stato di Venezia (Državni arhiv v Benetkah).
PAK - Pokrajinski arhiv Koper.
PAK. PA - Pokrajinski arhiv Koper. Piranski arhiv.
VIRI IN I ITERATURA
CAP. DAC - Capitoli per li Pubbiici Dazj délia Caméra I iscal di Capodisiria, formati Dal Magistrato Eccel-lentissimo De1 Deputati, ed Aggionti sopra la Provision del Dinaro, ed approvati Dall'Eccellentissimo Senato, Benetke 1759. 1774, 1790, 1795 (v; ASV. DAPD, 690, 699; PAK. PA. Stampati). CSM - ASV. Cincfue Savi alla Mercanzia.
ANNALES 14/' 98
Darko DAROVEC: RIBIŠTVO SEVEROZAHODNE J$T«t V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE. 18-34
DAPD - ASV. Deputati, ed Aggionti sopra la Provision del Denaro Pubbiico.
LD PAK. PA. Kodeksi, XIV. Uber dacii. 1588-1791 Leggi (1683) - Leggi. Decreti e Terminazioni del Ser.mo Magg.r Cons.o etc., Concementi il buon gouemo del-l'lstria. Valerio Da Riva, Pod.ta e Cap.o di Capodistria. (BCT).
Leggi (1757) - Leggi Statutarie per il buon governo delta Provincia d'tslria. Pelle Comunita, Fontici, Monti d: Picta, Scuole, ed altri Luochi Pi■, ed Offizj deila nie-desima. l.orenzo Paruta, Podesta e Copitanio di Capodistria. (PMK).
M/ - Označevanje arhivskih enot po Inventarju F. Ma-jerja (1904) in številki mikrofilmskega posnetka v: AST. Antico archivio municipale di Capodistria (Stari koprski občinski arhiv).
Rel. - Relazioni dei Podesta e Capitani di Capodistria, v: AMSI, 6-8/1890-92, 10/1894, 13/1897. SM - Senato Mare (1440-1797), v: AMSI, 7/1891, S/1393, 1T-17/1895-1901.
ŠMi - Senato Misti (1332-1440), v: AMSI, 3-5/10871889.
SK - Senato Rettori (1630-1797), v: AMSI, 18-20/19021904, 22-23/1906-1907.
STIZ - Statut Izole; objava: Morteani, L.: Isola ed i suoi Statuti. AMSI 3 (1887), 4 (1888). 5 (1889). STKP - Statut Kopra; objava: Statut Koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668 (Lo statuto del comune d: Caoodistria del 1423 con le aggiunte fino al 1663). Za objavo priredil L. Margetič, Pokrajinski arhiv Koper -Center za zgodovinske raziskave Rovinj, Koper-Rovinj, 1993.
STPI - Statut Pirana; objava: Pahor M., Šumrada J. (1987): Statut piranskega komuna od I 3. do 17. stoletja. Ljubljana, SAZU.
STPU - Statut Pule; objava: Benussi, B. (1911): Statuio del comune di Pola. AMSi 27.
Basioli, J. (1963): Razvitak ribarstva na zapadnoj obali Istre?. Problemi sjevernog Jadrana, Rijeka, 1, 75-151. Basioli, ). (1966): Trgovina t raspodjela morske ribe na obalama Istre u prošlosti. jadranski zbornik, Pula, Rijeka, 6, 165-196.
Basioli, }. (1973): Lov male plave ribe obalama Istre u prošlosti. jadranski zbornik, Pula, Rijeka. 8, 257-279. Basioli, j. (1978): Ribarski propisi u statutima istarskih primorskih komuna, jadranski zbornik, Pula, Rijeka, 10, 119-158.
Benussi, B. (1888): Stori a documentata di Rovigno. II. izdaja. Trst, 1977.
Benussi, B. (1924): I.Mstria nei suoi due millenni di storia. Trst.
Bertoša, M. (1989): Zlikovci i prognanici. Socijalno ra-zbojništvo u Istri u XVII. i XVIII. stolječu. Pula, Istarska književna kolonija "Grozd".
Boerio, C.. (1856): Dizionario del dialetto Veneziano Benetke, Premiata Tipografia di Giovanni Cecchini Edit.
Bratti, R. (1905): Un'inchiesta sulla pesca in Istria e Dalmazia. Koper, Pagine Istriane, III, 2 in 3. Cherim, A. (1970) (pseudo. Giustino Poli): La pesca irt Istria negli anni tra ií 1700 e il 1800. Trst, Pagine Istriane, IV. S., XXX, 27, 48-60.
Darovec, D. (1995): Vinogradništvo in vinarstvo kot poglavitna gospodarska panoga v severni Istri v obdobju Beneške republike. V: Dežela refoška. Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre. Knjižnica Annales 10. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 121 -140. Darovec, D. (1998): Gospodarstvo severozahodne Istre v obdobju zatona Beneške republike (16.-18. stoletje) v luči delovanja zastavljalnic "Monte Di Pietá" v Kopru in Piranu. Koper, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino (doktorska disertacija). Darovec, D. (1998a): Proizvodnja oljčnega olja kot osrednja gospodarska panoga slovenske Istre v preteklosti. Glasnik ZRS Koper, 5, 36-49. Gestrin, F., Mihelič, D. (1990): Tržaški pomorski promet 1759/1760. Ljubljana, SAZU.
Herkov, Z. (1971): Mjere Hrvatskog primorja s osobitini osvrtom na solne mjere i solnu trgovinu. Posebno iz-danje historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, Rijeka, 4. Herkov, Z. (1974, 1977): Prinosi za upoznavanje naših starih mjera za dužinu i površinu, Zbornik Historijskog instituta JAZU, Zagreb, 7, 61-151, 8, T43-215. Herkov, Z. (1978): O istarskim Supljim mjerama od kraja XVIII do polovice XIX stolječa. Jadranski zbornik, Rijeka-Pula, 10, 353-392-
Herkov, Z. (1983): Još nešto o starim mjerama Hrvatskog primorja i Istre. Jadranski zbornik, Rijeka-Pula, 11, 219-254.
Herkov, Z. (1985): Dodatak uz stare mjere Hrvatskog primorja i Istre, jadranski zbornik, Rijeka-Pula, 12, 459521.
L'lstria (1846-1852) di Pietro Kandler. Trst. Kramar, }. (1988): Izola - mesto ribičev in delavcev. Koper, Lipa.
Mihelič, D. (1985): Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. Ljubljana, SAZU. Mihelič, D. (1989): K osvetlitvi nekaterih votlih mer srednjeveškega Pirana. Kronika, Ljubljana, 27, i-2, 2226.
Mihelič, D. (1991): Mestni vsakdan v obdobju baroka v luči različnih pisanih virov (Piran, 1600-1602. Annales, Koper, 1, 1, 91-102.
Mihelič, D. (1998): Piranski zaliv: k tradiciji ribolova in ribolovnih pravic. Koper, Annales 14/'98, series historia et sociología 5,
Parenzo, A. (1894): Un'inchiesta sulla pesca in Istria e Dalmazia. Senetke.
Scottoni, G. F. (1773): Iliustrazione dei pesi eí delle misure di Venezia. Tavole tre. Benetke. Stulli, B, (1955): Borba oko ribolova u obalnom moru Istre. Split.
33
■TšjgF ■
ANNALES 14/'98	::§|;
Darko QAROVEC: RlSiSm • StVEROZAl IODNÍ ISTRE V OBDO8JU 8CNEŠ« REPUBLIKE. 1«-34
Umek; E. (1970): Ribištvo in ribolov. V1 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I. Ljubljana, SAZU, 495-520. Vinja, V. (1986): Jadranska fauna. Etimologija i struktura naziva. I-li. Split, Logos.
Vlajinac, M. (1964): Rečnik naših starih mera u toku ve-kova. Beograd, Posebna izdanja SANU, 1, 349/40, 1961; 2, 372/47, 1964; 3, 418/63, 1966; 4, 472/74, 1974.
Zalin, C. (1976): Economía e produzione olearia nel-1'lstria nel sccondo Seuecento. Rim, Economía e Storia, 2. 177-220.
Županovi«;, Š. (1993): Ribarstvo Dalmacije u 15. sto-iječu s posebnim osvrtom na rezultate suvremenih istra-živanja. Split, Književni krug.
Koprski ribiči na kopnem (Fotodokomunentacija Pokrajinski muzej Koper), The Koper fishermen on /and (Photodocumentation Regional Museum Koper).
34