L
Á

farrS&o

—t V*
GLASILO SLOVENSKE NAROjQNE PODPORNE JEDNOTE
Chicago, 111., sobota, 80. oktobra (October SO), 1926.

STEV.—NUMBER
TI STAVKAM
1'rsvijs, da niti postava, niti Iti-1 Kompanija pa je trdila, da ja rinajsti amendment k ustavi leto mlajši ter da vsled tega ji ne dovoljajeta »tavk. — Za- ni treba plačati omenjene vsote,
deva Drochyja.
Washington. — F.	fo-
deralno višje sodišče je pravkar odločilo, da nima ameriško delavstvo pravice stavkati. Trdijo, da tega ne dovoljuje zar kon niti ne dodatek k ustavi. Ako je temu tako, tedaj imajo pravico kaznovati Drochyja v kansaškem 14. distriktu United Mine Workers unije, ker je sklical "nepostavno" stavko prf Mackie Fuel kompaniji. Ali pa je res tako, kako trdi višje zvezno sodišče?
Višje sodišče je izdalo omenjeno odločitev dne 26. oktobra. Kar je pa še bolj čudno, je to, da se je zvezni sodnik Brandels zavzel ter dal tako mnenje napram delavcem, ker on in pa sodnik Holmes sta bila poznana, kot delavska zagovornika v preteklosti.	v
Zadeva, na katerp ae nanaša ta odloičtev, je sledeča:
Howat ii Drochy, kot glavna uradnika omenjenega dietrikta, sta proglasila stavko pri rovu Mackie Fuel kompanije dne 3. februarja 1921, To Se je zgodilo vsled tega, ker kompanije ni hotela plačati unijskemu članu $180, katere je on zaslužil pri omenjeni kompaniji. Omenjeni majnar je bil alar tedaj 10 let.
kot jo je plačala ostalim. Ime mladeniča je Mishmash; on je dal vse dokaze, da je v resnici toliko star. Kompanija pa je predložila proti dokaze, da je leto mlajši. Ko je bila stavka oklicana, je družba plačala omenjeno vsoto, unljsks uradnika pa sta bila prosekutirana, češ, da sta sklicala stavko nepostavno.
Brandeis pa sedaj trdi, da se ne sme vmešavati v pravice blz-neza ali trgovine nihče. On trdi, da v tem slučaju sta omenjena dva sklicala stavko nepostavno. V takih slučajih, da bi ne smeli zaatavkati, peč pa da bi obe prizadeti stranki morali izravnati nesporazum sodnijskim potom. Brandeis tudi trdi, da je bil omenjeni slučaj že dve. leti star, ko se je sklicalo stavko in da ni bila zsdeva predložena razsodi-
|MB|pH||pHpBH
- Zvezno sodišče je zadalo uda-rec uradnikom Ameriške delavske federacije, ki so verjeli, da je kansaško industrijalno sodišče mrtvo. Ta odločitev ne naloži samo kazni in zapora na pri-zadetega. uradnika unije, ampak tudi oživi induatrialno sodišče, ki straši nad močjo unijskih delavcev ln delavcev sploh. Delavci ae bodo morali resno bojevati proti takim odlokom ecdišč.
WILSONOVA VDOVA SB
PODA V POLITIKO.
-
Washingtoa» D. C.-Mrs.JVfl-»on se ^ ;SB0v «craNfitn^prMMF^ia Evrope ia zdaj poroko o nji,
<!a se prične ¿mimati za politiko ter rabiti svoj vpliv v prid demokratske stranke. One je bila že do sedaj častna članica 2en-
skega demokratskega kluba, toda ni bila aktivna in je bila v politiki samo po imenu izjavlja, Mar n* bo
—... ■ 1.1 w| , mesto ^n ,di
dihi imelajpÄiclJo v vodetvu demokratske stranke, temveč organizirala bo ženske in sama bo kot svetovalka svoje strsnke.
PREISKOVALNI KOMITEJ V PALIEME« ZUE«I ZADR2AN
1'reiHkovaaje ss bo vršilo šele ko se snide kongres v decembru. To pa radi tega, ker nI denarja določenega v ta na«
men.
Washington. — (F. P.)—Komi te j, ki je bil autorizirsa preteklo spomlad in ki mu neče-Ijuje senator Borah, da preišče zadevo, v kateri je zapleten I'almer, Dougherty in drugi, ki "> imeli oblast nsd tujim laet-ništvom v Ameriki, ne bo mogel nadaljevati s svojim delom sedaj. dokler se ne snide kongree v <i« cembru. To ps rsdt toge, ni zadnji kongres nakazal nikakega denarja v ta namen.
*; Do tega čaaa pa je upati, de se bo cela zsdeva tako razvila ter da bodo načrti tako pripravljeni, da ne bo mogel nikak "viseči", porotniški odbor za-braniti odlok, kot se je zgodilo pri obravnavi Doughertyja in Millerjs, ki sta obdolžena vladne koneplracOe.
V tej zadevi se pričakuje še zelo zanimivih zapletljajev ln pa novic, ker eo v to godlo zapletene zelo "odlične" bivše osebnosti, ki so Imele vladno moč, da ao izkoriščale in plenile tujo lastnino. VOČ kongresmanov obeh strank je zapletenih v to zadevo. Cela stvar ss je godila pod Wilsonovo administracijo.
Kako so m Poljte
1'etnajat Pred sodiščem ^nske.
radi
Varšava, Poljska, 29. okt. — 8°dns obravnava, ki apomlnje fsse v srednjem veku. je bile ^rsj otvorjena v Varšavi, fttnajat oseb is vsei Vijelišovo P" Varšavi je obtoženih bru-tslnega umora ženske, katero so m°r'lci imeli ^rčarovnloo.
Mlado dekle, hči vaičana. je *>olelo in voščeni so M zegna-' kr»k, da je neka ženska, ki je ">* ns <uimi, da je "copcntea". nar«dila bolosen dekletu. Takoj PisniU v hišo dotične ženske tolkli revo s cepci toliko čaea. Je umrla. Nato so preetrsgii kri in jo neeli k bolni s katero so jo umlli. Oklica, o kateri eo sdravalki de bo umrle. Je potem o-sevala In r.dnj Je popolnoms mrtva. ■ vj/,
Olkaški krm
ti delav.
NestopUl Mo
. :t Shf teiéski.
Chicago. — člkaški forum bo tudi letos kakor v preteklem letu obdržaval odprto govornico. Na letošnjem programu so ozaa-čeni priznani delavski ekonomi |a drugi veMaki. Med njimi je 4udi znani socialistični ekonom. Scott Nearing, Sidney Hillman in drugi, fleje se bodo obdržave-le vsako nedeljo v Erlanger gle-deliščo ne 19 So. La Setys cesti Govorniki bodo domači ia tuji.
Predmeti, ki ee Jih bo obdelovalo nad poslušalci in govorniki. bodo primeroma tile: Mehike in vera. diktetorstvo. registracije tujcev, filipinske neodvisnost ia rveko priznanje ter končno rmana nevarnost Toda to pe še niso vsi predmeti. Orne-nilr smo le nekatere, ki ee neti sde bolj zanimivi in ki odgovar JaJočesu
filkattt unije prispevajo xa newyorike stavkarje
Clknike unije bodo v par tednih nabrale $150,000 ia poakk stavkajočim izdelovalcem pla ščev. Stavkajo že štiri mesece
Chicago.—(FP) — Cikaške u-nije eo podvzele vee korake, da se zbere sto petdeset tisoč dolarski skled, ki je nemenjen /a newyorSke stsvkarje, ki so že štiri meeece na stavki. Vsi ti stavkarjl so bili zaposleni pri družbi, katera izdeluje plašče. Včeraj ao imele lokalne unije sojo, da ukrepejo vse potrebno. Za ta skled so se posebno zavzeli člani stavbinske unije.
Vsak član unije bo prispeval po $1.50 na teden. Denar se bo pe poslal na Intl. Ladies fiar-ment Workers unijo, kateri pri padejo tudi newyorški atavkar-
Ji.
Cikaški oblačilni delavci so že poslali nad šestnajst tisoč dolarjev ; Čikaška delavska federacija je tudi podvzela korake, da prične nsbirati sklad ss omenjene stavksrje kakor tudi za peeeel-ške stsvkarje.
Izdelovalci plaščev so zaatav-ksli, ko Jim kompanija ni hotela priznati 40urnega dela na teden in povrh tega pa jim je skušala na rasne načine oslabiti unijo. Delevcl so se uprli in zastavkali.
Filipine! nočejo prokli-
oali zemljlikega zakone
• l ■ ■ ,
Ameriški kapital vidi dobro polje sa gttml j na otočju. To je vzrok, da ae dobe FOlpInd ssodvianosti.
tl^S^SSi^i^^lii m*
rejen pritisk, di bi rszveljavila zakon, ki ne dovoljuje nobenemu posamezniku laetovsti več kot 2,600 akrov zemlje. Tudi korpo-racije ne emejo laetovsti več zemlje. Tods filipinska postavo-daja pa je odločno zavrgla tak predlog. Gre največ radi guml-jastih polj, ki bi Jih ameriški kapitalisti radi dobili neomejeno. Vincete Bunan, zastopnik Filiplneev v Washingtonu pravi, ds jo io tudi glsvnl vzrok, da ne da Amerika neodvisnosti 1FIH-pincem.
Bunan tudi pravi, da so Flll-pinci pripravljeni rešiti ameri-iki problem glede gumije. Tode naši Uudje vedo prav dobro, ds mora'biti narodno bogsstvo enako razdeljeno in ne tsko, da ga bo posedovalo le par magnetov. To bl napravilo sužnje iz nsšegs ljudstve. Zato pa Je naša pofltavodaja odločno proti tej nakani ameriških baronov. In pa tudi to Je vzrok, ker Je bil omenjeni zemljiški zakon sprejet po kongresu Združenih držav, ko eo vzele oblaet nsd Filipinskim otočjem.
Delje pravi Bunan. da si ameriški podjetniki gumija lahko najmejoveč sveta prav tako. kot ei ga plantašniki "Jadkorja. Smo pa proti vsaki nadvladi, ki bi Jo podpirala še poeebno denarna mošnja, ki bi nas hotela zasužnjiti. Ml hočemo biti svobodni, ksjti edino na ta način ei lahko katerikoli narod postavi ekonomsko podlago. Mi ne maramo. da bi nas tuji ali pe do-¿dH kapital izkoriščal"
AmvHU Mrirji
poeoMeit eerfci—
Tretje peeejUe je namenjene protestante« v Nemčiji. Prejšnje je Me
KITAJSKA SITUACIJA JEJTTEII
Nasprotujoča pomočila. — Zvi-ječa tujeoemekik podjetnike
T.
Washington.—(P, P.)— Niti državnemu deturlinentu ni jasno, kaj ee godi as velikim zagrl-njalom diplomatične tajnosti, odkar so začele ijantonske sile prodireti proti ftanghaju od Hankova. Pročila so si selo nasprotna in ee ne ve kakšno je sedanje stanje severnih armad. Tods kljub ne/asaim poročilom, se pa vseeno deonava, da kan» tonske armade še vedno prodirajo v notrajnoat province ob južni strani vehe Jangce.
Sunčuangfang, poveljnik reakcionarne armad«, ki je še pred kratkim poveljeval nsd Sanghajcm in ki je imel veliko armado, do 90 tiaoč mož, se sedaj nahaja v skrbeh, ker ga je armada povečini zapustila. Veliko njegovih generalov h Je podalo narodni armadi. Cangt-solin, gospodar Mandžurije, s pomočjo Japonske, Je še vedno na eeveru in je pripravljen, da se umakne is Pekjpga in Iz vee-ga teritorija južno od Mandžurije, kakor hitro jbodo pritisnili narodnjaki aeverno od reke Jengce. Pa tudi Japonske pomoči ni gotov, « slučaju da bi ga kan-tončanje invadlrsll. Japonska si je sedaj pridobili} bogat trg v Kantonu, odkar so Britje pustili mesto. Vee zglede» ds bo še celo Jsponsks v kratkem česu pri-znala nacionalistično kartonsko vlsdo, kot v plašil* sa bogat trg, ki ga ima aedai p*vsej Kitajski. In ne ta način bofe»t«K Cenga sebi na mlloea, da ga bodo ka» tonske čote-ttgnale iS Mandžurije. To se is sedaj Uko hitro ne pričakuje, saj v prihodnjih dveh mesecih ne.
Tujesemeki podjetniki, ki so ogrožani od kan tonskih čet, sedaj upajo samo še as eatKsvija-čo, da bi prišls nassdnjsška vlada do eile na KiUJekem. In ta sW/ača js, da upsjo, ds se bo vprizorilo isdajstvo med geno-rali, kar ee Je v pretekloeti še večkrat Sfedilo. Skeptično si prorokujelb. ds so bodo kmalu pričeli preplrstl vodje v kartonski armadi ter da ee bo na U način našlonalistično gibanje zdrobilo. Oni pač upajo na podkupnino. Toda kantonska vlada ve za zvijače tujih podjetnikov in Jim Je čo sedsj preprečile že vsak poizkus.
1100
xs kmrii

Vow York. * Ameriški de-aarpi carji v Wall fttroetu eo te dni dali žs trot je posojilo osr-kvam v Nemčiji Tokrat eo fi-naodraJi nemško proteptantov. sko eerkev. Zadnjič so poaodUi večjo vsoto katoliški cerkvi.
Izvoljenih Ima biti 472 nlkov I« senatorjev« Mod ksa-
didatl js Ti socialistov.
Wsahington. D. C. — 1100 kandidatov ee poganja za sedeže v kongresu. To je «i kandidatov «et kot Je mandatov, kateriti Je 472 v poslanski zbornici in senatu. Volile! Imejo prihodnji torek Izvoliti 4M kon-gresnikov In 97 senatorjev.
Brez malega vel stari kon-gresnikf In eenstorji, katerim poteče maadat prihodnjega 4. marca - 4Ü po številu — ponovno kandidirajo; med temi je 221 republikancev, 170 demo-kratov, trije fsrmer-laborKi in dva socialista iz poslanske zbor-alee Ur 22 republikancev, fteet demokratov (n eden neodvisnjek i iz eenata.
Za poslansko zbornico kandidira 9$i mož in žena. za senat pe 110. V eni državi — IMInole — js deeet ksndidatov za en sam msnM
Po etrankah je med kandidati 400 demokratov, S72 republikancev, 7» socialistov, 24 tar-m*r4aborftov, 18 prohibidjonl-stov In li progresiveev. OeUli
Obregon iveri
"Držite prste proč od Mehike! Naše katoliška hierarhija je naš laatnl problem," pravi bivši predsednik. — Nadškof vodi revolt«._
Mexico City, 29. okt. — Alva-ro Obregon, bivši mehiški predsednik/je danee na obisku pri predsedniku Calleeu. V glavnem mestu ostane deeet dni. Obregon Je dejal, da se popolnoma strinja s Calleeovo cerkveno, agrarno in delaveko politiko.
"Katoliška duhovščina v Mehiki še od nekdaj etojl na strani privilegiranih razredov," je rekel Obregon v razgovoru s poročevalci, ki ao ga vprašali kaj misli o propagandi klerikalcev v Združenih državah napram mehiški vladi. "Ameriški katoličani naj drže roke prod od notranjih problemov v Mehiki. Naši katoličani ao naš problem. Id ga mi sami rešimo ln ne potrebujemo inozemcev."
Obregon je omenil tudi vstajo jakviških Indijsncev v Sonori. Rekel je, ds je vstajs brez poli-tičnegs pomene. Okrog 1400 Indijsncev je oboroženih; to je selo majhen element vellkegs rodu Jafcvi.
,; 8 prihodom Obregons v Mexico City ae Je rssšlrUs vest, ds visds morda njemu poveri vodstvo zveznih čet sa potlačenje klerikslns vstaje v državi Osa» ci. Qkrog 6000 mož je v rebel-nem gibanju, dočim svena posadka v Oaxaci, glavnem mestu držsve s Istim imenom, šteje ls 200 moš. Vlada pošlje po ječanja ln udušl vstajo malkontentov bras pardona
Nadškof FTancisco Oroeoo y Jimlnsz vi OuadaJalari je tudi napotiial rovolto '
duhovščini ni treba prlsaati de, še vlada ne prizna državljan* atvs duhovščini. Tsjnlk sa notranje sadeve Tejeda je pozval nadškofa v glavno mesto na od-govor, toda nadškof se al odzval, pač pa ee Je nekje skril
S Prisaatl vi» ' >WS Ä
MÉMI
Teko pravi Lloyd George. Rudarska stavka je najvolja kri-sa po vojal.
29, okt. — Dsvld Lloyd George, bivši premljer, je dejsl včeraj v Carnarvonu, Wales, da Anglija sdsj pMvljs nejvečjo krizo isss vojns. Kriza Je prišla s stavko rudarjsv. Stavka unlčujs angleška industrije, pravi George, Ko ho etev-ka končana, bodo Induetrije morale Ukatl kredit v inosemstvu, predvsem v Ameriki, sko se bo-do hotele ohraniti. "Tsbo postanemo Iz nekoč nsjbogstajšc dežele ns svetu dolžniki p><«! durmi emerižkih bankirjev."
Častilec Baltimore. — Ubogi Adam, "prvi človAsk", nima po sedem-naJstih letih nikogar veš, da bl obhajal njegov rojetni dani John P. Brady, edini žlviči ča-stUec Adama, je mrtev. Brady Je leta 1909 posUvil na svoji larml pri Bsltimoru velik spomenik Adamu in doloČU Je 2i. oktober sa "Adamov dan." Po njegovem računu Je bfl Adam rojen, osi roma ustvarjen. 2S oktobre 4004 prod Kristom. asdsm-najst 1st Je Brady obhajal Adamov rojetni dan na ta delim. V
bra, ampak Adamov •pom^nje _
Je samoval sam Brsdy je umri too v Cbtofu pred nekaj meesci ln s njhn vred Js umrl zsdnjl čsetUec Adams v Ameriki in morde ne vsem sv#.
tu.
so neodvisni eil prtetaü drugih msnjšinskih strank, f
Socialistična strsnke ime svoje lundldeteke listine v 21 drževeh	. ^ ...
Sacoo in Vanzetti morda dobita ponovno obravnavo
Glavna priša sMsIšsnlh bl Imela biti Osarčena U teden. BkaekuelJo so eedaj odložili na prlhtanje leto.
Boeton, Maaa. — (F. P.)~ Celestlno Madelros, obsojeni mo-irlec, kateri Js Izpovedal, da Je on izvršil umor, katerega sta bila oololžsne Sacco in Vanzetti, ne bo obešen ta teden, kot je bilo prvotno določeno, fikseku-olja Je bila odložena na 27. Januarja 19VT. Brezdvoma so storili U korak, ker eo ss sball posledic, ako bl ns dali prilika, da ss saališi priča, ki je priznala umor.
Saooo-Vanzcttljev pravdnlk Thomson Je vložil zahtevo,, da
se odloži eksekucije nad Medel* rosom ter da ae ga zasliši. Thompson je apeliral na višje državno eodišče, ko je zakrknjeni sodnik Thayer odklonil sa-ališsti pričo, ki je pripravljen* povedati vee, kako ee Je vršilo.
Governor Fuller je odgovoril Thompson u, da je odložil Medel-rosovo usmrčenje. 8 tem je dana prilika, da ee dokaže, da Je bHs ivssna justice korumpirana in ds je bU sodnik Thayer pola predsodkov napram Saccu ln Vansettiju, zsto ker sU ona dva navadna delavska boritelja. Delavstvo vseh dežel je povsdignilo svoj glss, da se ne usmrti Sacca ln Vansettijs In sedsj sliši «j* gov odmev
Podal J» brszilftss brzojavko aa Karo!
Plačal je 72 centov prletojblne , sa dvs beeedl. Angleške državne pontaje je odpoelata brsojavko, toda ss prejem ne garantiral
London, 29. okt. -r Včeraj Je bila odposlana prva brzojavka na planet Mara. Brezžična br-zojavka Je bila odposlana točno in s vso resnobo po predplsansm uradnem redu, toda angleška vlada, ki Je odgovorna sa isto, ns Atore garantirati, da pride na svoj cilj In še men J, ds dobi po-šiljstelj odgovor.
Brsojsvko Js poslsl dr. Mans-field Robineon, pslhologičen ra-ilskovalec, ki trdi, da je le bU v "psihični zvezi1* s Msrsjani, Brzojavka je imela dve beeedl, ki ee glasita: "Opeetinlpltia Mocomba . Ko je brsojavni uradnik na Central radio postaji, kf >>je vzel brsojavko, vprašal, kateri jesik Je to, je dr. Robineon pojasnil, ds "nesnsa jeslk". V začetku ao trije MMM-l. Robln-son js pojaanll, da je to klicno snamenje za Mars.
Brzojavka je bila vržena4* v zrak s najmočnejše radio posta? Je HUmorton v Angliji. Dr. Robinsoa je plačal najvišje pri-Htojbino Me sa besedo, skupaj 72 centov sa dve besedi.
J v
Druge ^oge^nlške ^^ **
zvišale ssezde. Braphy na delu ss oalj^
CIssrfleM, Ps. — (FP) — Pora* Pesbedp Coal kompanije ln zmaga, kf so Jo dobili unljskl premogarjl centralne Penneylvs-nlje, Je sslo prestrsšll ostale premogovniške barone. 8haw-mut Mlnisg kompsnljs, ki zaposli kakih iiO premogarjev, Je ls-dala letsbs ln prlbils naznanila, da bd plačala od eedaj naprej unij sko lestvico, kar pomeni, da bo svišsla meeds ss 82% nad lestvico lasa leta 1917. Toda U kompanija pa ne mara prisnstl delsvske 4inlJe ter vsiljuje pre-mogarjem kom pen l J ako unijo. Organizatorji United Mine Wor-kers unije pa pritiskalo ns kom-panijo, da prizna delavsko unijo in upajo, da ee to tudi v par dneh zgodi. Eden izmed štirih rovov te kompanije Je bil na stavk! Že mesece, ker Je kom-penija prelomila kon trakt.
Druga taka kompanija, ki je v zadregi odkar Je John Brophy dobil zmago od Peabody Coal
kompanija, Je Ailegheny Rivsr Coal kompanija. Ta kompanija zaposluje nad tisoš delavcev. pHssdevsla si je na ves načine; ds bi dlakreditlrsla unijo pri do-lavcih. Uspchs pa ls ni lmsla. ksr se delsvel zavedajo, kaj bl to pomenilo ssnje. Sa delavce se na, premogarskem polju sedsj Jasni. Unije eo sadoMIs pogum, ker eo videle, da n lahko zrna-gs, ako delavni skupaj drle, . Sedaj eo skoro ia vel roti v Um okrožju pod uaMsko upravo. Od pet do šest tieoš premogasjov ss Js povrnilo na dslo odkar sa •e kompsnljs udale unijsm. To js dalo uniji novega smaha, da se bo lahko podala as polje, kjer še nI priznana unija.
Tods predsednik Brophy js mnenje, ds je obnovitev dela samo začasna ter da sledi kootps* tlsijl, ki so Jo vodlls kompanija v Zspsdni VlrgialJi, ki sa poši-ljele premog na Angleška. Brophy tudi obžaluje, da delajo a-meriški majaarjl ni račus «h glešklh stav kar Je v. Toda drugo se sedaj ne mori zapraviti, kot da se unijonisira premogorove. On je zadovoljen nad uspehom.

atlakl
Volitvs^so In ranie te ^
ko-
CMeaga. — DrŽevnl senetor Mason Ja bil včsraj v jmsteh zveznih Épsajivslcev. Pestili
______so ga radi grafta z mašnlm vl-
četrtsk' Js bilo zopet M. ok^>- oom. katsroga eo rezpsčsll zed-l.r» .mnmk Adamov soom^nklnje čsss kar za $16,000,000 se-
Med tem meš-
nim vinom Je bil šsmpsnjse, rizling, portožen In mušket. Senator Maaon, ki Je velik suhač In v illiruiJŠkem senstu tudi strogo zagovarja Volsteedovo postavo, js pa obtožen, ds Js od veeksgs izdanega dovoljkaja. na razpe-čaajs 2000 galonov vlaa žejnim msšnikom. računal M0i, ksr mu Je prinest približno MO.OOO
Stvar je torej lata kakor s Owe-nom, Ullnojšklm problblcijeklm ravnateljem, ki Je kajpada su-hač vssh auhsčsv ia Je bfl v pasteh zveznih preiskovalcev proj-žnjsgs dns tsr jo Imal smolo, ds so mu dokazali rupcljo,
Prohibicijonistf ss nsjbolj boje tege, da bi bUa obeodba Isto-¿sns žs prod volitvami, ker ra* čuna|o. da bi bili prahudo poparjeni ln bi Izrek sodišča kata-strofslno vplival na njih gtaeo« ve. Nejbrž bo	samo ta-
ko "modro,N da lzroka proti "vzornim" prohlblcijsklm apostolom ne bo podalo pred votlt-veml. r ' '•.
Pebljsnjs Mvslev v Kanadi.
Winipeg. Man. — Kanadska vlnds js ukazala postrsliti 2000 bivolov v nerodnem Wsinwrigbt parku ls raslofa. ksr' al dovsU paše sa divje govedo.
SOBOTA. 30. OKTOBRA '
—■
PROSVETA
GLA0ILO SLOVENSKI KABODHB PODPORNI JKPIfOT»
LASTNINA SLOVSNSK1 NANOPNE POPPOENB JKPNOT» C«o« Ofluov po dosovors. Bokopiai m se vrsšsJe.
„I )*«« in «1 1» M «H RMNi
WU $1-66 M.	J»
"PROSVETA"
WT4lk
"THE ENLIGHTENMENT-
Orr» «I ti
kf tk» Sk»«M Hatlassl
Adr.rtl.in* mt«S «I
( Usltcd HM. mod tofim
MEMBEB of THB FEDERATED PBEHS"
1SS

D*(um t oklepaju b. pr. (Se*. SI, II ■eni. da ?aa Jo • to« S»o»o« poUkU
lfM)
PUMltok
KAJ IMA DBLAVSTVO PRIČAKOVATI OD CBRKVB?
Ce je kateri delavec W1 slep in ni doeedaj spoznal, da cerkve obračajo plašč po vetru, so se mu lahko, zdaj oči cdprle, ko je zborovala Ameriška delavska federacija v Detroitu. To pa ne velja samo za cerkev, to sa lahko reče
tudi o organizaciji Y. M. C. A. (Druitvo krščanskih mla-
H deničev).
Detroit je odprto mesto. To pomeni, da v velikih tovarnah v Detroitu ni priznana delavska strokovna organizacija. %
Y. M. C. A. zbira sklad za svoje poslopje. Prispevek za ta «klad pobira od velikih tovarnarjev, in posledica tega je, da niso Greenu dovolili govoriti o delavskih zahtevah v raznih cerkvah in aa shodu Y. M. C. A. Če bi cerkve in Y. M. C. A. dovolile govoriti Greenu in drugim delavskim zastopnikom, tedaj W podjetniki odtegnili pomoč stavbinskemu skladu Y. M. C. A. Zakaj? Podjetnikom so cerkve in Y. M. C. A. le toliko časa dobrodošle, dokler služijo njim. Ako cerkve ne služijo podjetnikom, tedaj nimajo oni tudi zanje denarja.
Ako bi se zadnja konvencija Ameriške delavske federacije vršila v Chicagu ali katerem drugem meatu, v katerem je organizirano delavstvo močno zaetopano, tedaj bi cerkve in Y. M. C. A. ne imele najmanjšega ugovora, da bi zastopniki strokovno organiziranega delavstva govorili o delavskih zahtevah v njih. To je jasno in razum Ijivo. Cerkve bi pokazale strokovno organfcjranim delavcem prijazno lice, ker je v tem mestu veliko strokovno - organiziranih delavcev, ki bi ¡cerkvam ravnotako pokazali svojo moč, kot so jo pokazali podjetniki v Detroitu.
Ravnanje podjetnikov v Detroitu pokazuje jasno kot beli dan, da oni ne verjamejo v Kristove nauke. Kristus ni nikdar učil, da naj ljudje zbirajo zaktade, da se naj de-lavcem utrgava mezda ali da najse izkoriščajo otrod zaradi umazanega profiUu Ako so velepodjetnikt člani raznih cerkva, tedaj imajo za to avoje posebne vzroke. Njim Be gre za to, da cerkve izrabijo v svojo korist, da drže delavce v nevedi in jih tolažijo z udobnim življenjem po smrti. Ako bi to ne bila resnica, bi bila človeška družba že zdavnaj osnovana na podlagi Kristovih naukov in danes bi ne bilo na svetu socialistov -in komunistov, ker bi človelka družba že zdavnej prijadrala v socializem in bi se blagovna produkcija in distribucija že zdavnej vršila zaradi Ijudaldh potreb in ne zaradi profiUu Tako smo pa danes, kar se tiče uredb v človeški družbi, še vedno tam, kjer je bil poganski Rim, le forme sužnosti za delavski razred so druge, kakor so bile ob času poganskega Rima, poganake Grčije, poganakega Egipta itd. Takrat so delavcu rekli sušenj, v srednjem veku so ga imenovali rokodelskega pomočnika in tlačana, danes mu pravijo delavec. Tisti, ki so bili na najnižji družabni stopnici človeške družbe, so vedno delali in producirali, in tako skrbeli za življenske udobnosti onih, ki niso delali in samo zbirali zaklade.
Cerkve niso sposobne rešiti socialnega problema, ki je gospodarsko vprašanje, ne pa versko. Kajti cerkve so odvisne od darov, ker ne producirajo ničesar. Reveži lahko malo darujejo cerkvi, bogatini pa veliko, dokler služijo njih namenom. Bogatini darujejo, da se nauki Krista zvodene in raalagajo revnemu ljudstvu tako, da ne morejo škodovati bogatinom.
Ampak cerkve ao organizacije in sicer take organizacije, da <ma delavsko časopiaje praVico posvetiti nanje, Ha jih delavstvo spozna, v čigavem interesu delajo. Ako delavstvo pride do pn^ričanja na podlagi obnašanja in del cerkev, da služijo bogatinom, tedaj so delavci v pravem, ako obračajo cerkvam hrbet Kriat je rekel: "Po _ • njih delih jih bodete sp znali." Ta beaede so tako jasne lavss (s Dstroita in ns dajte ss in razumljive, da jih najbolj prebrisan* cerkveni farizej r.e more razlagati drug**, kot «e razumejo. Krist ni bil prijatelj bogatinov, o tem govore evangeliji in razne prilike v njih. Krist je bil prijatelj in zagovomilc ubogih, izseaanih in izkoriščanih ljudskih maa.
Se kadar se ja vršila konvencija Ameriške delavske
federacije v raznlfl mestih, so bile govornikom Ameriške delavake federacije na razpolago prižnle* rasnih cerkva.
V Detroitu so cerkve prvikrat pokazale, v čigavi so. In to je dobro. Delavstvo bo lahko naredilo iz obnašanj« cerkev v Detroitu svoje zaključke in med temi zaključki bo najbaž ta, da eerkve bogatinom, t. j. ljudem, ki izkoriščajo delavstvo in mu odrekajo najenostavnejše pravice, to so pravice do človeškega življenja._
t	■ '	'.-• v
' ravno na dan društvenega piknika, ko bi imeli biti v veseli družbi sobratov — smo bili v veliki tugi ln žalosti. V družbi sosedovih dečkov se je nahajal tudi moj sedemletni sinček Edvard, ko so bili nad meatnim nabiralnikom zs vodo. Nesreča je hotela, ds se js ujčkal na jekleni vrvi, katero so dečki pritrdili na drevo. Nevedoč, kako velika nesreča ga čaka, se je spustil po vrvi nad vodo, padel notri in utonil. OCividci pravijo, da se je dvakrat prikazal n^jjo-vrijn vode, ali nikake pomoči ni bilo v bližini, tako da je izdihnil svoje mlado življenje.
Pokojni Edvard je bU rojen dne 14. septembra, 1919, v tem mestu. K zadnjemu počitku pa smo ga polotili v torek, dne 12. septembra na Memorial pokopališču .
Pjri pogrebu je bilo navzoče veliko število prijateljev in znancev, katerim se zahvaljujem za izkazano sožalje in za darovane vence in «veže cvetlice. Hvala vsem iz bližnjih naselbin, ki ao podarili vence in prišli k pogrebu ter nas tolažili. Pokojnem« sinčku pa bodi mirno spanje v prezgodnjem grobu. — Frank Pavlich.
Shod S. N. P. J. v Ely, Minn. "Slovenska narodna podporna jednota js napredovala za 46 novih društsv od zadnje konvencije," je rekel V^cenc Cain-kar na »hodu društev S. N. P. J. dne 16. oktobra zvečer v Jugoslovanskem narodnem domu. To znači, ako bi bil gl. flflbor S. N. P. J. korumpiran, kot ga slikajo nasprotniki 8. N. P. J. ns bi bila to, kar je danes.—V uro in pol dolgem govoru je gl. predsednik opisal razvoj organizacije; napake, ki jih je'delala jednota potom eksperimentov; ker 8. N. P. J. je orala ledino, zato je doprinašala žrtve. Eksperimenti, ki jih je delala 3. N. P. J., niso služili samo njej, pač pa vsem jugoslovanskim organizacijam, "Članstvo S. N. P. J. je pa doprinaftalo žrtve.
Glavni predsednik je tudi živo opisal razloček podpornih organizacij in zavarovalnih družb
Stavkokašivo pojema v Wyan«.
Wysn, Ps. — Kakor je bilo že poročeno, je Y. in O. Coal Co.
obratovati s stavkokazi dne & .marca t. 1. O prvih stav-kokaških voditeljih sem že poročal od začetka, sedaj pa omenim razvoj stavkokaške ofenzive. r
Med atavkokaze ao ae podali večinoma Slovaki, Poljaki in tukajšnji Američani, JU so pravi kompanijaki pristaši. Tem se js pridružilo nekaj Madžarov in Italijanov ter — kar ne bo pozabljeno — tudi dva Slovenca, kSlerih imena aem že poro-' čal. Eden teh se je kmalu podal in se vrnil, odkoder je prišel, njegov partner je ps Še tu in trpi na bolezni, katero si je nakopal pri stavkokaštvu.
Stavkokazi so prišli od vseh vetrov, ps niso ostali dolgo, ker so, kako "radovoljno" jim lasmpanijs pomaga de zaslužka* Odšli ao In prišli ao drugi ter se neprestano menjavali do misees oktobra. Kompanija ima namroč avoje zaupnike po vseh krajih Združenih držav, kateri pridobivajo atavkokaze in moeda tudi dobre ljudi, ki ne spoznajo prevare; te pošiljajo sem. Omenil bom dogodek, ki poda jaano sliko, na kak način ss vrši ta zavajalna agentovska služba.
Dne 18. oktobra ao poslali iz Detrolta 25 takih ljudi. Z železniške postsje so jih pripeli si i v to naaelbino s tovornim Avtom irt jih peljali pred kom-panijsko prodajalno, da ai v nji nakupijo potrebno orodje za delo naslednjega dne. Ljudje ao pričeli izpraševati, kakšno orodje potrebujejo pri kopanju premoga. Eden je opomnil, da je kramp prekoničaat in da bi z njim ne mogel kopati premoga, nekdo drugi je Modroval, da ma bo sekira pomagala pri raaaek* vanju velikih kosov premoga. Vooja prodajalne jim je rastol-mačil, katero orodje je potrebno in sakaj je potrebno. Nabrali ao nekaj orodja In ga odnesU pred rov. k Vrnivši se na stanovanje
j
so naleteli na pikete, katerih k(insurance companies). Slednje
po zgolj trgovska podjetja, dočim so bratska organizacije pod porne delavske ustanove; ustanovili so jih delavci za avoje namene. "Naše organizacije nudi jo pomoč v sili in nesreči, tisoče in tisoče so isplačale članatvu podporah in ob zadnji uri dajo vsakemu članu zadoščenje, spremijo ga k zadnjemu počitku, ne kot tujca, pač ps bat brata, kar pa trgovske dražbe ne storijo; ker so samo trgovske."
S, N, P. J. lastuje avojo tiskarsko podjetje. Dobiček tiskarne je bil 0krog šest tisoč dolarjev zadnje leto, kar znači, da si zna tudi delavstvo voditi podjetja, ne samo to^tufli druga podjetja bi lahko prešla v delavsko last.
S. N. P. J. si nI nadela samo nalog, da izplačuje članstvu podpore, odškodnin» in poamrtnine dedičem, nadela si je tudi velik .nalog na kulturnem polju. S. N. P. J. Širi proaf*y> med čianatvo, je iadala slovensko-angieško slovnico, knjigo Ameriški Slovenci, prvo iste vrato; izdaje svoj dnevnik in Mladinaki list. Poaebno mladinski list je velikega pomena sa otroke, ja podu-čen, uvaja mladino v slovensko literaturo (veliko, late izide ttidi v angleškem prevodu), "Mladinski Ust ai saaso sa male otroka. js tsdi podučen ss velike otroke, vssk naj a veseljem seže po njen» in ga čila»'9 je rekel gl. predsednik Vincenc Csinkar.
"Nobena podporna organizacija in zavarovalna družba, ako nima wwioatna- rezervne mladine, ne more ekalstirati; bankrot Je neizogiben takim organizacijam zato je treba dobiti mladino v naša vrata. t. N. P. J. je prva, ki Je dala mladini priliko. <ts si ustansvlja drufctvs ter Jih ishko vodi v jeaiku, ki jI je najbolj prikladen."
Na shode je bilo okrog sto. dvajset ljudi. Z zanimanjem so sledili govoru |»l. oredsednjks. ki je Hvo »likal resico. Imeli snfr>
število ni veliko, toda držijo se trdno. Ti so jim šele dopovedati, kak je položaj v naaelbini. Ljudje ao sprevideli, da so bili zapeljani in se se nekateri še tistega dne vrnili domov. Vračajoči so na Sntevillu, Pa., na-leteU na drugo partijo kakih 46 oseb in ravno od onega kraja — Detroita. Pričeli ao si segati v roke in prvi so jim hitro raz-tolmačili, kako sramotno .ao bili prevarani .in zapeljani. Vsi skupaj ao aa odpeljali domov. Naj bodo v vzgled drugim, da ne bodo verjeli zapeljivim agentom, katerih kar mrgoli po de-fteii.
Stavkokaštvo pri naa polagoma bira in čaka zadnje ure. Za stavfcokaze je prišle ura ločitve In morali se bodo podati od tu kajlajega dela. Pred oktobrom jo bilo vpoalenih do 300 stavko-kasov, do areds oktobrs ps se js število skrčilo pod 250. Od prvih prišleosv ni tukaj nobenega več, ssmo stsri uskoki in novinci Še rinejo svojo kompsnijo naprej. Dosti takih pride sem, ki še nikoli niso videli niti ustja rudnika, zato Je umljivo, da taki tudi ne razumejo rudarskega dela. Kompanija to dobro ve, vendar rirfe naprej in računa v svoj prid, nikakor ne t prid ubogoga rudarja. Prišel pa bo čas, ko se bodo morali mogotci podati. To bo prišlo, ako bomo slošno In trdno stali v bju proti iakoriščevatcem ln proti stavko-kaški bandi. . .
Rojaki. Šlrom Amerike, vze-ai za asgled zapeljane de-
sepaljati od kompanijskih naje-teftev. Pokažite jim vrata, kadar pridejo v naaelbino s namenom, da bi vas zapeljali.
delavcem bratski — Ctr«
najmočnejši jugoslovanski organizaciji v Ameriki," govor iz ¿ole življ^jk m dela, govor kakršnega ni mogoče slišati vssk dan. —1. T.
O gonji župnika proti S. N. P. J.
CoUinwood, Ohio. — Kot čisn Slovenske narodne podporne , jed no te si štejem v dolžnost, ds zsgovarjgin jednoto in njena načela pred nasprotniki, ki raz prižnic kričijo proti naši organizaciji in ji žele konca. Na vse kriplje hujskajo proti S. N. P.
proti Prosveti in proti našemu društvu "Mir". Ne vem, kako bolezen ima župnik Hribar, da ne more naše najbolj cvetoče in najbolj napredne organizacije pustiti pri miru: Mi se prav nič ne vtiksmo v njegovo dekvlci nas ne brigs. On ps hujskabvez konca in kraja. Dne 24. oktobra je pridigal svojim vernikom samo od lista Prosve-te in pa od društva "Mir" ter naše jedaote. Rekel je: Le pustimo jih, kar jih je, ker oni so že val pogubljeni, ali naše vrle mladine, naših misdeničev in mladenk pa ne emetQo dati. Ne smemo jih pustiti, da bi pristopili k njim. imamo že K. S. K. J., ki vam bo dala najboljši poduk, da boste res vzorni mladeniči in mladenke.	•
Župnik Hribar se je prav gotovo zmotil. On prav dobro ve, kak je položaj in kaki so uradniki društva, ki celo hodijo poslušat take bed aa toče in absurdno gonjo proti svoji lastni organizaciji. Hribar je dovolj hinavski, da je pozabil, kaj je njegov posel. Kakor je rekel Nazarenec: Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Tega Hribar ne Zna, temveč je zagrizen sovražnik vseh bratov in sester Slovenske narodne podporne jednote. Kje je bVt Hribar pred leti, ko je imel povsod priliko agitirati za kranjsko katoliško jednoto; ne samo v Collinwoodu, temveč v vsaki fari? Ni mu pač bilo za organizacijo, temveč za lastno mošnjo, da bo polna. Ko je nevarnost za lastno eksistenco in ko kaže, da si mogoče opo-more s kranjsko katoliško jednoto, pa agitira zanjo in ae zaganja ob našo organizacijo.
Pozno je že in težko pojde t
Hribar naj v cerkvi oznanuje nauk Nazarenca; če hoče imeti več uapeha. Mi ne potrebujemo njegovih pridig, ker naš princip je načelna izjava naše jednoti, ravnamo pa se po pravilih in tako, kot nam naroča zdrava jpfe» met.
Mladeniči in mladenke, pa ne poslušajte takih ljudi kot je Hribar, ki hujskajo k sovraštvu. Priatopite k S. N. P. J in prepričali se boste, da je to najevčja ln najboljša Orggniza cija za Slovence v Ameriki.
Bratski pozdrav! -r Anton Mravlje.
(F. P.)
lUinoiški delavci zs smendirsnje davčnega zakona.
Chicago. — Organizirani delavci in farmarji v, Illinpisu so se zavzeli, da skupno nastopijo, da se amendira držayni zakon o davkih. Namen ameAdiranja je, da se dobi bolj pošteno postavo, ki bo priSAdela voe enake in ne
S02ALEN SHOD V DETROITU.
NUston. iMnole. — Dne ie.
oktobra ob pol ene popoldne —
Detroit. — Slovenci in Jugoslovani sploh so posvani na shod, ki se bo vršil dne 1. novembra v znak aožalja za sodru gom Evgenom V. Debsom. Shod se bo vršil v City College dvorani (Old Central High School) ns Cass in Wsrren sve.
Ns programu bodo razni dobri govorniki v več jezikih, kot angleški, židovski, italijanski in drugi. Igrala bo tudi godba. Dolžnost vseh jugoslovanskih delavcev je, da skupno pridemo na shod in pokažemo avoje ao-žslje sa največjim delavakim boriteljem sodru gom Debsom —— Poroče> aire.
Govorniki ns
shodu navdušujejo
samo male lastnike, medtem ko se velike ribe čeato ven spuščajo.
Volitve glede tega se bodo vršile dne 2. novembra Vse delavske organizacije v IlHnoisu so za ta amendment.
Proti Cootidgeveaui imperiali-
Seattle, Wash. — Iz Seattle so poslali delavci protest na predsednika Coolidga, ker noše dati Filipincem neodvisnosti, ker pošilja na Kitajsko vojno bro-dovje, so protfr zasužnjenju Hsi-tijs ter zahtevajo priznanje Ru-sije.
Stavkfokaški policaji rekratira-> Jo akebe.
New York — Florence Geller je izvedela, da newyorška policija rekrutira akebe, da gredo na delo v papirnice^v katerih je proglašena stavka. Ona tr<y, da je samo na s ve je .oči videla, ko so policisti prigovarjali delavcem, da naj gredo na delo, da jim bo kompanija d6bro plačala. Sploh gre policija V vseh aluč*-Jlh na roko tem izkoriščevalcem delavcev.
Nekega delavca SO celo aretirali, ker je skušal zVedeti številko nekega policista, ker je ta policaj pretepel neko stsvkari-co, ko je rekle nekemu stavko-kazu, da je stavkoltaz. Tistega delavca so potem izpustili pod varšino $600. Se več drugih stavkarjev je bilo aretiranih.
Nov klic za pomoč Sacco-Van zettlju.
Chicago. Vso energijo morajo delavci porabiti» da se ugrabi Sacco-Vanzettija iz rok tiranske justice. To je klie delavatvu, ki ga je izdala organizacija mednarodne delavske obrane, ko je izevdela, da je sOdrif^Thayer zavrgel ponovno Obravnavo. Na vsak nMčin se mora korumphw«|/ * » nemu sodniku pokazati, da ae delavci zavedajo, kaj pomeni njegova umazana odločitev.
Borah ae strinja z odlokom vifc-je^a sodišča.*;
Washington. — Senator Borah iz Idaha, ki je priznan kot Biro« konatitucionalec, je izjavil, da se atrinje z odlokom višjega sodišča, da ne more nihče braniti predsedniku .odstaviti i-menovane uradnike v vladnih u-radih.
New York. — Tu je obdrža-vala narodne delavska obrana Debaov spominski s h Od, na katerem je polivala delavce, da naj alede Debau, k! je zahteval, da se izpusti Iz zsporov vse delavske jetnike. Omenjali ao M*o-neyja. Sacca in Vaasettfja in še veliko drugih političnih ia sploh delavskih boritatjev, ki se še na-haiajo V raznih ječah. Dota js vedno zahteval prostost teb delavskih borcev. Shod se ia obdr-♦ Ceatral Opera Heme. Je bU nabito pola dsisv-N as topil I so govorniki h narodnosti.
Zlatarji si žele sprave s stav-kar ji.
New York. — Sest velikih korporacij, ki iadeh^ejo razne zlate in druge predmete, se je že faktično približalo organizirar nim stavkarjem z namenom, da se pogovore ter da končajo stav ko. Vseh tovaren je štiridsaet, ki so prizadete. Na etavki je sedaj približno tisoč stavkarjev. Vsaka kompanija mora podpisati linijsko lestvico, ki ji jo predloži unija. Zahteva se deset odstotnega povišanja mezde in 44 urno delo v tednu.
Kongres lur,per*tiv obljubil je lepo bodočnost.
New York. — Letošnje okn-veadjs kongrszs kooperativ ae bo vršila v Minneapolisu od 4. do 8. novembra. Napovedujejo, da bo to največja konvencija, kar jih je še ta kongres obdr-Žaval. To bo že pete konvencija^ W kooperativ, kakor javlja kooperativna liga. Reprszentirsnih bo nsd sto dslavsklh in farmarskih kooperativ. Vadi članov skupaj štejejo te kooperative 70,500. Franklin Creamery kooperativa je največja izmed vseh. Ta kooperativa je pod vzela korake, da je že ustanovila *ol* ln druge kooperativne zavode, kjer se učf delavci kooperativni* vodstev. Edina ta kooperativa je uspsls do sedaj, ds jo unkmlsMa vse svoje delavnica ia podjetja, kar jib spada v njeno področje* Kon-gree teb kooperstiv ohij ubija hiti selo uspešen, ko so člani koti v t bero na konvencij i v
Zemlja brez življenja! ! Koko, Kakaramb*, Mar» 87 piškurja, 15,677. — Naši aitroi nomi so se spet poshiiili prilike ko se je Mars približal sosednji Zemlji za oaem milijonov mi;. Opazovali ao Zemljo zelo natančno in spet zaman. Zasledili niao najmanjšega znaka kake„a življenja ns tem pisanem pfc. Stoto. Naš prvak Krurapola « centralne zvezdarne je dejal da-nea, da on ne verjame, da sploh kakšno razumno življenje na Zemlji. Rastline so in morda kski črvi ter gliste, toda ta-Mh višjih bitij kot so Marsjani ni pa ni. So nemogoči. Pomisliti je treba, da je na Zemlji strašno gost zrak; y takem zraku se mora vsako višje bitje zadušiti v eni sekundi. Potem je na Zemlji grozna temperatura. Kako» je rnzvideti, imajo tam ponekod čez 100 stopinj vročine. Prosim vas, aH je kje bitje, ki fflore to prenesti? Zato se pri-družujemo mnenju našega prva ka Krampole in vsi soglasno izjavljamo, ds ns Zemlji ni — iz-vzemši rastlin, črvov in glist — poštenega življenja. Marsjani naj si enkrat zapomnijo, da "Zemlja je mrtva, kar se tiče pametnih stvorov. Mrtva je kot bližnji asteroid Sambula ... Pustimo Zemljo na miru in »e brigajmo za naš lepi svet! . . .
Dobre novice iz Jugoslavije. (Objavljene v katoliškem glasilu.) Blagoslovitev cerkve sv. Frančiška v Šiški-
Toča je potolkla Stari trg pri Črnomlju.
Fantje so se stepli v Kostanjevici, ko so me) i proso. • • ♦
Knock the Mock off!
Cenjeni Žarkomet! 'Progresivni blok" naj nikar ne misli, da smo društveni tajniki tako neumni da bomo njihovo brozgo nosili na eeje. Ako se ne sme agitirati za eno stran, se ne bo niti za drugo. Člani že vedo, kaj jim je ateriti. Citatelj 2arkometa, Sublet, Wyo.
Predsednik na delu.
Tone Grdina se hvali, da je že pokopal 4000 mrličev. Tone kot dober kristjan ne želi nikomur nič slabega, vendar pa je
pripravljen pokopati še 4000—ampak ne iz golega telesnega dela usmiljenja.
» • •
;. Čudež v Kansasu.
Cenjeni K. T. B.! Ti, ki ne varuješ v čudeže, zakaj nisi posvetil sem v Kansas "tam en veder", in bi se bil prepričal, da •čudeži ae še gode. Neki član nekega društva je bil tako hudo poškodovan, da se je komaj na nogo opiral. Srečen slučaj pa je naneael, da jo bil povabljen aa neko Mohcet". Ko je "muzikant" zaigral poakočaico. se je zgodil čudež. "Kripel" je tako plessl, da ss je "haus" tre-ael! Bog daj še več takih čudežev! — Bazilisk.
♦ ♦ •
Vesti a fronte.
Duhovniški štrajk v Mehiki stopa v peti mesec.
• e *
Glasujte, glasujte, neveste!
Dragi 2arkomet! Strinjsm * z "Jsno'\ ds morajo tudi ne; veste Imeti svoje pravice. M<>J ženin, če pride odkod izza vogla, mora biti zdrav, krepak in r**-vit, drugače naj se gre solit! -
• • •
flrsen js Dragi 2arkomet! Kupil sew si lep, rdeč, nov ssmopojnik. P» sem se namenil pisati najP^J tebi. Prosim «e, reši ml t<* mučno ugsnko: Kdo J« pristaš dsnašujegs krMč^' gospodarskega sistems. Wi»sji Green, predsednik A. T fj*
gtepanof.	b
• ima mislil, da se M P«**1 s Amalijo?	„
- bCm. veš. sem šved^ dsj pustila le dve tretjini premoženjs pri šlvfljl .
H P. sem rajše šiviljo vss»'
SOBOTA, 30.
Koliko
moMIsko katMtrofo
fe ne zahtevajo samo veliko
življenji temveč tudi mlljon
sK» premoženja-
Chicago.—V četrtek so bile zt,|rt:t ubite štiri osebe in težko ranjenih več kot ducet. To je vsakdsnja žrtev v avtomobilski vojni, če se sme t*ko imenovati to pobijanje na cestah. Čika-gka trgovska zveza je istega dne izdala poročilo, katero izkazuje, koliko stanejo avtomobilske nesreče letno v dolarjih.- Seznam pokazuje, da je Chicago s svojimi prebivalci lansko leto utrpelo $17,000,000.
To poročilo je obenem zahteva trgovcev, da mesto pomaga rešiti nevarnost prometa. Veli kanska gmotna ftkoda in 19,500 ranjenih ter 649 ubitih, kar so zahtevali avtomobili lansko leto, vse to kriči po ureditvi prometa, da bodo bolj varni pešci in vozniki. >	y
Poročilo se pohvalno izraža glede varnostnih lamptjenov. Dasiravno so zastavili promet v loopu, so od časa in&taliranja zmanjšali katastrofe «a 28 odstotkov od mesèca februarja do danes, če se printerja z isto dobo lanskega leta.	.	>
S štirimi ubitimi v Četrtek je àtevilo mrtvih poskočilo na 729. Ubit je bil neki John Qordon, 77-letni sUrček in neki 25-letni mladenič William Campbell. Za poškodbami je umrl 65-letni Israel Silverman ter istega dne ie sest let stara punčka Mary Sullivan. Bilo je vsepolno družili nesreč, od katerjh je par težko ranjenih, ki bodo bržkone pogledli poškodbam. Neki motom i k električne železnice je bil «mrtno ranjen, ko se je drveč avtomobil zapodil v njegov voz.
» » im«J Sili«la»al
moa iinoiapci lid*!
Vrše se kar v več okrajih.
t j '
Marion, IH.—Po teh krajih se bijeta med seboj dve tolpi tihotapskih poboj nikov, katerima gre za premoč za dobavljanje prepovedane pijače prebivalcev Williamson, Franklin in Saline okrajev. Opetovano izbruhne pokol j, zdaj .v tem, zdaj v onem kraju in prebivalstvo se' boji vsakega dne, (kaj bo prinesel. Tolpi sta organizirani in pripa1 da ena Birgerju, druga pa Shel-tonu.
Zadnji izbruh je bil v četrtek, ko je Sheltonova tolpa kakih Petnajst mož po številu naskočila neko obcestno hišo, katero so geli prej v posesti Birgerjevi «o v nji točili svojo pijačo, fc je do tal pogorela.
Da zatro nemir, so se takoj oborožili javni uradniki in se Mali nad tolpo. Pobojniki so «¡¡ljubili, da takoj zapuste kraj M™ podali iz okraja Wil-
Šampanjske orgtja I rt prihod« kraljice
Kanadčani vprašaje jo, zakaj Ku< ; m unija zapravlja
Marijino potovanje, dolgov pa ne plača. Kraljica drugič ps-v svana domov. Zdaj je kralj "bolan.H
|e	mmmmmmmmmm
Washington, D. C. — Ko je rumunska kraljica prišla v Wa-shiagton zadnji teden, je sledila precej "divja noč" v rumunskem posiamstvu. .Šampanjec je tekel kot voda in vse je bilo dobre volje. Se policaj, ki je bil poslan, da čuva poslaništvo, je bil pijan. To je prišlo v javnost 2Č. t. m., ko je policaj stal pred policijskim sodiščem. Namesto da bi bil na straži, je mož krepko smrčal na dvorišču poslaništva. Policaj je izpovedal, da so se vsi "dobro imeli" in tudi njemu eo dali pijače. Ker nikoli ne pije, je mislil, da lahko prenese, pase je zmotil; pijSča ga je takoj vrgla ob tla. Prosil je, da mu Odpuste, ker ni vedel, da je pijača tako močna. Sodišče seveda ne more nastopiti proti poslaništvu, kajti vsa poslaništva v Washing-tonu se smatrajo za inozemski teritorij, kamor ne segajo ameriški zakoni.
Ottawa, Ont.—Kanadski konservativci, ki so zdaj v opoziciji proti vladi, so začeli preiaka-vati, koliko stane tura rumunske kraljice in njene družbe po Kanadi. Voditelji stranke pravijo, da naj Rumunija plača Kanadi Vojni dolg namesto da zapravlja denar s kraljičinim potovanjem. Rumunija dolguje Kanadi 35 mi« lijonov dolarjev.
Bel grad, JjugoaUvija, 29. okt. -A- Iz Bukarešte poročajo, da je bila rumunska kraljica epet pozvana domov iz Amerike. Najbrž se vrne mesec dni prej kot je nameravala. Vzrok: kralj,
njen mož, je nevarno obolel. _-
HVJIljOfi HHWW
lataa pohabljenih
nl
Hamgon proti ju^u. I Boji se tem kajpada niso predali, kajti pri njih ne igra vloffo samo alkoholna pijača ali Monopol za razpečevanje te pi-J»<<. temveč je v njih tudi uko-Jninjena nekaka krvna osveta. tr J*' bilo med gangeži že veliko pobojev, se čuti vsaka stran hu<1<> prizadeta in smatra, da » >a maščevati svoja padle.
|M)l>ojniki so večinoma sa-»"klanovd ali pa katoliški iVci.
jAIMH.KA so poceni farmarjev.
OD
Ur,! >1
v so-
li hicago—Predvčerajšnjim so *Kh'gan»ki sadjerejei pripelje |W<>mne zaloge jabolk na po-nicipal pier. 'Pripravlja ■"b 'a običajno letno rezpro-katera se vrli daeea. Ja-rk;i pMaje(e direktno konzu-zato jih lahko dejo te-r'' «■« n« Jše. ker ni treba plače-2h,,h«**tm raznih "komii-■h 1 toneš Wen, to je ™ln' novembra bo fproiUja.
■J*>".iks vrst baldwina, kings P treningi so po $1.25 bušelj, B zn,"e nekoliko čea dva centa ¿¡£L Na trgu ee dobe tndl ■■ krliaee golden, nerthern C'	in druga. Di-
"d farmarjev se revno-S «jo tudi krompir, čebe-
Pf'/r :u - i*«*Ä*nik
rj*1«. vae po zel
«mami po trgovinah.
ti
Ameriške industrije ubijajo in pohabi ja jo delavte, se glasi poročilo.
Detroit, Mich. — "Več kot milijdn delavcev v Ameriki je vsakdo leto vrženih na kup stare šare kot trajno pohabljenih," Tako je izjavil dr. Harry E. Mock iz Chicaga na tukajšnjem kongrešu Sveta za ljudsko varnost. Zdravniška veda vsako leto zniža število žrtev bolezni, toda bolnišnice so vedno bolj polne žrtev industrijskih in sv-tomobilskih nezgod, je rekel dr. Mock.
19-LETEN
" Sen
MLADENIČ OBE-V CHfCAtHJ.
Nobenega aednika ni bile doma, ko eo sorodniki prosili za po-mlloAčenje.
Chkago.—Včeraj zjutraj , so sorodniki Richarda Evansa, 19-letnega mladeniča, ki je mese< a marca ustrelil policaja Flnne-gana, na vse načine poskušali ustaviti eksekucijo. Mati, ki se prej ni brigala za obsojenega siri« je v zadnjem trenutku prihitela in prosila za pomiloščenje. Okoli polnoči je bilo sklicertd
naj
da bilo je zaatonj. Sodniki so dognali, da je bil morilec pri n-sdrevcm razumu, torej še eo- _
jen* potrdili, da mora biti obešen.
Po polnoči je pričel lov za sod-
ravao ta
vsi čilcalk! sodniki z Evaneova sestra pa je istočasno hitela k govemerju Smallu, da on oprosti breta smrtne kazni.
Evans sam je Ml truden. Kakor M sam hotel de dopolnijo, v kar so ga obsodili, Je dal vse in še več kot to. eo ga obdolžili in obeodili. Povedal je. de je on sam uspehi policaja in daje poleg tege izvršil skupno s Hackarjem kakih deset ropov le pPiJ. Ko je take na debelo izpovedoval, so ga JBr pa Je Kaj vraga se ml hlode, nikdar bi tega ne prianalT
Rova razkritja
KovČeg, ki ga j« vlačil aebej po deželi Ormiaton,. paatoričin ljubimec, je prišel v rake pa-liciji Kovčeg je poln ženske obleke.
L*e Angele«. Cel. — V četrtek je prišlo na dan, da je nekako pred dvema tednoma policija v New Yorku dobila v svoje roke velik kovčeg, katerega je Kenneth G. Ormiaton, bivši radio operator v Angelu« templu v Los Angelesu, pustil v newyor-škem hotelu Cumberlandu. Or-miston, ki se je skrival tisti čas v New Yorku, je dva dni prej izginil iz hotels«
Kovčer^e poln ženske obleke vsake vrsti, več parov Čevljev in zraven je tudi čepica, kakršno nosijo ženeke v kopališčih. Najznačilnejši komad obleke je svilena duhovniška, obredna halja« kakršno Aimee navadno noBi, kadar pridiguje in vodi obrede v Angel us templu. Druga zanimivost je rdeč las, ki je bil najden v čepici. Aimee ima lase bakrene barve.
Distriktni pravdnik Keyes, ki je bil obveščen o zaplembi kov-čega, je brž odredil, da se kovčeg pošlje njemu s vso vsebino. Vse kaže, da je to tisti kovčeg, katerega sta Ormiaton in njegova duhovnica-ljubica vzela seboj dne 21. maja 1.1., ko sta odšla na "medene dni" v Carmel ob morju. Nato je Ormiston vzel kovčeg seboj, dočim se je Aimee Odpeljala na mehiško mejo, da uprizori svoj notorlčni "beg iz ujetništva."
Kovčeg je bil pred par dnevi odpoelan iz New Yorka v Los Angeles. Pošiljatev je zavarovana za |6000, Vsebina kovčega bo dala državi silno obtežiliio evidenco proti pestorici, katera še vedno in trdovratni vztraja, da je bila po sili odpeljana v Mehiko. Zdaj še ni znano, če eo v kovčegu kakšni dokumenti.
.S POLJA VEDE
r— ■ «
Od kedaj so ribe prvi vraten-
To in še polno drugih problemov obravnava H. M. Kih v iz-borni knjigi "The Biology, of Fishes." Obično si predočujemo razvoj v tejle shemi: početkom preprosti zorci pražlali (protozoa), nato kompleksni organizmi kot sestaine iz preprostih oblik, nadalje še bolj zamotane oblike z raznimi inačicami; to so prvi zastopniki skupin kot zoofiti, Črvi, mehkužci, žuželke itd., ki se sčasoma pomnogoličijo. Na ta način se zaporedno pojavi večina brezhrbteničnikov. Potlej se iz teh izcimi vretenčrr, prvotna riba. Zatem se pokažejo dvoživke, plazilci, ptiči, sesavci. Prvo-bitne oblike pri vsaki skupini so še tesno spojene s prejšnjo skupino. Kako pa se je to vršilo, o tem so ssme domneve. Eno dejstvo pa je neomajno: do prvih hrbteničnikov je trajelo jako dolgo. Najnovejše cenitve (We-giner) se glase v milijonih let: paleozojsks doba 500, mezozoj-ska 10, terciarna 16, eocenska 10, oligocenska 8, mlocenska 6, pliocenska 2 do 4, diluvialna pol do 1, popotopna 0.04 do 0.05.
Ribe so nastopile pred kakimi 400 mil. let, kmalu za njimi dvoživke, potlej plazivci v karbon-. A . «taki (mezozojskl) dobi, dalje sodne zaeedanje, s katerim naj ptic£ |n MAlvcl; vse te skupine bi mogoče preklicali obsodbo, to- M ^ nAitopj|t |„ nekatere se
. Lil. M^	CswJmlri IA	..	. ..	.....
že dokaj razvile pred 16 milljo-let. Zadnje Izpopolnitve so mnogo mlajše, hkrati pa tudi doeti znatnejše, kajti le je človek bival ob koncu tertiara, sega komaj 2 do 6 milijonov let
niki, ki pa "slučajno" nobenega ^^ „^j, Veliko več časa je nl bOo doma. Očividno ee bili b||o ^^^ «j praži vali do ribe " pred ekeekucijo nego ^ u do ¿iovečnikov (an-""" " ^ tropoidov) in ljudi. Vsaj dejanski položaj kaže tako. AU naj sklepamo, da se bo človek naglo razvijal, če mu je razvoj še namenjen? Se bo predrugačil telesno ali nravstveno? — Pa vrnimo se k ribam, ki zavzeam-jo prvovrstno mesto v hierarhiji organizmov. Odkod prihajajo prav ta prav? Paleontolog ne ve nič o tem. Vsekakor pa tvorijo osnovo vretenčarjem Predniki, predhodniki so višjih oblik llv-Ijenja. Važen problem v prtro* di predstavljajo. Biolog Kyh ga sicer ne misli reŠiU. proučuje pe
yMi| i. Lk^Jsäk ftlU IZ MgMMvVjt
Ppžar v Kamni gorici. Dne 14. o}(L okrog polnoči je v Kamni gorici 4 stari hiši Mari je Pogačnik izbruhnil pošan ki je v kratkem času upepelil vao hišo s priključenim gospodarskim poslopji-111. Po večini u-božni stanovalci, med njimi invalid s petimi otroci, so ji komaj rešili gol^ Življenje. Pa tudi sosednji hiši Ivana Lazarja in Tomažja <Bogačaika;»Ui bili v veliki nevarnosti in le napornemu delu domačih gasilcev se je zahvaliti, da ni nastala strašna katastrofa in da ai bil uničen spodnji del vasi, posebno Še, ker so poslopja po veČini krita s deskami. Poeestnica hiše, kovaška delavka, ki ima v družini tudi bolezen, je imelf hišo zavarovano za minimalno svotico in je hudo prizadeta. Kako je požar nastal, ni znano. Pogorela hiša je bila ena izmed najstarejših kamnogoriških stavb in zidana v prav zanimivem starem slogu.
Nag poahišelec pri javnem koncertu. Kakor poročsjo iz KriŽevcev, se je 12 .okt. pripetil tamkaj mučen prizor. Ko se je na Zrinjskem trgu vršil pro-menadni koncert, je dostojanstveno korakal po korzu popolnoma nag moški. Policijski stražnik ga je odvedel na, stražnico, kjer se je ugotovilo! da je ta čudni ljubitelj godbe Veko-slav Novak, redom iz Marije Bistrioe, po poklicu hlapec, ki je nedavno zblaznel in zapustil svojo službo. Mestni fizik je odredil, da se blazni možak prepelje v Zagreb ter iaroči tamkajšnji Zakladni bolnici.
V	Beli Krajini imamo krasno, toplo jesen. Grozdje smo pobrali večinoma že ob suhem vremenu. Vinska letina je povprečno slaba, a kakovost vina utegne biti ?elo boljša ko lani. Kakor druga leta tudi tokrat ni manjkalo Živahnega vrvenja v naših goricah in zidanicah.
Prvi zdravstveni dom v Sloveniji. V nedeljo, dne 24. oktobra, je otvoril načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Atampar prvi zdravstveni dopi v Sloveniji. Dom je post^JM v kovici pri Domžalah.^
Samomorilna menija v Zagrebu. V Zagrebu skoraj ne mine dan, ki bi ne imel zabeležiti enega ali več samomorov ali poskusov samomora. Dns 15. okt. je izvršil «amomor Sandor Kulič, natakar v znani restavraciji "Frankopan" na Prilazu. Zastrupil se je z oetovo kislino in je kmalu nato v bolnici umri. Octova kislina mu je raz jedla želodec in čreva. Bil je soliden in miren človek. Kaj ga je gnalo v smrt, Še ni pojasnjeno.—Tudi 16. okt. ni potekel brez samomora. Na ,stopnjišču neke hiše na Peščenicl se je zjutraj obesil trgovski potnik Nikola Weber, star 49 let. Vzrok: brezposelnost, beda.
- d'
IZ PMMRJA
Nove poplave so napravile v gorskem delu goriške pokrajine zopet ogromno škodo. Bača in Tolminka sta vrgii toliko vode v Sočo, da je presegla višino pri prejšnji povodnji. Posebno hu' do Je zadeta občina Grahovo, Še bolj pa'idrijska dolina. Škode je čez stotisoč tir, Lesni trgovci v baški dolini so močno prizadeti. Pota, travniki, polja so posuti s prodov I no, vse je pok varjeno.^ Do železniške nezgode pri Avčah je prišlo radi tega. ker je bila proga do 2 m visoko zasuta s kamenjem, prstjo in drvmi. Strojevodja je zadnji trenutek zavrl vse zavore in spustil pero. Bila je resna nevarnost, da za-vozi vlak v vodo. Prdga je pretrgana in zaeuta tudi blizu Pod-malce, Grahovega in Hudejužf-ne. Ponekod je peska In kamenja do S m na visoko In 20 m na dolgoet.
V	Nabrešiai je umrle Marija Radoviž, soproga industrijalca Antona Radov« M.
dragocenih podatkov o životo-siovju te* skupi ust posebno zanimivo gjede umak*ifs življenja pri ribèk. Omeniti je ûaaU še to. de se prvi* pri ribah, osobito v družini somov, tvori posteljica (placenta), ki ima bistveni po-men v višjih oblikah življenja, kakbr je to pokazal odlični cm-brioiog Balfour.
Sežiganje mrličevv Sporočila o sežiganju mrličev segajo daleč nazaj, v prve začetke ljudske kulture. Ze pri nomadih zasledimo sežiganje, ki je bilo običajno tudi pri indijskih plemenih ter pri plemenih starih Germanov. Rimski historik Tacit celo poroča, da so dajali Germani prednost sežiganju mrličev pred pokopavanjem.
f klasični dobi je bilo sežiganje mrličev naravnost v modi. Grki v homerski ¿ohniKRimlja-hi so do cesarjev smatrali sežiganje za najelegantnejli način pokopavanja. Tudi Asirci, Ba-bilonci, Feničani, Kartaginci in Judje so mrtvece najraje irro-Čali plamenom.
Leta 1906. je neka ekspedicU ja člkaške upi verze naletela blizu biskajskega zaliva na dobro ohranjen krematorlj, ki je bil po znakih sodeč sezidan-celih 4000 let prod Kristom. Na Islandiji, na Pruskem In v Rusiji, se je običaj sežiganja mrličev obdržal do leta 1000 po Kr. r. Sele krščanstvo je par sto let po tem, kcj se je učvrstilo, proglasilo polaganje mrličev v zem ljo za izključno pravoveren obred.
V srednjem veku je sežiganje mrličev polagoma izginilo. Nadomestilo ga je polaganje mrtvecev v zemljo In Karel Veliki je leta 786. celo zapretll s smrtjo onim, ki bi pokojnike sežigall. V renesanci je vprašanje samo teoretski oživelo, od 16. stol. dalje pa se je na stvari sopet za» Čelo diskutirati v javnosti, posebno v Nemčiji, Franciji, Ang lijl in Italiji. Za sežiganje sta se izjavila med drugimi tudi dva visoka dostojanatvenika katoli ške cerkve. To sta bila Matija Maldi, tajni komornlk papeža Aleksandra I. in prelet Scipij Platolll iz Modene. Seveda sta storila to z vednostjo papeževe cenzure.
Sele v XIX. stol. so začeli IJud je prikazovati sežiganje mrličev kot nov kulturen pojav. Mednarodni medicinski kongres Florencl in Rimu je sežiganje priporočil ,toda uprla se mu je cerkev. Po 1, 1876., ko so bile uvedene Slemensove regtnera tivne peči, je biloaežlganje omogočeno celemu Kulturnemu svetu. Med vsemi drtsvaml je Ita 11 ja prva uredila to vpražanje z zakonom. Italiji eo sledile Nem Čije, Francija In druge latinske in germanske države Evrope, Amerike in Avatraiije.
Med alovanskiml d Evropi je danes to vprašanje u rejene edinole v Češkoslovaški. Italija in Nemčija sta Imeli pred vojno vsaka po 29 krema torijev. Švica jih je Imela 10, Francija S, Anglija 18, Norveška in Češkoslovaška po 8, • v Češkoslovaški Je bilo v zadnjih 4 letih sežganih nad 12,000 trupel. Najbolj popularno pa je mu-Žiganje mrličov na Japonskem, kjer nsjde konec v plamenih ßn odet. vseh pokojnikov.
Nekatere države imajo tudi posebna društva, ki propagirajo sežiganje mrličev. Evropskim narodom prednačijo v tem pogledu Nemci, ki Imajo HO pro pagandnih organizacij, 60 j>o. družnlc in 60 tisoč članov. Ni dvoma, da Je sežiganje mrličov v hlgijenskem, estetskem In gospodarskem ozlru nad vse priporočljivo in da bi moral to stališče usvojiti vsakdo, ki živi v današnjih modernih Časih tehnike in nepredke.
Ženske oči. Prenekateri pesnik jih Je slavil, ne najslabše Rodenbach. Učinkujejo v veliki meri s svojo barvo. "Graue Augen, schlaue Augen; des Au-gee Blaue bedeutet Treue; der schwarzen Augen Gefunkl Ist wie Gottes Wege dunkel,H sem čitei ne vem kje in kedaj. Tudi slovenske deea zna silčne rečni-ce: sive so lažnive, pleve so prave Itd. Modre oži se vobše smatrajo za najljubkejlS, veadar po krivem. Sladki vtis prihaja pat od čiste barve. Stari kakor tudi današnji južni rodovi dajejo prednost črnemu očesu, severnjaki pa modremu. , ^ Ali ae de oklepati po očeh na zhščaj, temperament, narodnost? ffljiefcor ne. Pač pa moremo i /.'>># M* zaključevat» na istlnilost osebe. To nam omogoča kretanje očesa. Veselje, navdušenje, reeal-ca tvorijo, da očesno Jabolko močneje izskače, povzročajo sijajno vlago, ki pri vsakem po-
—■
		
Vlnwoncbo NifnilM otuTolloKI IflfUlIno		Podporni Jednote |
UitaMvmn a «pHla ISO«		Inhotp. IT.Jooga ISOT v drSavt ItKoala
GLAVNI STAN) »087-8* SO. LAWN»ALK AVK, CHICAGO, I LUNO M
v	,	I/vrsevalni odbor:	»
frtlAVNl OD8KK: Prtdaedftik VJi*>««( Catakar» i>odi>ml..*4iilk Aadraw VMrkh. K. K. D. T 8o* 103, Johnatown, P..; g». ujnlk Mnithc* Turk; tajnik bolnlik**«
Mas Novak; r». bl.fajalk Jaka Vo«rlrh; ursdalk glaalla lals Is.__
upravitelj tiaalta Ptllp (iodina; vrhovni tdravnik Dr. F. J. Kar* UU _ Clslr Ava., i lavaUad. UMo.	' ^
(•08 k) da khk i oimkki Krank Somrak, »raMnlk. SM K. 74th llovaland. OhU» rmall Alrafc, SI 14 K. Crawford Ava. ( hic.jo, III.; Jacob Zupanflf, SSt7 S. Kidfa-
w«y Avas Ck»ea«o. I1L
POKOTNI OMBVi John (joritk, prtdaadnik. 414 W. Najr »t.. 8pr»n«r»aM. lil.) Jaha Trlslj. Ko* U, Straten*. Pa.j Tony 8rkraral. K P. D No. 1, Joknaton C*y. IN.i rraak Podboj, »ok 61. Park Hiti, Pa.| Anton ftelar, Boa 1S4, Uroaa. Kana.
■feLNIŠKI oi»si K;
OajUCDNJK OKROŽJI:. M«. Novak, pradasdalk, MI7-M 8. Uwadals Ava.. Ckianio. Ul.
VZHODNO OK KOŽ J K; Joaapk Sorko, R. f. D. I, Box 114, Waat Nswtoa. Pa.) Aataa Abram, USS K. Tltk St., Cleveland, Ohio.
KAPADNO OKROŽJE: Jacob llaloh. R. R. 8, Ros M, Pittaburg. Kana. an juVo«apadi Prask Klus, Box Ml, Chtakolm, Minn., aa aav. aap.; John G«, leb. Ho* 144. Rork Hprlnfa, Wyo
Nadzorni odbor:
. iSl^ft	IMS W. Nth St.. Chicafo, 111; LadvUt Madva-
šek. S40» SI. Clair Ava. Clavaland, Ohio, Albert Hraat, 441 Natlossl Ava^ Mllwaukaa. WU,
Združitveni odbor:
o JL"*- **"'	»ŠIŠ W. «3rd St., Args, ULI Isha OUp, MM
Cols °n P,rl Avt" a,ki*0' ni'!	»51 So. Broadway, Dsavar,
POKOR!—Koraapondonca s glavni«! odborniki, kl Sek Je v uradu, as vrli tahslet
VBA PISMA, kl aa nansšsjs m pasla gl aednlitvo S. N. P. JH MS7-SS So. Uwndala Ava., Cklanfo, lil.
vJ,^*iD.ÄVi.l,0LNI<lKÄ rod«>ak aa nabujvk. bomu» ujai-
N. P. Jh 1M7.M So. Uwndsla Ava., Chisago, HL
DENARNE POdlUATVR IN STVARI, Id ss tHoJo gl. Isvrševslesga odbora la Jadsolo voMo aa naalova: Tajništvo S. N. P. JH N&T fil ba. Laws-dala Ava. Chkago, III.
VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIKIH! pobu ss psWJsJo m iv» Blsgslnlštve B. N. P. J. lift7-59 bs. Uwadali Avo. Chl«a«o, III.
Vaa pritoiba glada poalovasja v gl. lavrlevslasei odboru aa naj pešljajo Prank Zajcu, pradaadaiku aadaorhaga odbora, ilfar analov Ja agoraj.
V.1 pri.Ivi na gl. porotni adaak aa naj »AUJaJe m eaplavt Jaha Goršdi, 414 W. Hay Bt.. Sprlagflald, III.
Val duplal in drug« aM nsansnlln. oglasi. aaroSetnn hi aalsh vas, kar
fc.I .ï¥ !	»»i •• PSŠIIJa na aaslavi MSoBV«?A,f
IS57-5I Sa. Uwndsla AvaM Chlcago, III.
gledu odbuja svetlobo. Zrklo potrtih. breznadnih in obupanih se vdira, trepalnice ga napol pokri vajo in luč se slabo odbija. O» tožni človek v svoji boli zre na ravnost, neiškrenl pa se ogiblje svojega sobeaednike. ZskrknJani lažnlk gleda tako napeto, ravno in svetlo v svet, da je težko na nJem opaziti neresnico, toda izdajalo ga koti ustnic. .
Lepota očesa leži nhjveč v nje« govi velikosti in prehilčnostl. Zenica je pityliŽno pri vseh ljudeh enaka, vejice pa dajejo mož. nost večjega Kil man (šega otvar-janja, Goethe. Josip II., Friderik Veliki i. dr. so imeli velike oči. Homerova Atene se stalno nazlvlje ••bdbpla," volovskooka radi velikega zrkla. Tudi Sokratu, ki baje 10 bil lep, eo njegove oči ustvarjale neko posebno mi» lino. Cesto so čislajo oči v obli-ki mandelja« Pri Kitajki leži oko malce postrani, obokane tenkimi obrvmi, kar jo dela m kavno. Ženam s preslabimi premočnimi obrvmi ne pom jo vse ostele prednosti. O morajo biti ozko potegnjena, ge, goste in anako zeoblje Toda odkod oni nepopisni tfojem, ki ga nahajamo pri decl In dobrih odraalih ne glede očeano barvo in obliko? Odkod dobiva mladenka, ki nehava biti otrok, iznenada nov, povsem drugI pogled, poln sijaja In krasots? Kako nastaja ta nepričakovana premena oči, kadar tvoja ravnoduš-nost prehaja v ljubezen In uga-jsnje? To de more ležati zgolj v Atrlini očesnega jabolka In v povečanju tnspevičnih zarezov, To so tsjnosti matere prirode.
KLOBASE KRANJSKE KLOBASE
Zopet raspoiiljam po vsi Ameriki I «vratna klebaae, kakor Ja le ttaoia rojakom gnane, ds se Mle »oje Me-baaa lamina vaake lato, hi lelee pa bodo le boljša. Denar aa vrne enim, ki nlao tadovoljnl, UlJudne ao priporočam JtoJIm itarlm In novim edje-maloam an »bilo naročil. Cone Ha funt Poitnlna nl vltete. Deaav pe-lljlto a naročilom ali pa vam pMIJeai na a O. D,
Slpvenaki trgoval aalo Uktragll. ak<>

klobaaa v aslo^ ^PlAlu pe aeee.
JOSEPH LKSKOVAR 610—14th Street,
trge-
U odpravo prevažanja la vina s aužajl.
Washington. — Besedilo nota, ki eo ja sprejele drleve se odpravo trgovin« sužnjev na.Mjl Lige narodov, je pravkar doepe-lo v Washington. Državni de-part man t Je danes sprejel noto. BrRJe eo zehtevali odpravo te trgovine in so tudi zahtevali, da se na morju smatra to kot plrat-atvo.
>.' 11
RazeedHle talaenišerjev v
/Ikcljl.
New York, — Začelo se Je s akcijo, de U^ekoj konča nesporazum med železničarji In kom-penljaml, ki se grs redi mesde. ZeslišanJe obeh strank se Je že pričelo in umii je. ds se stvar kmalu izravna: Bdgar Clark, prejšnji predsednik moddrlev-ne trgovske komisije, je prad-aednik rszeodišče
Čudovite nove zdravite za stare
in mlade. Daluja bat far na alaba Mvae, atab apaaac, alabo prebave le ■gubo taks.
Attstaljl Uga I lata bado a čudom «vadall, da daja to nova adravllo, Nu-ga-Tona, tak« hitro odporno! v tlakih «lučajih Nič nl boljla aa alaba «Iv* ca lil lačrpanoat, alab apanao,-glavobol, napenjanja In alab pofelok v 1«. I odru in črevih po obade. lato Ja ullnkavlto In hitre. N uga Ton« da-Ja krvi lalam »n ivapto If warn. Chi« (lovilo J«, kako hitro povrne Itvah-noat In mod lačrpnntm llvaam In mi-Mas«t dala rdado kri. moda«, umlr-Jano llvaa In povala odporno moč. Daje oflvljajoč apaSar, dobar tab. ft* no prabawa, ragulaeno datovanja Ar» vaa In voljo i« dalo, Oe ae as počutit« dobro, Je vnAn dollsoat
mM Is avojim prijateljem, da pmku atto Nuga Tona Jamtjtta ga pšr dn tiolJAl.
Aa aa n« poMNNe I oatanak «ovoja lakarnarjs in o« vam povraa vsA daaar.—(Adv.)
Največja svetovna zaloga perja In pernic
Ml prodajamo vseh vrat pravo gosja perja la pami«a. pravilno ali-In priprsvljan« pri
imamo e«»!» a rVau iawubsnn perja In prave parala« KospoAl Osmo v vaa kraja v Amarlkt. Vaorr po-
na Jata rajči tvpdki perje la g»-»ovf, bMlrta «adAvolJhl. Ibe*. S.
NAROČITE 81 KNJIGO "AKERÜKI SLOtENCt

p WfW*'^
OITOBRA.
ako se morejo »praviti vetrovi in blato naprej na ta ali oni na-¿io iz želodca. Ce »e to ne zgodi, žival naglo pogine. Živali ae vnamejo ¿reva, podi želodec od nabranih plinov, kakor tUdI pride naval krvi k pljučam ali k možganom, valed 6esar nastane mrtvoud ln umori žival v krat-kcm ¿asu. ....V.;'-V„
Ozdravljenje: Le hitra, dobra in previdna pomoč more re-žitl napeto žival . Glej. da odstraniš iz napete živine čimprej vetrove. V prvi vršil upotrebi mehanično delovanje. Takoj naj stopita dv* moža k napetemu govedu in mu gneteta obe lakotnici hkratu /vsaj pet minut. , Pri tem delovanju naj stoji govedo s pralnima nogama vsaj malo Višje nego z zadnjima. Talko gnetenje, večkrat ponovljeno je najpogostejše uspešno sredstvo za odstranitev plinov. Tudi počasna gonja v kreber je ko-ristna. Včasih pomaga polivanje lakotnlc z mrzlo vodo.
Sezl s celo in čisto, pooljeno roko' do rame v ritnik goveda in iztrebi za tlačeno blato, kma-lo za njim prldero vetrovi. Se-zanje lahko nadomestiš s tem, da. vzamefi zato pripravljeno brtegalnico, s katero prav pridno brizgaj v ritnik. milnico (žajfnico) v kateri si raztopil pest kuhinjske soli. Zato je . priporočljiva tudi kisova ali to-bakova voda. Spleti hitro dva
Zš NAŠE FARMARJI
AMERIŠKI 8LOVENCl/4swatna krasaa knjiga, obseg» V 682 strani,-trdo vezan/, vredna avoje eene, Stane....$5.00 Slo v enako- Angleška Sevnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom raznih
koristnih informacij, stane samo---------------------82.00
Zakon Bieemgslje-tolmačl naravne sako^sij^/ sploini razvoj, knjiga iz katere saroorete črpati mnogo naukov
za telesno ln duševno ^ohnv.^..-».-.'..—.. .....$1 ¿o
Pater Malaveotnra—V Kabareta rsnlmiva povest iz živ-Ijenja ameriških franMkanoe, in dcilvtjaji rojaka, iz.
vrstno spopolnjena s sfflmmi-----------*......—------$uo
Zajedale!—resnična povest ln prava Ilustracija doslej akri-tega dela življenja slovenskih delavcev e Am«rikl..$i.75 Jimmie Higgtae—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan
Molek .............BLm»i.......ftJt
Zapianik 8. redne konvencije & K P, K 262 strani mehko vezana, stane	i........—.....Sšc
KNJIGE KNJIŽEVNE! MATIC® SE DOBE
pri naših društvenih tajnikih ln drugih ssstopnikih, namreč dosedaj jih imajo t prodaji poleg društvenih tajnikov tudi s
Wffllam Sitar, 6404 St. C|air Ave^ Cleveland, Ohio. Anton Jahkovich, 1171 Nrfnrpod IUL, Cleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 167th Street, Clevelaad, Ohio. John Križmančič, 18111 Beutngteo Ave„Weet Park, Ohio. Andrew VMrleh, R. F. D. 7, Bos 10?, Johnatown, Pa. Joku Itimac, 6868 RusudlSL, DetroH, JBek. ' . Frank'Stular, 18706 ŠL Aubin. Detroit. «kh. John Golob, Bos 144, Roek Sprtima, Wye. Proletarec, 8689 W. 26th Street, Chicago, QL
AllpapUl^ponJona:
KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J.
2867 So. LawuiHale Ave^ Chicago, HL
PANJE ZA NOVE ČLANE tí ŠI LEPO NACQBADO!
POSLUŽITE SE
(Dalje.)
Na Piazza del Sti Apostoli ae je nabrala gruča ljudi. Stopiva k njim. V sredi stoji prodajalec nekega mila za sneženje madežev in govori. Stavki mu teko gladko, prijetno, bistro in odvoda pevajoče iz ust, hvali prednosti svoje, robe ln ljudje poslvžajo. Menda jih zabava njegov govor, njegove frazo, dovtip, jfoetobeaednost. Naenkrat pograbi govornik enega lamsd poslušalcev, delavca v temnem jopiču, pelje ga k svojemu voziču, omoči mu mesto ha pisah. namaže gs z milom, drgne s krta-o, izplakne z vodo in glej — pokaže se čista modra barva. Delavec se smeje, poslušalci tudi, in. prodajalec začno Isnova govoriti ...
In vsi ti ljudje Imajo časa, mnogo časa
-
— Sofija Petrovna, ali ste žejni?— > — Da, da.—
V bližini Trga sv. apostolov je ristorantc, od koder ml je pisal nekdaj dober prijatelj razgfednioo, priporočil mi ga je, če pridom v Rim, prepričal se je, da Imajo tu najboljši Bet-Est-Est. Vino latlnaklh goric, katterega ae je nciulaj do emrtl napil bavarski kanonik Fugger, kakor pripoveduje njegov nagrobni napis v cerkvi sv. Flaviana v Monteflasconu, ki je še zdaj ohranjen in ki ga je dal riapravlti njegov sluga: "Propter nlmium Est, ost, eet hlc Joannos de Fugger, dominua meus mortuus esttH Previdni sugsbuški kanonik ¿e poslal namreč na ovojem potovanju v Rim svojega slugo najprej s poveljem, naj pokuša vino po gostiln (ceh, in kjer bl bilo gospodu dobro biti, naj napiše na vrata za ziismenje "Eet" — v Monteiiaaconu pred Vltcrbom je potem našel Joahnnea de Fugger na vratih napis "Eet, ast, c*t" — stopil — stopil je noter, pokueil, pil in se Je napil do smrti .. .
Z ljubeznijo gledam to zlato kapljico. To-pes, tekoč topas, dragulj po barvi in dragulj po okusih
• Tudi Sofiji Pctrovni dtši.
, - N» zdravje onega dobrega človeka, ki vam Je naznanil adrceo tega zaklada ! — pravi.
XU.
♦	. In Npet Capltolium.
.Spet torej pozdravtjam a »poMtlJivtm po-gledom melanholično obličje Marca Aurviija Imperatorja. Saro aem. Zjutraj pri zajtrku sta se oglaalla dva gospoda pri Fraeuleiif Anna Iluber. Sofija Petrovna jima je zelo ljubeznivo eegla v roke. niti pozajtrkovala ni in je odšla s njima "za vse dan."
In Jas aem prijetno prost. Sofija Petrovna ml pri skupnih najinih izprehodlh ne dela prav nobene nadlege; gre, kamor hočem jas. poatoji, kjer hočem jaz. popolnoma Je podredila svojo voljo moji volji in ee drži na las najinega beneškega, dogovora — kar Je res. Je res — res Je pe tudi, de njena duša v tem mestu ne preživlja tega, ker preživlja moja. Gleda, gleda, vpraša to in ono, raalagam jI, toda njene misli Hodijo po drugih potih, In jas čutim, da bl utegnila hoditi enako udano, pa tudi enako bres-britno z menoj po Duaeiu ali Berlinu ... In zato »e čutim prostega. ker aem naenkrat sam, oproščen te vezi, ki aicer ne teli nič bolj JkjT" »enca. pa vendarle oproščen. .
Stopim v kapitolokf muzej.
ima avojo 'gbdovlao. Papex Sikst IV. U471) je napravil CapltoUum se zbirko tflnet~ uiških »ptinioov mesta hi Je daroval »etnkaj antike, k so bile dotjje) shmajcne e pepofcl palači. kakih »to let ie pomnožil zbirke PIJ Y. — V» »rameH JI vi m** j« pnetal semkaj
rülila u vmtík* in shoda, vteitnlce, časnike, knjige, koledarje, td. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Mkem, nemlkem, ang-Jezikn in drugih.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE
Plato po tnformad}e nu uoaftuVj
8. N. P. J. PRINTERY
2657-59 South Lawndale Avenue, Chicago, HL TAM SE DOBE NA ZEUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA
ali bode s radostjo praznovan v marsikateri družini, je dobroerčnih rojakov v Ameriki.
Pomagati potrebnim je eden ghtvutti prindpov teh P«^ zapomnite si, da ima darilo doetavtjeoo is PX* božičem, ^
in pain jo, ter e tem sagotovtm* da jo In v pobil nvotl izplačan. 4;|
Z ozirom aa aaš veliki proasot ia ker I bankami v Jugoslaviji, nam Je vodna us
Tistim, ki šeše preživeti božične, prazni
KASPARAMERICAN STATE BAtf
1900 BLUE ISLAND AVE. i ; i CHiCtfH*11
nuditi uúníti**
lagnali""44 **
ega potovanja m