Lelo XIV V.b.b. Dunaj, dne 5. decembra 1934 Sl. 49. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC". Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.— Za obstoj gorskih kmetov. Vsepovsod okoli nas vstajajo nove oblike javno-političnega življenja. Nedavno je bil otvorjen novi koroški deželni zbor, pred kratkim je bil sklican novi zvezni gospodarski in državni svet, stanovske organizacije se izoblikujejo in zadobivajo vedno jasnejše oblike. Kljub vsemu novemu pa med podeželskim ljudstvom še vedno ni pravega razumevanja in veselja in vedno pogosteje je slišati med kmeti tožbo „Dollfussa manjka". Njegovo izredno uvidevanje potreb kmetiškega stanu je prišlo morda prepozno do veljave. Vendar se tudi okrog novega kanclerja vedno bolj oglašajo glasovi, ki pričajo o tem, da zvezna vlada ne bo v svojem delovanju prezrla onih, ki so najbolj potrebni njene pomoči in podpore: gorskih kmetov. To so vsi kmetje, ki imajo svoja posestva proč od tržišč in prometa in so danes bolj kot sedaj navezani na podporo javne roke. Sem spada tudi večina naših slovenskih koroških kmetov. Dunajsko vladno glasilo je k prvemu zasedanju zvezne gospodarske zbornice prineslo iz peresa voditelja tirolske kmečke zveze zanimive vrstice, ki jih objavljamo tudi za naše gospodarje: Vsako gospodarsko podjetje je donosno le tedaj, če je napetost med vrednostjo njegovih pridelkov in stroški za njihovo proizvodnjo. Ta razlika mora biti vsaj tako velika, da omogoči gospodarju in njegovim življenje. Sicer se mora kmet lotiti odprodaje posestva ali zadolžiti. Alpski kmetje so večinoma mali kmetje. Njihova glavna gospodarska panoga je živinoreja. Gotovega pomena je še les, pridelovanje žita ne služi niti potrebam na kmetijah. Živina, mlečni izdelki in les so glavni kmetovi pridelki. Raznolikega gospodarjenja, kot na posestvih v nižinah, pri nas ni. Trojno je zlo, na katerem bolehajo kmetije v Alpah. Prevelika razlika je med ceno za pridelke, ki jih kmetje prodajajo, in ceno za izdelke, ki jih morajo dokupovati. Primerjamo cene kmetijskih pridelkov iz leta 1914 in danes in cene kmetu potrebnega blaga prej in sedaj: za 100 kg goveje živine je dobil kmet leta 1914 preračunano v šilingih okroglo 125. šil., danes le še 65 šil. Kilogram svinjskega mesa je stal leta 1914 3.38 šil., danes 1.70. Liter mleka prej 56, danes komaj še 27—29 g ali celo 18 g. Kilogram sirovega masla prej 7.60 šil., danes še 3.60 do 4 šil. Kubični meter dolgih mehkih drv je stal pred dvajsetimi leti 24, danes še 14 šil. Narastle pa so cene za kmetove potrebščine kot obleko, črevlje, žito, sladkor, cement, železnino. Leta 1914 je gorski kmet z izkupičkom za 100 kg goveje živine kupil 173 kg moke ali 72 kg sladkorja ali 4 pare čevljev, danes pa dobi za isto količino komaj 85 kg moke ali 44 kg sladkorja ali dva para čevljev. Njegovi pridelki so v primeri s cenami ostalega blaga polovico manj vredni, izdatki pa so ostali na stari višini ali se celo zvišali. Drugo veliko zlo je velika obremenitev kmetijskih pridelkov ali izdelkov za kmetijo s prevoznimi stroški. Politične meje so spremenjene v ne-prilog kmetom zahodnega dela alpskega ozemlja. Danes moramo prevažati večje množine pridelkov iz enega kota v drugi kot države ter nakupovati blago iz najskrajnejših koncev države. Tretje zlo so zvišana javna bremena. Izdatki gorskih kmetov za šole, prometna sredstva in razne druge javne naprave so neprimerno višji od izdatkov kmetov v nižinah, ki so gosto naseljeni. Zato so kmetije v Alpah ogrožene v obstoju in je dosedanja pomoč zvezne vlade le prehodna, ker ne odpravi zla v njegovi korenini. Da se ne odpo-more tod, bi n. pr. lahko postala vsa razdolžitve-na akcija brezpredmetna, ker bi ji sledila le ponovna zadolžitev kmetijstva. Do izboljšanja razmer je dvojna pot. Blago, ki ga kmetje pridelujemo, mora biti boljše kakovosti in zato večje cene in zrližati se morajo gospodarski stroški. Prvovrstni bridelki imajo višjo ceno in to država lahko zaščiti, da ni ■razlika: med nakupom in p^jdiijo prevelika. Mnogo' so ;v tem o-ziru že storile kmetijske zbornice, f Šejn spada med drugim pitanje živine. Dokler fe bilo za živino in svinje dovolj kupcev, se je pitanje lahko zanemarjalo. Danes ni kupcev in treba je seči po pitanju, da se izboljša blago in njegova cena. Za pitanje pa so potrebna Cenena krmila, zato je bila uvedba licence na uvoz krmil težak udarec za kmetijstvo v goratih krajih države. Druga pot je v znižanju stroškov. Treba bo organiziranega kmetijskega zadružništva, kmetijske zbornice bodo morale še bolj sodelovati s kmeti, prevozne stroške bo treba znižati za kmetijstvo. Država mora znižati obrestno mero ter jim olajšati javna bremena. K vzdrževanju šol, prometnih sredstev i. dr. ne morejo gorski kmetje isto prispevati kot kmetje v nižinah. Prvovrstne pridelke mora država zaščiti enako kot kmetijske izdelke. Najnižja točka gospodarske krize je morda že prekoračena, izgledi v izboljšanje so večji. Novim javnim korporacijam je sedaj dana velika naloga, da se skupno z vlado lotijo tega najtežjega vprašanja, da omilijo trdo borbo gorskih kmetov za obstoj, jim ohranijo njihovo zemljo in državi najboljše državljane. Zveia narodov pred veliko nalogo. Jugoslovanski zunanji minister je v sredo 28. m. m. izročil Zvezi ndrodov spomenico o marsejskem zločinu. Z njo je mednarodna organiza-j cija v Ženevi postavljena pred zgodovinsko na-! logo, da odstrani glavno oviro miru med drža-j vami. Spomenica je vzbudila še pred objavo v svetu silno pozornost, ob njej se delijo mnenja držav in se podaja slika sedanjega poltičnega položaja v Evropi. Pritožba je opremljena z vsemi potrebnimi dokazi in ie tako njena verodostojnost povsem neoporečena. Njena vsebina obremenjuje Madžarsko ter tako stavlja njeno politiko v čudno luč. Spomenica uvodno ugotavlja, da je Jugoslavija tekom zadnjih dveh let ponovno opozarjala mad-1 žarsko vlado na delovanje teroristov na njenem j ozemlju. Obvestila je Madžarsko tudi o prihodu ; kraljevega morilca Georgijeva na madžarska tla. Nadalje izvaja in dokazuje, da so vežbali teroristične čete ogrski častniki, razventega so se raznovrstne ogrske organizacije bavile z mislijo nasilne spremembe državnih meja sedanje Ogrske. Ubežniki so bili nastanjeni v več taboriščih. Način, kako so se taborišča vodila in kako ubežniki vežbali, dokazuje podporo civilnih in vojaških oblasti Madžarske. Nepostavnim potom so ubežniki s pomočjo ogrskih oblasti spravljali v Jugoslavijo orožje, peklenske stroje, eksplozivni materijal in propagandne letake. Teroriste so spremljali do meje ogrski uradniki in jim kazali skrivna pota črez mejo. Člani ubežniške organizacije „Ustaša“ so nosili na Ogrskem vojaške uniforme, kar dokazujejo priložene fotografije. Vstaš-ka organizacija je razpolagala s posebnim denarjem, namenjenim za bodočo hrvaško državo. Ogrske oblasti so izdajale številne potne liste u- Kander o manjsmaK Koncem minulega tedna je bil na Dunaju svečano otvorjen novi državni zbor. Sestavljajo ga poslanci, voljeni iz zveznega gospodarskega, kulturnega in državnega sveta. Pred zasedanjem so se poslanci in člani zvezne vlade udeležili sv. maše v stolnici sv. Štefana. Zasedanje se je vršilo v parlamentu. Po otvoritvi je povzel besedo kancler dr. Schuschnigg, ki je uvodno podal pregled dosedanjega vladnega dela. O bodoči avstrijski zunanji politiki je dejal, da hoče država zanaprej živeti v miru in prijateljstvu s sosedi, da si ta omogoči zdrav razvoj notranji. Nadaljeval je: ..Nadalje je samoobsebi umevno in niti ni treba omeniti, da bomo v Avstriji smatrali za častno dolžnost — rekel bi skoro s častiželjnostjo — da bežnikom in raznim sumljivim osebam jugoslovanske narodnosti. Spomenica omenja vprašanje denarnih virov, pa o njem dalje ne razpravlja. Jugoslavija se v tej pritožbi pritožuje proti ogrski vladi, da je šele 26. oktobra izročila jugoslovanski vladi seznam sumljivih oseb jugoslovanske narodnosti, ki so bivale v zadnjem času na ogrskem ozemlju. V seznamu so navedeni sko-roda vsi ubežniki, ki so bili v zadnjih letih v Jugoslaviji aretirani in so pobegnili. Po priznanju enega izmed udeležencev in sokrivcev so se teroristi pred marsejskim zločinom vežbali v ogrskem taborišču Nagy Kaniži v prisotnosti nekega podpolkovnika. Pri tem so žrebali in izbrali tri osebe, ki so prevzele krvavi posel v Marseilleu. Atentatorji so odpotovali z ogrskimi potnimi listi. Po atentatu Ogri niso imeli ne interesa in ne želje, da pojasnijo zločin, izvršijo potrebno preiskavo in odredijo aretacijo soudeleženih oseb, kar so storile vse inozemske policije iz lastne pobude. Spomenica zaključuje z izjavo, da je bila Jugoslaviji dolžnost spraviti vprašanje, ki ga je sprožil marsejski zločin in po katerem je izgubila Jugoslavija svojega velikega kralja, Francija pa velikega državnika, pred Društvo narodov. Spomenico bo po dosedanjih vesteh obravnaval ženevski zbor na svojem glavnem zasedanju v januarju. Dotlej jo bo poseben odbor proučil in o njej nato poročal. Nadvse verjetno je, da bo Društvo narodov ob koncu sklenilo mednarodni dogovor proti terorizmu. Duhovito pripominja ugleden francoski list, ko pravi, da se sicer zna zgoditi, da bodo v bodoče zamegli preko državnih meja samo še morilci. Gostoljubnost se ne sme zamenjavati z zlorabo azilnega prava političnih beguncev. nudimo manjšinam, ki so nam ostale, vzorno pravno in kulturno zaščito." V nadaljnem govoru je kancler med drugim o-menil šolstvo, ki mora mladino vzgajati v duševnem, moralnem in verskem oziru. Vzajemno s cerkvijo bo država skrbela za to, da vzgoji mladino v dobre državljane. — Kanclerjev govor je novi državni zbor vzel z burnim pritrjevanjem in s klici ,,/tivela Avstrija!" na znanje. Hitlerjevci so odšli iz Jugoslavije. Koncem novembra so odpotovali v Jugoslavijo pobegli julijski vstaši v Sušak, odkoder sta jih prepeljala dva nemška parnika v Bremen. Pred odhodom so priredili v Varaždinu lepo slovo ter zagotavljali, da Jugoslavijo in njenih prijateljskih uslug ne pozabijo. Vseh, ki so odšli v Nemčijo, je 1130, par desetin se je vrnilo nazaj v našo državo, kjer so bili odvedeni v vojaške zapore v Gradec. Par imovitejših je ostalo še nadalje v Jugoslaviji. V Nemčijo sta z njimi odrinili tudi dve Varaždinki. Dijaški nemiri v Pragi in na Dunaju. Glasom postave čehoslovaške države bi imela minuli teden najstarejša nemška univerza v Pragi predati častne znake svojih predstavnikov češki univerzi. Pred prodajo pa so priredili nemški visokošolci demonstracije, na katere so burno odgovorili češki visokošolci. Vzporedno s praškimi demonstracijami so se vršili nemiri tudi med nemškim dijaštvom na Dunaju in v Nemčiji. Častni znaki so bili končno predani, nemška univerza dobi zanje nove, izdelane po načrtu nemških umetnikov. Nemiri so potihnili, le visokošolske božične počitnice so se v Pragi prej pričele in pobita so okna uredništev treh dunajskih dnevnikov. Anglija razkrinka Nemčijo. Na nedavni seji angleškega parlamenta je vzbudil obilo pozornost govor ministra Churchilla, ki je govoril o nemški oborožitvi. Dejal je med drugim, da razpolaga Nemčija že danes z letali, ki prekašajo moč angleških. Po dveh letih bo nemško letalstvo preseglo angleško za celih 100 odstotkov. Zato se odslej nobena zadeva okoli nemškega oboroževanja ne sme več obravnavati tajno, marveč javno, ker je treba neusmiljeno razkriti vse tajnosti oboroževanja in svet obvarovati pred katastrofo. — Govor nakazuje, da se Anglija Nemčiji vedno bolj odmika. Zapoved ljubezni. „Zapoved ljubezni velja za vse socialne edinice. Ni namreč drugačna evangeljska zapoved o ljubezni za posameznika in drugačna za narode in države, ki sestoje iz posameznikov,“ tako je zapisal v vojnem božiču leta 1915 papež miru Benedikt XV. Toplo in prijetno je v družinici, kjer se njeni člani srečavajo z ljubeznijo in obzirnostjo. S skrbjo čuvajo ugled družine, branijo in množijo ga. Družina, to le v svojih udih vidno skrivnostno telo, pa jih hrani in podpira s skrivnostno silo v njihovem življenskem boju. Ljudje bi se morali tajne pomoči, ki jim prihaja iz domače družine, bolj zavedati. Bolj bi morali ceniti domači družinski krog. z večjim spoštovanjem obdajati svoja mala kraljestva. Navdušujoča je zavest, da si član celega naroda. Njegovi zakladi in bogastva so tvoji zakladi in tvoja bogastva. Njegova sreča je tvoja sreča, njegova bol tvoja bol. S svojo plemenitostjo in svojim delom množiš svoj narod, z odločnostjo za pravice svoje družine in svojega stanu varuješ narodne pravice. Narod bi nam ne smel biti samo sladka beseda, marveč božja družina bratov in sester istega duha in iste govorice. Potem bi narodnost ne bila breme, marveč prijetna dolžnost za nas vse. Za našega obrtnika in delavca. Današnja gospodarska in socialna politika ali z drugimi besedami: sedanja skrb države in dežele za dobrobit državljanov je preveč enostransko usmerjena. Saj skoro docela prezre oni stan, ki ga poleg delavstva in kmetijstva sodobno gospodarstvo najbolj ogroža v njegovem obstoju: obrtništvo. Kot kmetje in delavci so tudi obrtniki v stalni nevarnosti, da jih dohiti žalostna usoda in da postanejo brezdomovinci brez lastnega doma in brez lastnine. Obrtniki so v stalni nevarnosti, da jih uniči velika industrija. Tovarne izdelujejo hitreje in v velikanskih množinah- najraznovrstnejše blago, stroji so jim poceni delovna moč. Obrtnik pa je navezan na svoje počasno ročno delo in zato ne more uspešno tekmovati. Industrija izdeluje ceneje, ker porablja dostikrat cenejše blago. Skrita je navadno za neosebne firme raznih akcijskih družb in se zato ne boji tudi ne krive poti. Obrtnik nima na razpolago toliko denarja in tudi ne razpolaga s kreditom kot tovarniška družba, zato si ne more nabaviti potrebno novo orodje. Zato obrtniki in rokodelci propadajo in je med njimi srečen tisti, ki razpolaga poleg obrti tudi s koščkom zemlje, ki ga v njegovi brezposelnosti dobro ali slabo živi z njegovo družino. Pri nas na Koroškem je povezanost podeželja z mestom in njegovimi velikimi trgovinami morda večja kot drugod. Kar se večjega rabi, se nakupi v mestih. Pa tudi na vasi je obrtništvu veleindustrija s svojimi cenimi, a ne vedno dobrimi izdelki v raznih podeželskih trgovinah za petami in bi ga rada izrinila docela iz gospodarskega življenja. Tako ostaja obrtnik in rokodelec dober kvečjemu še za kake reparature in druge malenkosti. Nam vsem manjka uvidevanja, da je obrtnikovo delo trpežno in solidno in da kljub svoji če-sto nekoliko višji ceni lahko uspešno tekmuje s tovarniško robo. Manjka na drugi strani obrtniških zadrug in organizacij, ki bi uspešno ščitile interese mojstrov in delavcev. Preveč je dosedanja doba zanemarjala obrtnika in rokodelca glede njegove splošne in strokovne izobrazbe. Nezadostni in enostranski pouk potom dosedanjih obrtniških organizacij od obrtne zbornice tja doli do obrtniških šol in najmanj obrtniških društev za vajence je mnogo doprinesel k temu, da ne živi ne v nemškem in še manj v slovenskem obrtniku in rokodelcu izrazita stanovska zavest. Obrtnik in rokodelec se z delavcem vred čutita zapostavljena in manjvredna napram ostalim stanovom. Zato je svoječasno socialdemokracija zamogla beležiti baš v teh vrstah najlepše svoje uspehe. Sadovi njenega dela so vidni do danes najbolj v neki zagrenjenosti, ki vlada med obrtniki, rokodelci in delavci do ostalih stanov. Reorganizacija javnega življenja v deželi bo najdalekosežnejšega pomena tudi za naše obrtništvo in delavstvo. Združitev vseh obrtnikov v deželi v deželno obrtništvo stanovsko organizacijo, načrt poživitve nekdanjih stanovskih cehov in „gild“ v novih oblikah in še marsikaj drugega, nalaga nam vsem veliko nalogo. Če slovenski obrtniki, rokodelci in delavci nočejo ostati samo brezpomemben privesek nemške organizacije, je njihova in naloga vseh, ki se čutijo Slovence, da istočasno z ustvarjanjem oblik nove stanovske organizacije ustvarjajo zavest slovenskega obrtnika, rokodelca in delavca. Opozarjamo na to dolžnost vse, ki se kakorkoli udejstvujejo v dobrobit slovenskega ljudstva. Vsestranska skrb in briga za vse naše stanove je danes eminentna narodna dolžnost. Ne smejo nositi to dolžnost obrtniki in delavci sami, z njimi jo morajo deliti duhovniki in kmetje, društva in zadruge, nositi jo moramo vsi. Obrtnik, rokodelec in delavec slovenske Koroške morajo postati polnovredni člani velike slovenske družine in v tej družini jim mora biti njihov dom. Svoji k svojim! Slovenski stanovi v slovensko družino! Podajmo si roke v znamenje bodoče sloge in vzajemnega dela, skupno delajmo za gmotni in duševni dobrobit nas vseh! In spet bo toplo in prijetno po naših vaseh in v naših družinicah ! Slovenskiobrtnik. Ohranimo staro disciplino! Še vedno so Nemci občudovali našo disciplino. Naj je šlo za volitve, za večje prireditve, za izjave ali karkoli drugo, vedno spet smo se Slovenci na Koroškem postavili kot en sam mož. Strnjeni smo lahko kljubovali vsem neprilikam stoletja. Poedince bi nas viharji desetletij že davno zbrisali z zemljevida. Staro slovensko disciplino hočemo ohraniti tudi v novih razmerah. Ohraniti jo hočemo predvsem napram svojemu glasilu s tem, da ga bomo redno naročevali in redno plačevali naročnino. List je danes najvidnejša vez med člani slovenske koroške družine. Zato, bratje in sestre, ne prezrite v tem mesecu tudi ne opominov uprave svojega lista! Točno je morala beležiti vsa leta svote, ki ste jih vplačevali, ker le tako je zamogla voditi urejeno gospodarstvo. Vi nočete in ne boste kršili stare naše discipline, te lepe slovenske vrline, zato poravnajte do konca leta naročnino in omogočite redno gospodarjenje svojega glasila še zanaprej! Dobrobit vaša in vaših dragih vam je bila vedno pri srcu, vedite, da jo utrdite tudi tako! 1 PODLISTEK HI Ksaver Meško: Na Poljani. (6. nadaljevanje.) Minilo je opravilo. Mogočen, teman potok se je vsul iz cerkve in se je razlil v večjih in manjših valovih po belih cestah in potih. , Med prvimi je bila vdova mizarjeva. Skrb jo je držala za roko med opravilom, od začetka do konca, skrb jo je priganjala iz cerkve. „Hiti, Ana! Vedi Bog, če se ni kaj pripetilo deci: Gabrielu morda, najnemirnejši je, morda Rozki, najmanjši... Hiti!“ Skrb jo je držala za roko neprenehoma, naj je šla kamorkoli; govorila ji je o domu in o deci venomer. Zato se ji je mudilo vedno. Zato se ji vprl pogled, komaj da je stopila na cerkveni prag, nemiren in skrbi poln dol na dom, izgubljajoč se skoro povsem v gostem snežnem metežu. Zadnja je šla kovačica. Stopala je sklonjena, počasi kakor vobče zadnja leta, ko je hodila neprestano žalost z njo in ji je govorila o deci. A še bolj nego drugekrati, je bilo danes žalostno srce. Glava se je sklanjala utrujena, brez upanja je strmelo oko v sneg; v mislih so ji zvenele glasno besede pridigarjeve. „0 tujina, nemila, nevarnosti polna... O moji dragi, izgubljeni...“ Vzdihnila je. Po velem licu se je potočila solza in je zdrknila v sneg in se je izgubila v njem brez sledu ... Tako so šli in so se izgubili v snegu. Samotna in tiha je ostala cerkev. * Komaj so odzajtrkovali na Trati, sta prišla vdo-vin Rudolf in Gabriel. Bilo jima je mrzlo doma, v družinski sobi na Trati pa je tako prijetno gorko. Gabriel je gledal že vse jutro skozi okno. Šel bi že davno, a mati je zaklenila duri. Doma ni imel miru nikoli, zabredel je v vas, ko je bilo le mogoče. Čestokrat je zašel tudi preko na polje, v gozde. Ni iskal samo družbe, moral je videti kaj, nov sosedov voz, nanovo izkopan ali vsaj iztrebljen jarek med travniki, rdeči mak na polju, mravljišče v gozdu. Ko je našel in videl kje kaj novega, ali vsaj zanimivega zanj, se je vračal z razvnetim licem, z radostnimi očmi. Res je bil čestokrat tepen in lasan zaradi teh pohodov. S solzami v očeh je obljubljal mamici, da ne pojde nikoli več brez njenega dovoljenja. A prišla je priložnost, prišla je skušnjava, in pozabljena je bila obljuba v trenutku. Rudolf, najstarejši, ki je imel Gabriela posebno rad, se mu je pridružil večkrat, tudi danes. Na-vrh je imel Rudolf denar, dan poprej je dobil tri krajcarje od starega učitelja Močnika. Hodil mu je po tobak na Gornjo Poljano. Komaj je pokazal krajcarje Nandetu, je pričel ta že kupčijo. ,.Nož ti dam zanje.“ Pokazal mu je nož, pipec, lepo rdeč. Ogledovali so ga vsi. Ugajal je. A bili so mnenja, da je vreden kvečjemu dva krajcarja. „Pa ga pojdi kupit na Gornjo Poljano. Četiri daš zanj.“ „Očitna laž! Tri,“ se je vmešal hlapec Tone. Nande ga je pomeril s srditim pogledom. „Tri za novega,“ je pritrjeval Rudolf. ,.A ta je že obrabljen." «Obrabljen? Bog v nebesih ve, da sem ga kupil šele pred tednom dni." Po dolgem barantanju so se pogodili za dva novca. ,.!ih poneseš spet v poštno hranilnico?" Pikrost in prikrita zavist je zvenela iz vprašanja Tonetovega. Nande se je delal, kakor bi ga ne slišal. , Koliko imaš že vloženega, fant?" Nande je zardel. Jezilo ga je, če je govoril kdo o niegovem premoženju. „Več gotovo nego ti “ «Seve, ker si skopuh." Nande se je vzgriznil v ustnice, a je molčal. Jakob je gledal in poslušal deco in je majal ve-| nomer z glavo. «Odkod ima fant to? Mati je bila tako nežna. O kupčijskem duhu pač ni bilo v nji ne sledu." Videl je tujko, ko je umirala v vasi, pri cerkovniku, spominjal se je njene slabotnosti, in fant mu je bil uganka. Gledal ga je začudeno in obenem prijazno «Fant, ti postaneš še ali velik bogataš ali velik slepar, da prideš še v ječo ali celo na vislice." «Prvo. stric!" Odgovor Nandetov je bil odločen, kakor bi ne bilo o tem ne najmanjšega dvoma. Jakob se je nasmehnil zadovoljno: očitno mu je prijal mali, rdečelični dečko in njegova sigurnost. (Dalje sledi.) M DOMAČE NOVICE j Važno za vse, ki potujejo v Jugoslavijo. Mini-‘ ster za javno varnost je odredil, da sme potovati v Jugoslavijo le tisti, ki poleg vidiranega veljavnega potnega lista razpolaga s takozvanim potrdilom o dobrem obnašanju (Wohlverhaltungszeugnis). Potrdilo izstavlja oblast vsakomur, ki ni politično sumljiv. Za potrdilo je prositi pri pristojnem okrajnem glavarstvu, treba je pismeno navesti svoje ime in vzrok ter čas izpotovanja. Prošnjo je nekolekovano vložiti vsaj tri dni prej. Nemška sveča na božičnem drevescu. Nemško šolsko društvo Schulverein je razposlalo letake sledeče vsebine: „Na nobenem božičnem drevescu, na nobenem adventnem križu ne sme manjkati modra sveča. Njena luč naj posveti v srca vseh rojakov in vzbuja spomin na nemške brate na meji I in v inozemstvu, ki se težko borijo za narodnost in svojo zemljo. Schulverein uvaja z nemško bo-; žično svečo nov in globoko pomemben običaj. Vsak Nemec naj skrbi za to, da se razširi vsepovsod. Sveča stane 50 g. Vsak Nemec naj jo kupi in tako prispeva svoj delež v podporo obmejnih in inozemskih Nemcev." — Tako Schul-vereinov letak. Kolika je okusnost nemške božične sveče, bo razsodil vsak sam, če hkrati pomisli na toliko število slovenske dece, ki se po zaslugi Schulvereina raznaroduje. Z dežele. „Karntner Tagblatt" je pred kratkim pisal med drugim: Vsenemška ideja in gibanje proč od Rima, to sta dvojčka. To je pravilno povedal. V slovenski del Koroške pa so Nemci namenoma postavili učiteljstvo, ki je prepojeno vse-i nemške in svobodomiselne ideje. Izjeme so prav male. Na marijanskem shodu dne 8. sept. t. 1. v Št. Janžu so pomožni škof mil. dr. Rohracher med pridigo povedali sledeče: govori se, da bo prišel boljševizem, toda boljševizem je že med nami. Nato so našteli razne napake in grehe, ki izvirajo iz brezverstva in svobodomiselstva. K temu še pripomnimo: z raznarodovanjem in ponemčevanjem v naših šolah se dela široka pot na pohod boljševizma. Prehodite ves slovenski del dežele, vprašujte župnijske odbornike in prosvetne delavce ter vse druge, ki delajo na polju krščanske prosvete, kako je s katoliško akcijo, z nravnim prerodom ljudstva! Povsod boste dobili isti odgovor: mladine nimamo, umika se nam! Zakaj? Ker ne zna slovensko brati in pisati. Zato stavimo katoliškim Nemcem vprašanje: ali vam je na južni meji države ljubši slovenski narod, ki se bo mirno razvijal v krščanski-narodni kulturi, ali pa vam je ljubši bojeviti bolješevizem, ki si ga boste sami vzgojili? Odgovorite in v tem smislu tudi delajte! Št. Peter na Vašlnjah. (Tatvina in še kaj.) Dne 24. m. m. je neznanec vlomil medtem ko so Markovi v Ribnici pri Št. Petru delali na polju, v Markovo hišo ter izpraznil gospodarjevo listnico. Ko se je nato hotel neopažen izmuzniti, so ga uzrli domači. Gospodar je takoj hitel v hišo ter ugotovil tatvino 400 šil. Takoj je naznanil orož-ništvu, sam pa se z hlapcem podal za dolgoročne-žem. Posrečilo se jima je, da sta ga dohitela in prijela. Oddala sta ga velikovškemu orožništvu. Pri sledeči preiskavi se je neznanec legitimiral za Janeza Jeliča iz Vrbe, tatvino pa odločno tajil. Sezuli so mu čevlje in glej, v prednjem koncu so našli 4 stošilinske bankovce. Posestnik je dobil svoj denar nazaj, uzmovič pa je preskrbljen za - zimo z ričetom. — Vprašujete še, kako sicer živimo in se pripravljamo na zimo. Pridni smo bili v poletju in se v zimo nadejamo par tihih uric. Naši fantje in dekleta nas bodo v novo leto gotovo iznenadili s kakim nastopom in prireditvijo. Vabilu se bomo polnoštevilno odzvali. Tedaj pa vam vnovič pišemo, da pridete še vi. Bistrica v Rožu. Pred kratkim smo poročali, da je nekaj delavcev kupilo od Helldorfa precej zemljišča, ki pa še ni prepisano. To se je sedaj zgodilo in so zemljišča postala prava last delavcev. > — Iz zapora julijskih revolucijonarjev se je doslej vrnilo že več oseb, nekaj pa jih pride najbrže do praznikov. — Dne 16. m. m. je umrl čevljarski mojster Urban Kusterle, ki zapušča več mladoletnih otrok. Dva sinova sta že izučena čevljarja in zato sme vdova nadaljevati obrt, eden sinov pa se nahaja v celovškem Marijanišču ter obiskuje četrti gimnizijski razred. — Dne 17. nov. ; smo pokopali ženo bivšega tovarniškega delavca Marijo Rosman. Bila je rodoljubna, krščanska mati. Vsi otroci so starišema umrli že v zgodnji mladosti. Žena je dosegla starost 73 let, njen mož še živi. Bog ji bodi plačnik! — Letošnja letina je bila za žito slaba in kmetom v gorah iz srca privoščimo državno pomoč. Dobili so po 73 kg pšenične moke po znižani ceni 18.50 šil. A tudi kmetje v dolini niso nič pridelali, pa nič dobili. Rožan 100. Galicija (Zborovanje kmečke zveze). V nedeljo, dne 25. m. m. se je vršilo v gostilni Teyrovski zborovanje koroške kmečke zveze. Udeležba je bila izredno povoljna. Spored je otvoril občinski j vodja zveze župan g. Urank, ki je predal besedo , sekr. Wendlerju. Govornik je stvarno orisal novi . položaj v državi. Omenil je tudi, da bo treba glede Slovencev na nemški strani odslej večje objektivnosti. Sledil je govor g. Taurerja, ki je vseboval med drugim tole zanimivo trditev: nekoč sta bili med Slovenci dve skupini, liberalna in klerikalna. Danes se mora ta razlika v ljubo Avstriji odpraviti. Nato je povzel besedo grof Thurn, ki se ie predstavil kot član novega državnega sveta in obljubil, da bo vršil svojo službo v prilog spodnjega dela Koroške ter temu delu posvetil vse svoje sile. Zadnji govornik je bil zborn. svetnik g. Gril, ki je v domači slovenski besedi pozval navzoče kmete k složnosti in sodelovanju pri zgradbi nove države, ki pa je dolžna, da istotako tudi Slovencem prizna njihove narodne pravice. Narodno pravična Avstrija je lahko vez med državami vzhoda in zahoda. Razburjenost se je lotila dvorane, ko je neki Josef Plantev iz Bilštanja hotel protestirati proti sodelovanju Slovencev in se skliceval na protidržavno pisanje „Koroške?a Slovenca" (!), nakar ga je g. Krainz iz Dobrle vasi popravil, da pač misli le mariborski tednik „Ve-černik". Sledeči razgovor Je bil sila zanimiv in ob splošnem pritrjevanju je vodja zborovanja končno zaključil spored s svečano izjavo, da Slovenec še nikdar ni izdajal svoje države, katero spoštuje enako kot ljubi svojo narodnost. — V občini se sedaj snuje Heimatschutz, ki naj zajame takozvane ((kot jih je označil g. Taurer iz Dobrle vasi) „!i-beralne Slovence". Koliki bodo njegovi tovrstni uspehi, pokaže razvoj. Podravlje. (Razno.) Hudujemo se, da še vedno ni pravega snega. Dvakrat se nam je že ponudil, a vedno spet užaljen umaknil. Dobro bi služil posebno voznikom, ki dan na dan vozijo težke hlode iz takozvanega „hovarta“ na podraveljski kolodvor. — 10. m. m. so imeli naši šolarji spominsko slavje za pokojnim kanclerjem dr. Dollfussom. Vršilo se je v cerkvi in v šoli. — V kolodvorski restavraciji gdčne Barbe Vošpernikove se vrši gospodinjski tečaj, ki ga vodi gdčna Raditschnig iz Beljaka, gospodinjska učiteljica kmetijske zbornice. Z njenim vodstvom smo zadovoljni in samo obžalujemo, da ni Slovenka, ker bi ji bilo poučevanje v materinščini tečajnic samo olajšano. Zaključna prireditev se vrši na adventni Marijin praznik. Drobiž. 1. december je bil v Jugoslaviji državni praznik. V Celovcu je bral ob 10. uri zahvalno sv. mašo o. vikar Valerijan. Sv. maše se je udeležilo osobje jugosl. konzulata z g. konzulom dr. Novačanom na čelu ter jugoslovanski kolonija v Celovcu. — Izdana je odredba, po kateri bo vsak izstop iz katoliške cerkve kaznovan, če se hoče z izstopom demonstrirati politično prepričanje. — Z novim letom bodo podraženi vžigalniki. — V Ti-menici je državni prosvetni referent ustanovil takozv. kmečko šolo, katere naloga je skrbeti za ohranitev kmetiške svojstvenosti. — V Marburgu v Nemčiji je umrl bivši urednik „Vormarscha" Viljem Freisinger. — Delavca Franca Seifen-bacher iz Žrelca je povozil vlak, ko je hotel prekoračiti Glino po nedovoljeni poti preko železniškega mostu. — V gozdu pri Borovljah se je obesil 731etni Andrej Wassner. V prostovoljno smrt ga je gnala dolgoletna bolezen v nogah. — V Milštatu je zbolelo več oseb, ker so vživale podeželski sir, ki je bil izdelan v kotlih, prevlečenih z zelenim volkom. — Na Škrbini pri Grab-štanjn je pri sekanju bukev ubilo ISletno Betijo Janesch. — V Maloščah je priredil stotnik La-risch od dež. vlade v občinski dvorani predavanje o nevarnostih napadov iz zraka. — V Vrbi sta praznovala zlato poroko Marija in Janez Čuden. — V soboto dne 8. decembra govori v Celovcu ob deželni hiši ob 10. uri do p. vicekancler Starhemberg. Inseriràj4 dkg kvasa, polijemo z vodo in pustimo v vodi tako dolgo, da žito skali. Po tej krmi bo kokoš gotovo v kratkem nesla. Tudi medtem ko nesejo, dajajmo kokošim to zmes vsaj par-krat na teden. Tako bomo dosegli, da nam bodo kokoši dolgo nosile in malo časa počivale. Še enkrat: zračite pozimi hleve! Hlev je dobro prezračen, kadar ni med hlevskim in zunanjim zrakom nobene posebne razlike. Pretopli in vlažni hlevi spodkopujejo živini zdravje. Mrzel, toda suh in dobro zračen hlev je za živali bolj zdrav kakor pa topel in obenem vlažen. Začasno zračenje živini nikakor ne škoduje. Hlev navadno zračimo pred vsakim molzenjem, da ne pride med molžo v mleko hlevski vzduh. Še primernejši za zračenje je čas, ko gre živina na vodo ali na te-kališče. Dober zrak v hlevu je za živali enako va-žei. kakor tečna in zadostna hrana. Zrak je najbolj potrebna in nejcenejša rodilna snov, katera se po največ prav nesmiselno varčuje. Kakor gor-koto, svetlobo in suho toplo ležišče, privoščimo živalim pozimi obilo dobrega zraka v hlevu. Zakaj je cena prašičem tako nizka? Splošno se čaje pritožbe svinjerejcev: Kam bomo prišli, ako pojde tako naprej? Niti dela nimamo plačanega, kje so stroški za krmo! Zadnja leta je bilo zaradi suše in vsled drugih vzrokov le malo plemenskega blaga, cene so bile povoljne, od letošnje vigredi naprej pa stalno padajo. Zakaj to? Vedno lahko spet opažamo, da gospodarji hitijo z vzrejo prašičev šele tedaj, ko že imajo ti dobro ceno. Tedaj si pravijo: Sedaj pa si le pridelajmo veliko tega blaga, ker rabimo denar in ga bomo pri sedanjih cenah veliko dobili. Pri tem večina pozabi na glavno trgovsko pravilo: Čim več je blaga na trgu in čim bolj je kakovost blaga povprečna, tem nižje padajo cene. Današnja nadproizvodnja prašičev je v veliki meri kriva nizkim cenam. To naj izuči, da bomo redili manj blaga, a tisto boljše, četudi je slučajno več krme. Napredni prašičerejci dobro vedo, kdaj bodo dobre cene, ki se po navadi vračajo vsaki dve leti in tudi trajajo dve leti. Po skrajno nizki ceni nastopijo kmalu spet boljše cene in to je takrat, ko je istega blaga le malo na trgu. Celovški trg. Krave 80—1,10, klavne krave 50—70, prašiči 75—85, plemenski 70—85, pšenica 38—40, rž 30—31, ječmen 22—24, oves 19—21, ajda 22—24, koruza 18—22, sladko seno 7—9, kislo 6, isto slama, krompir 1—16, zelje 30, repa 20, goveja mast 4—4,50, prekajena slanina 4,—, svinjska mast 2,40—2,80, jajca 16—18, kokoši 3—4,—, race 4—5,—, gosi 8,— šil. za komad. 11 RAZNE VESTI Človek v številkah. Človeško telo vsebuje kakih 360 do 400 večjih in manjših živčnih debel, ki jih tvorijo fina, nevidna živčna vlakna. V vidni živec se steka nad pol milijona drobnih vlaken, slušni in obrazni živec jih imata na vsaki strani po kakih 100.000, ki vodijo k mišicam in drobovju, in več kot 800.000, ki prihajajo iz njih. Krvi je v telesu odrastlega človeka nekako trinajstinka njegove teže, to je do 5 in pol kg. Kri sestoji iz zelo majnih, prostemu očesu nevidnih telesc. Rdeča krvna telesca so tako majhna, da jih kubični milimeter vsebuje nad 5 milijonov. Dolga so dve tisočinki milimetra in če bi vsa krvna telesca položili drugo poleg drugega, bi sestavili neznatno drobčkeno, a 200.000 km dolgo verigo, ki bi segala na polovico pota od zemlje do lune. Srce utriplje pri zdravem človeku do 72krat v minuti, to je v letu 36milijon-krat. Z vsakim tripom vrže srce iz svojih predelov kakih 60 gramov krvi v krvne posode, v minuti pasira torej vsa kri, ki je v telesu, srce. Odrastel človek dahne 16krat v minuti, v sedemdesetletnem življenju torej okoli 650milijonkrat. Pri mirnem dihanju vsrka človek kakega pol litra zraka, to je v 24 urah okoli 12 tisoč litrov zraka. V sedemdesetletnem življenju je to skupno nekako 350 tisoč kubičnih metrov zraka, kar odgovarja nekako prostornini prav velike dvorane. Človek izdihava ogljikovo kislino in sicer v toliki količini, da bi moralo neizogibno nastopiti zadu-šenje, če človek ne ba izdihaval tudi vode v obliki pare. Velika je tudi količina izločenih prebavilnih sokov. Na dan liter do poldrugi liter slin, več litrov želodčnega soka in pol litra žolča. Znoja izloči človek dnevno do 900 gramov. Kosti ima človek 312 in nekaj sto mišic, ki razvijajo precejšnjo silo. Celotni delovni učinek se ceni pri človeku na desetino konjske sile, to je toliko sile, kolikor bi je porabil človek, da dvigne v sekundi 7 kg meter visoko. Srce iztisne pri vsakem krčenju kri s pritiskom, ki bi pognal vodni curek več kot dva metra visoko. V dnevu opravi srčna mišica pri teži kakih 300 gramov 60 tisoč kilogram-metrov. če bi človek raznih kislin ne izločeval, bi ..dobavil" v sedemdesetih letih 840 kg srčne kisline, 75 kg fosforne kisline in 420 kg kuhinjske soli. V kemičnem pogledu je človeško telo sestavljeno iz 65.5 odstotkov vode, 20 odstotkov beljakovin in kakih 10 odstotkov raznih soli. Vsak človek ima naposled v sebi 3 do 5 gramov železa, iz katere množine bi zamogli skovati prav spodoben žebelj. Pri človeku, ki tehta 70 kg, je povprečno 47 kg vode, 14 kg beljakovin, okoli 2 kg tolšče in 7 kg soli. Okostje vsebuje okoli 50 odstotkov vode. Ta neznatna peščica vidne snovi, ki se ji pravi „človeška telo", pa je zadostna posoda človeškega duha in človeške duše, ki prodirata do zemeljskih globin in nebesnih višin, nam razkrivata svet lepote in pravice in nam dajeta slutiti, kar tako' tajinstveno imenujemo „srečo“. Ko bi ob tem še dvomil o obstoju človeške duše iz božjih rok? Električni mož. V Plymouthu na Anleškem živi mož z imenom Francis Stone. Ima izredno zmožnost, da odkriva zlato, ki je zakopano v bližini. Seta se in pri tem drži v roki jekleno palčico, ki se mu zvija v roki, če se nahaja v bližini zakopanega zlatega predmeta. Govorilo se je, da bi šel Stone v južno Afriko, kjer bi mogel zlatosledom mnogo koristiti. Toda mož je že 20 let bolan in ga imajo za božjastnega. Nosi vsikdar podplate iz debelega kavčuka in na desni nogi še poseben podplat iz vulkanita. Tako se izogiba premočnim električnim stresom. Izredno je dovzeten in nemiren, kadar obraduje kakršnekoli električen stroj. Nemogoče mu je rabiti telefon. Sicer vodi svoj avto, takrat pa ima na podplatih močne izolatorje. Dva tedna živ z razpočenim srcem. Dunajski zdravnik dr. Petrowich poroča o možu, ki je 13 dni živel z razpočenim srcem. Srce je utripalo z neverjetno življensko silo. Pri dviganju nekega bremena je mladi mož hipoma začutil bolečino na levi strani prs in dih mu je zastajal. V bolnišnici so dognali, da mu je počilo srce. Ko so ga po smrti raztelesili, so videli, da je res tako. Živ pa je ostal zaradi tega, ker je kri uhajala v prsno votlino in ni ovirala delovanje srca. Končna usoda filmov. Gotovo si že kedaj gledal film v kakem kinu. Nisi se pa vprašal, kaj je z njim, ko je obrabljen in ne vleče več. Saj je obrabljenih filmskih trakov na tisoče in tisoče metrov in kg. Obrabljene ali neuporabne filme predelajo v žolčasto snov, iz katere izdelujejo glavnike, gumbe, podkitnike, oboje pri ročnih torbicah i dr. Mnogo teh celuloidnih izdelkov izhaja torej iz filmov, h katerim so drle številne procesije radovednežev in radoglednežev. V obliki gumbov in glavnikov se vračajo med ljudstvo slavni junaki '| in filmske zvezde. Prazna je slava sveta. Zakoni v Indiji. Član zakonodajnega sveta v indskem mestu Bombayu je nedavno zbral podatke, ki kažejo, da je v ondotni pokrajini 74.000 manj od pet let starih otrok, ki so že veljavno poročeni,'3500 jih je že vdovcev in vdov. V enem samem letu je bilo sklenjenih 2000 zakonov med otroci pod enim letom. Otrok, ki so bili oženjeni ali omoženi v starosti 5 do 10 let, je več od četrt milijona. Ob tej statistiki je poslanec predlagal, naj se razveljavijo vsi zakoni otrok, ki še niso dovršili 12. leta. Zanimiva ugotovitev. V lanski jeseni so se zatekli mogočni tropi lastavic na Bavarsko, odkoder so jih z letali prevažali v južne kraje, da na severu ne poginejo. Lastavice so opremili s posebnimi obročki, da bi se preverili, če se bodo spomladi vrnile. In glej : mnogi prijatelji so v sledeči pomladi zamogli pozdraviti stare svoje znanke. Isto poročajo tudi z Dunaja, kjer so jih minulo jesen istotako spravljali s posebnimi vozili na jug. Pogruntal jo je. Motaz je prišel na pošto in vprašal, če je morda zanj kaj pisem. Poštarica je pregledala vse predale, a nič našla. „Ali pričakujete pismo?" je vprašala. — „Ne, tega ne, kdo pa naj mi piše. Zadnjič pa sem bral v listu, da pride na vsakega avstrijskega državljana 12 pisem letno. Tako sem si mislil, da povprašam in odnesem svojih dvanajst." Listnica uprave. Zec v Selu. Mesto molzca je že oddano. Za vsako vprašanje na upravo je priložiti znamko za odgovor ali dopisnico. Dekle! Veliko povpraševanje je po Vas. Z Novim letom menjavate službe. Sporočite naslove, način zaposlitve in starost „Kmečki zvezi" v Celovcu! Za odgovor ali posredovanje priložite znamko za 24 g. Hiša in gospodarsko poslopje, tričetrt orala travnika s sadjem naprodaj p. d. pri Celnjaku v Štebnu pri Beljaku. Cena S 6000. 96 Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lido v» tiskarna Ant. Macliat in družba Dunaj, V., Margaretenplatz 7.