Stev. 27
Triglavski narodni park
V LJubljani, dne 4 junija 1926
Moderniziranje sveta ima večkrat slabo posledico, da nas oddaljuje od vsega prirodnega in naravno lepega in da hoče ustvariti nove umetne protinaravne stvari. Najbolj naraven ostane povsod kmetski stan, ki je v neprestani vezi z materjo naravo in zato je tudi najbolj zdrav, naj si bo telesno ter je tudi duševno najmanj pokvarjen.
Pa tudi v mestih se najdejo ljudje, ki pripoznajo pomen narave za človeški razvoj in napredek, in to so ponajveč razni športniki in naravoslovci.
Kakor po raznih drugih modernih državah, so tudi pri nas omenjene vrste ljud-ie sklenili, da omejijo del zemlje, kamor naj nima pravice posegati človeška roka in človeška dobičkaželj-nost, kjer naj narava sama gospodari kakor zna in hoče. V takih krajih naj se sa-imo opazuje in študira; taki kraji naj nam privabijo tujce, v takih krajih naj dobi svoj tihi kotiček tisti, ki je sit svetovnega vrvenja.
Pri nas ni bilo treba dolgo iskati kraja, kamor naj bi postavili tak božji vrt, nazivan narodni park radi tega, ker je last celega naroda, ki tukaj lahko opazuje, kako se razvija stvarje-nje, bivanje in nehanje po-samnih bitij.
Kdor le malo pozna naše domače kraje, krasote naših planin in božji mir, ki je neobhodno poitreben za kaj takega, bo brez nadaljnega pritrdil, da je za to primerna edina dolina Sedmerih jezer pod Triglavom. Že pesnik Baumbach, ki je kot tujec kaj rad pohajal po naših planinah, je v svoji divni pesnitvi »Zlatorog« imenoval omenjeno pokrajino gorski vrt, za kar je bil gotovo tudi upravičen, kajti le malo je takih krajev s takimi krasotanti in tako pestrim Cvetjem, kakor je baš dolina Sedmih jezer. Nadalje pa so bili prijatelji naravnih krasot mnenja, da bo baš tukaj najmanj neprilik za tdosego narodnega parka.
Lastnik 'teh krajev je država, ki je sauia zainteresirana na ohranitvi prdrode in njenih krasot in na povzdigi tujskega prometa. Nadalje je ta pokrajina precej oddaljena in brez pomena za gozdarstvo. V tej pokrajini rasitejo samo slabi, gibavl, skrivljeni tnecesni in zaik-mjene smreke. Edino, kar bi tukaj prišlo v gospodarski po-štev, bi bHo planšarstvo, ki je sfcer zelo važna veja našega gospodarstva, ali ker se itafcai že pod Avstrijo ni dosti pa«lo in ker je v.
Bohinju tudi drugače nebroj dobrih planin, so bili določevalci narodnega parka mneja, da bohinjski kmetje ne bodo preveč prizadeti, ako ne bodo več pasli na planinah Lopučnici in Kahi, ki sta neobhodno potrebni za narodni park.
Toda žal, nastalo je ne-sporazumljenje in prerekanje. Izgleda, da je to zopet prerekanje, ki nastane kaj rado med raznimi poklici, posebno med različnimi narodnimi plastmi, ki narašča in narašča in ima navadno slabe posledice za obe strani. Pričnejo se prepiri in se nadaljujejo, in sicer ne radi stvari same, marveč radi tega, ker se vsaka stran veseli, da je našla povod prepira z onim, ki ji morda iz kakega drugega vzroka ni simpatičen. In to bo tudi tukaj. Občina Češnjice obstoji na tem, da mora tukaj pasti svojih 50 krav skozi tri mesece, čeprav se ti drugje nudijo ugodnosti.
Da se za svoje pravice poteguje, ima gotovo prav, ali spor se bo vendar dal tudi drugače rešiti, tako da bo koza cela in volk sit.
Ker je ravno narodni park zelo važen tudi za bohinjske kmete, ker bo privabil mnogo; naroda, domačinov in tujcev, in znatno dvignil tujski promet, nadalje nudil tudi ostalim plastem naroda priliko, da se bodo seznanili s prirodo in tako približali narodni kmetski duši, za to bodo tudi naši bohinjski planšarji pialo odnehali, seveda le pod pogojem, da dobe nadomestilo in da ne bo trpela vsled tega živinoreja.
Narodni park naj bi obsegal 1400 ha med Komarčo, Kanjevcem, Tičarco in italijansko mejo. V tem delu naj bi narava po svoje gospodarila, človek bi smel samo gledaiti. Zabranjeno bi bilo sekati, zato ranjeno Pasti, trgalti cvetice, streljati in loviti divjad in tudi mrčes bi bila prosta v svojem razvoju. V narodnem parku se ne sme motiti narave in ne sme dati najmanjšega povoda, da bi se tam bivajoča divjad plašila.
Kadar bo zadeva urejena, bomo labko vsi, brez razlike stanu, ponosni tudi na naš narodni park, kakor smo danes na vse one krasote, ki jih najfl je v tako obfli meri poklonila stvarnica, za kaitere nas zavida ves svet.
Ing. Janko Hainrihar, sin znanega lesnega industrijalca g. Frana Hainriharja, ki se je vraču joč od svojih gozdnih delavcev ponesrečil v kokrških gozdovih. Mladi inženjer je hotel pot skrajšati in mesto, da bi šel po navadni gorski poti, šel rajšj po koritih za spravljanje hlodov. Korita (rlže) je on sam zgradil in baš tukaj ga je čakal angeli smrti. Spodrsnilo mu je in njegov gozdni čuvaj, ki ga je spremljal, ga je sicer še vjel za suknjič, a ni ga mogel obdržati. Suknjič se je odtrgaj in žrtev je padla preko korit kakih štirideset metrov v gorski Potok, kjer so ga našli brez zavesti. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer je v nedeljo 30 maja preminul. Pokojnik je bil izredno blag značaj in zeta priljubljen pri vsdh okoličanih; posebno radi so ga imeli njegovi delavci, ki so mu položili na krsto krasne vence, spletene iz gorskega cvetja. Pokojni Janko nikdar ni zatajil svojega pokolje-nja s kmetov in kaj rad bival med njimi. Znano je, da je večkrat vzel na svoj avto iz Kranja v Kokro se vračajoče kmete in jih odpeljal proti njih domovju. Njegovo priljubljenost pa svedfoči tudi pogreb v rojstni vasi Selce. Množica kmetov ga je spremljala na njegov i "zadnji poti. Ker je bil strasten lovec, so se pogreba udeležili tudi lovci. Na grobu pa je med mrtvaškim zvonenjem turobno odmeval lovski rog. Pevci iz Škofje Loke so mu zapeli žalostenke, ki so globoko segale v srce udeležencev sprevoda. Marsikomu je po-rosilo oko pri pogledu, ko so pokopavali moža v cvetu svojih let, ki je postal žrtev poklica.
Mladinski dan (gornja slika). Veličasten sprevod, nad 6000 šoiske mladine, ki zahteva čfovešfce pravice za naše neosvobojene brate. — Spodnja slika voz
s kraljem Matjažem in Alenčico.

Veličasten sprevod slovenskih Sokolov kot zmagovalcev v Lyonu na Francoskem, pri povratku v Ljubljano.
Skladišče papirja našega lista. 15 vagonov po 30 zavojev; vsak zavoj obsega 10 tisoč m. Računajte, v kakem razmerju je to z obsegom naše zemlje? Ta papir se porabi za Domovino, Jutro in Slov. Narod v dveh mesecih. S tem papirjem bi se lahko pokrile vse ceste v Jugoslaviji.
Ivanka Trebušak iz Zagorja, ki
je v družinskem prepiru ubila svojega moža, ga polila s petrolejem in ga zažgala.
Btfcbuf, vifKNČni Ptovelžrtik
;i0t£j teancosteJli čet t Maroku.
Prva slika mesto Zaječar, kjer so pri vojakih naši slovenski fantje; druga slika vojašnica ki dvorišče 20. peš. i>uka.
Sitafeovka žetesnifta neerefc» Vri Mortakove^j m Bavarskem. Na sliki vidi«)*) razvalin rajsbititj vagona«, tefpd	m	nartvft te 83 teifeo ramiefiii potnikom.
Člani sokolskega društva v Braslovčah kot gledališki igralci.
Izbruh ognjenika Tokahi na Japonskem, ki je uničil velike pokrajine, kjer je bilo tudi obilo človeških žrtev. Lava, raztopljeno kamenje in zemlja se je razlila po širnih poljih in požgala vse, kar je dosegla. Vse, kar je moglo, je bežalo z otoka.
Izraba največjih slapov na svetu. Praktični Amerikanci so izkopali mogočne kanale, po katerih bodo napeljali vodo Niagare, največjih slapov na svetu, s čimer bodo pridobili 650
tisoč konjskih sil električne moči
Kako se lepotičijo divji narodi, nam kažejo naše štiri slike. Na prvj sliki vidimo težke uhane, na drugi sliki vidimo tetoviranje moža. Divjaki si vrežejo v lastno kožo razne okraske in jih pobarvajo, in sicer tako, da to nikdar več ne izgine iz kože. SBSoo so delali vča-soh tudi vojaki, posebno pri mornarici. Na srednji sliki vidimo moža, ki ima v mesu gornje ustnice zaraščen les, kar je dovoljeno samo ole-tTierrrtrak'0411 zamorskega rodu. Zadnja slika nam predstavlja nošo, in sicer s smo4o napo jenih las.