Jthsf* VS* dan rasen nadel/ in praarti kov* Jssoed dali? ezcept Sundaps •ud HoHdays ProUtarstvn so vrata trdno Ameriške čete odbile velik napad. IZKUŠENI Kuram BODO NADZOROVALI STAVBINSKA MOČI V SBVATU »O SK0*AJ ENAO OUCDifaoAlt? ^VPRAU^l^ M je** aooiaino aakonodajo, pravi senff da .nflfie ^SUA odpri ogenj In gNuafaml, m Ur delovale »m M rov ameriški« ladje. Topnlšarjl no p«miku od odgovorili 1 09« nJem In bitka Jo trajale nekaj mkmt, dokler m tti aubmarinke nilipl ftrsft Ju prenehala streljati. Zadet« J« bil« v sjedo In ¥ por trenutkih Jo iaglnlla pod površjem. Kden ameriški mor« nar je hit ubit. aealja pri Terdnnn. London, 79. um - Nemški vojni stan Javijo les Amaterdam o krvavi bitki na verdimekl froii-tl. Nemške šoto ao prodrle eoske postelje In ujele 900 mol. la ParUa poročajo, da eo Nota. (d f Baletki rea prišli v franro-ako aakope v okolišu Beeoiivau-uA Fraimocl ao takoj orga* nlalrall protinapad Iu IranaM "♦ovratnika U avojih iHMjtojank. Nadalje ao fraueoake lota okupi-rele pol milje oaemlja pri Ma> ian> <>uftu« immm pri Verdunu ee Jo vrilla med Ijii-tirni topniškimi dvoboji. Na ae pednem braft Mase eo J^renrusiv všeraj po daeotnrnem bomba*!!* ran ju napadli na široki fronti rapadho od Avo«ourte. V Beril, »u pravijo, da Je bil ta napd u-stavljen h |mmuo*Jo topniškega a» EtiČLlj/ll , . " IjM Topni Aki boji naraščajo tudi •* Helgljl. Vpri«'«i lepega vremena je ollvrlo bojevanje eploh na val zapednl fronti od ttsvsrneg* morja do > majhnimi pre* sledil tu ln tam VMM Inanllkl boji f ItalUi. - Hlm II. marea. — Vojni stan | Javlja da ao ae r aadnjlh štiriindvajsetih urah pojavili Ijutl top. Miški boji na vsi Italijanski Ihm-ti ItaliJaneka a rt I ledja je salo aktivna fn v V>t M tl kakor, ob spodnji Plavi ae vpis pegasti apo-psdf med oglednimi pandami. A Vat 1 o Sanmi sa hoteli všsrsj m> nadoma nspsstl v okolišu Valta* line btlso Pssnbls, toda Mil «0 OKLAHOMI POVIŠAVA. Oklahoma Oity, Okla. - Mis-souri, Ksnasa and Tesaa in 8t. Louia and San Pranclsro šelesnl-vl sto v Oklahomi po više I i vosni-no as pssašlrje. Ena milja vošnje stane sdaj tri eonte. Hanta Ps in Chksgo Roek tsland and Pseific še lesni <• i povišata najbrš vosnl-no. Drftavne oblaati io niao podvrr lo korakov proti povii*jt vaa. nine, |oda nadeva aprsvijo «i mirna pred dršavno korporaeijsko •ra oEotorj „ — —--Menrne Ia. — Z dreveaa na ln^on, D. O, II. g|af. — sod oljskem dvoriišn so nsšli vi- Je Hokrat vodja *eti samorra George ^eik driavak kot amsri- .je bil osumljen, da je v d ruši d ■eaMHji Vsaka akalK U nokega drugega sdmorre nspa. M mU4# bslopeltoo leno »enellln. «nu>AK »ITI P»OFITAlJl * oTS^tJSrtl •s^pindili. ds ^ aafc^, m Hjo svoji d«šell, ao Mil «pl«j^ ******** ¥ Neas. f#nB M ^ Teko se Je krosfl senator Joneo J f* »KeJel aafean gMe u Wsskisgtoos, kl js isdelsl as, vrsto profita«lv% ^^ srijstlkl aa r lli^Ja no* polet v Nasitijo In šnmM II maogs meeia Dosegli ae (Mje MimaM) - r" W7 fkosvkta PROSVETA Up zgled v tem oziru so dali strokovno organiziram delavci v Coloradu, kjer počiva težka roka premogovih baronov na rudarjih. Ustanoviliso "Delavko izobraževalno družbo", ki ima namen, da plačuje *a «nove « hčere delavakih starišev pristojbine na univerzi. Delav-ska izobraževalna družba" je bila uatanovljena pred enim etom in že je dosegla lep uapeh. Rudniško u&liMrv Co-oradu je obvestilo "Delavsko izobraževalno družbo , da lahko razpolaga s petimi brezplačnimi mesti, za kat ahko določi dijake. Vodstvo učilišča je spoznalo, kako globoka j« želja delavcev pa izobrazbi in odločilo je, da delavci izbirejo talentirane fante in jih pošljejo na učiliSče. Take izobraževalne družbe, kot sa jo ustanovili delavci v Coloradu, so potrebne v vseh državah Unije in pn vsakem narodu, ki živi v Ameriki, da se delavska mladiha izobrazi in ne ostane izobrazba privilegij za mladino po- Kokošjerejs lan. ali je razlik^ MED avstrijo iN turcuo?» Ko je nekaj let pred svetovno vojno izbruhnila revolucija in ao mladoturki pometli s starim režimom, so mno-ri upali, da je Turčija sposobna za evropske reform ki so tako sodili, so se prepričali že v balkanski vojni, da so se zmotili. Vladni sistem Je orfal gnil, kot je bil pod starim režimom, in drhali je bilo^iovoljeno klati in po-žigati drugovemike in narode, če sU klanje in požig ha*-nlla kliki, ki je biU na krmilu v Carigradu. Svetovna vojna je ie jaanejše dokazala, da je Turčija glede brutalnosti napram drugim narodom in drugover-nikom ostala stara Turčija, ki ie vedno verjame v načelo, da se druge narode in drugoverce najhitrejše podvrže z grozovlado. V začetku vojne so prišla v javnost poročila o strašnem klanju Armencev, ki so jih sumili, da simpa-tizirajo s zavezniki. Spustili so nanje divje Kurde, ki niso prizanašali nikomur. Pa tudi sedaj, ko ae morajo umikati v Palestini pred angleškimi četami, se kaže turška gro-zovitost v vsej nagoti. Dvanajst dni pred prihodom angleških čet v Jeruzalem so oblasti izdale ukaz, da aretirajo ameriške Žide in jih departirajo t *ev*rno P#ilino.~Pri lovu nanje, jim je prišlo v roke le nekaj žen in otrok, ki so Jih strašno pretepli, ker niso hoteli izdati skrivišč. . - Brutalna odredba nI dosegla uspeha. Voditelji ži-dovake občine so šli po tej brutalnosti prostovoljno pred Mfcega vojaškega governerja, ki jih je ozmrjal in dejal, da ao vsi Žid je, poaebno pa ameriški, sovražniki otoman-ske vlade. Zagrozil jim je, da jih postreli, če mu n? izroče I židov. Grožnja je imela uspeh ip 70 mož Je Vojna vpliv« tndi na perotnln-•tvo To zimo ae jo poklalo stoti* aole kokoU lo mnogi psrotninsrjl sa popolnoma opustili to obrt, ksr ja cens visoks aa krmo, ki jo potrebuje perotnine. Uničevanje t« obrti js aslo nepriporočljivo in sa narodno gospodarstvo naravnost škodljivo! Jajca in perotnina sta celo valni sa ljubko P«hr» ' in njih cena je sadaje laas poskočila. Preobilo klanje kokoši je poatalo sa to panogo gospo darstva tako opasno, da jo HfJ* »ki npravitelj določil gotovo bo, v kateri je prepovedano klati kokoši ln Jih servirati v reatevra-djah in hotelih. V brezmesnih pondeljkih se aedaj ni dobilo v restavracijah in hotelih dragega Suho listje je še najboljše, jo kokoši raztresejo po m* jim čisto pomijam vso posodo as to trditev ovrgel a Khn n „, vedo ln ja napolnim a avelo vodo dokaaom, je bil .Slovenk- Anton V mrslem vremenu jim dsm tople Januls, rojen dne 20. aaaja 17'*, vode. Čez dsn voda večkrat pre oa lireznfci na Gorenjskem Au'. menim, kar js posebno potrebno ton Jsnsa je bil čeftslsrski prof«. V poletnem časn. Med listje v ko- aor na Dunaju v Ml tedsjn« košnjaku vržem peat sdrobljene cesarice Marije Terezije, ki je »«. koruae in kokoši so s Iskanjem aa liko akrbel* aa poradigo debelo-poaljene vee dopoldan. Opoldne reje v Avatriji. (Omarica Msri- i.n dam liste od zelnatlh glav in ja Terezija je uveljavila zakon solate, ki ga pa oheaka kviško, da ki je ia dan« v veljavi, da*«-eo morajo koko« aaletavati, da gs belarjev ne sme ohdavSki.) Ao-doeelejo, kajti gibanje je tudi ko ton Janša je spfcsl dve knjigi o kolim zelo potrebna. Zvešer, eno čebelarstvu. (Knjigi ste pbaui v aro pred solnČuim zatonom jim nemškem Jezik« iz vzroka, ker je dam koruss, dva unči. na vaako Janša imel boljšo izobrazbo v kokoš, ki jo raztreaem na precej nemškem kot v alovenakem je«, širokem prostora, da lahko vsaka k«. Knjige so prestavljene ua dobi svoj del in če mi je pstaio kaj venski jezik.) Dssiravno se j« od zmesi od ajutraj, jiai dam tudi to časa, ko sta bili pisani Janševi Zslo potrebna hran« sa kokoši je knjigi pa dosodsj marsikaj spreg _»__-j _ ui. m. t.----f»: ^ K-I.-1-. i_ ..I jo potem iščejo in jim na ta .. pospelnje gibanje. P< v njem, da oo ogrejejo. Mr HpUlaftv sm «a »»^jg • — ▼ ^ -— f*""-*« ••• ^ hvti n naU v Jaaeni Pozimi jo namočite, umilo, sti vendar Janšo vi Pozimi kolikor jo rabite v vroči vodi; par še vedno dobri učiteljici v s io. Ko - ur namakanja zadoetuje in alfal- čebelarju, zlasti pa cačetni »ae v njem, os ogrc^jv. «« jur nama*auj* *» i^-j-i f- —vsirnau. košji kremplji ootanejo čisti in (a postane zelena. Ko ae nekoliko (Drugi čebelarski učenjak - ' valenju jajc jih ne zamaiejo-1—« ^ ir«!^«- v«Hn »l^m«.«*^ ^^^ [ig)|nL-n ikasl vso lato. fo sUal, (menilo na čebelarskem polju, 1 ko > zelenjava aelo draga ln ss jo msrsikaj ovrglo, kar je nekdaj i ls telko dobi, jim dajete lahko veljalo kot dobro, marsikaj h-nemlke deteljo, ki si jo napravite J^jopolnilo in maraiikaj novega iz. "--"i n knjigi ) B vsakemu pa aačetniku. | »ki učenjak iz o^ aieuju J*v> Mm «« , oauai, jo dajte kokošim; vodo, v I aamnajatega stoletji, je bil Fran- »letnem časn jim pripravita [kateri ete namakali stfallo, pa jim ces Huber, rodom Švicar, in tretji ivoij velik prostor, kjer naj bo U|#jte v pitna poeode, ker so je jn največji čebelarski učenjak je j »volj suho zemlje, nekoliko po - nagneta precej dobrih snovi iz al- bil Ivan Dziera*, nemški Poljak, ne, da oo kokoši v nji kopljejo. M, ki ao je namakala v nji. ki je doaegel starost 96 let. mogočo, naj bo med to zemljo Meni ee Je ta metoda zelo po- To ao torej molje, ki so razkri < ~ lega nekoliko atenskega o- l^račila. Štirinajst valečih koko-Ui anatomijo čebele ter ua podla-ki pa mora biti zdrobljen. £ »i je snealo od 1. januarja pa| -* 1 ■'* ivainejle vprašanje za po - g«, 80. junija preteklo leto 1400 ------ >, kot sploh sa vee »ve U^ kar je vsekakor rekordno Urjev, ki so ikodovsli ne le raT^ ^ je hrana. Od hrane je v ve število. Prehranjevanje me nI ata- voju čebelarstva, marveč tudi če-meri odvisen uspeh. Pri tem h0 mnogo denarja, peč pa »reeej belarjem aamhn. Skozi Razkritje gospodarstva veliko vlogo. LjeU, ki se ml Je izplačalo. Kupu- teh učenjakov je postalaxčebelo- , " ... 1 ■ _ _ 1-1---al. . . . • iS 4« naiutraK. «a» i1nV>w>1rnnAfini tiitlADi no nn 0 gospodarstvo veuao vtogo. ujaia, ki se mi je lzpiavaui. jvu^u- utciija^v JV ^vam «:«uau-so strolkl večji, kot pa dohod- ja« la tako koruzo, ki je neporab- reja dobičkonosna panoga na go-»potem se reja ne izplača. Pre-l^ u ljudska UvUa in iaprijenahgx>darskem polju in je dsnes ^ . Ko «o Jo pa opusti, se je treba h^a, ki pa odgovarjajo svojemu vita delamo po vsem kulturnem vprašati, če bi ne bilo mogoče tehlnunsnu, kar sa je dokazalo v do- svetu. ] ^v^iian ln noteim am«. Stroškov na kakšen način znišatL LaJjni mori pri majih kokolih. IMed najstarješe deiele čebela St peiri inTC mZ lit. ao ee zelo podr^SU, O koko*jereji v večjem obee-L* v Evropi ^prištevajo Švica, ST io iTbU ^n SalnSi torej je treba misliti na druga fr U bi se dalo le veliko pisati, toda Kaukaz, Jutoi del Avstrije in 1-£r Ja iineromhia S^SJZ ***» d^^ske družine eo U sa ameriški Slovenei ne peča- u®a. Med leti 1670 in 18% je bi-v o^i kar ie^ir«doaedaj hranile kokoši s kuhinj-L,* rejo perotnine v voljam ob- h^s Kranjakem velika kupčija, skočila v ceni, *ar je imeio sa po- ^p^^ ki pa ao ae v se-1 .egn, bo to zadostovalo. Tudi ima-1 j^Umi: na tfcoče in tisoče ro- danji draginji tudi aelo smanj- U0 na«' rojakf v reji perotnine I jev nalih čebel je bilo poslanih KH-koli ; - DrUiko rti šali. Pazljivo gospodinje urejajo I prejšnje izkušnje le iz staiaga fes mejo nafte domovine v razne J ko^ kt iir mTu d^aSSo ,r »edanjlh čaaih knhinjrite r«- ^. De^t do trido^t gUv pe- Ušele in drlave. Kranjska čebe- „ mere na naTin*) iw u^v hd «nww< < vwa av vu nolaffo avels iaica za domsčo ra- TOub temu oetanejo krompirjevi telav, če eo razmero za rejo ko sobno v aelnlh čaaih. Cena »vi- 4mgi kuhinj^i oaUnki, ki pa le rUSTvlo k Vilko, dokler raaa^etn^ bo trajala vojna, in ljudje bodo f^J}0^ ^^^ morali gledati, da prldeUjo kar " kokoši, in ti.bl največ mogoče sočivja n*^oma-jv tilih J ^ t-natk^. K. M. umntti.tpip*. tu. še nimate, ki naj bo ddvolj velik ln primaren številu vaše pe-rutnine. Napravita ga Uhka ik starih desk ia mral in potem vao|W skupaj pobelite a apnam. Belenje morate večkrat ponavljati, da ss saga ds-1 kje se nam H ^ _ __nemški če- iroi^tenan^potia^,4ri naj po-1bolanski Ailenjok Ivmi Daierson bore te posode, jih sprasnl in po - t«di v svojils jplsih, da so čebele tem sty*i.ter poloH nasaj aa prej- vdomačili Afriksnoi le prod Kri. ' * ..........-• -h "'il-1 — o- To j. »loVomicn najin I HunovUii mJMto«. N» k«4, • iivU, hj«r N f* d.jpiru trditev trg. iMm^ amcrUkih tidov. orostnja je imela uspen m ^ y."Siu I ^ ---T7T —n I Ta dogodek nas spominja na brutalnojti av^rij^kih ^^Tki io^ ^ oblasti v Bosni in Hrcegovinl ob Izbruhu vojne in na ku- ^^^gJ^J^p^ S3ST«—■ .k.» m***,f do««^-r.-o nejše dogodke v Srbiji, ko je nemškoavstrijska vojn« ma- ~TdopBWde " kokoh^k d» n-h«t«k. b t^toj.^^teod, šina utrla majhno srbsko armado. U PoU« ^ iik ^Td™ ^I^T ^o^ U Avstrijske oblutiravnoUko ravnale z ondo^mi J^n. prebivalci kot turške z ameriški Židi ob prihodu VJklh Mt koko« i* po- Uuak. mm to rib. in m dru,. L do pMtaeteJ««* ««» ni m.u> čet v Jeruzalem. V Boani, Hercegdvlni in Srbiji so mudili lr,bn<1 ,no. gn.rii y mu***, k««ti m>h hkorteHi r« doMk«Mw>. . ...i ...---u—I —..--....----—. u inksfs CH V JcruZHiem. * ovnu, ubivs®«..." ... ™ .»»v... In,,llw eno. gncsau. - ■ ■ 7.. , T™ ---. . .--------7Z1 ione ln otroke, mo*. so s_sabo odvali kot tete. rtjJ jjart. ^ - J-- » drugo, jajčna lupina v tral- g, panoge kmatljBtva, aka holo- vao sslsnjaVo v četrto. Po- mo ^^ od njega dobiček, mo- voo mehke stvari is rnD10 imati nekaj snaaja la akav preja imenovani u^ehl sa navalno edvknl obesili. Usoda Uh siromakov je bila odvisna od avrtrij- " skih oblastvenikov, kot je bila ameriških Židov od fettdh___ mogotcev v Jeruaalemu. V bruUlnosti in grozovitosd na olnt*7\ ki ga dobite v vmkihNrvC-aoeode v preje ii»^«|šenj; uspehi ^ navadna oavmn. »omajajo avstrijske oblasti ^T^fjj likopoInjujajo svojo Isobnabo in krst aa tedon, lo haljfto na Js, ia spoznavajo, kolikf vrednosti je zanje znanje. To spona-lJih o«eltte vsaki daa *e*ta jih la je tedaj zaslovela kot najboljša akoro po vaem svetu. V tistih časih ee je le itak močno razvita čebeloreja na Kranjskem še jolj razviU in marsikdo je imel v J čffoelaretvu lepe dohodke. Ali | koncem devetnajstega stoletja je rsrs®1 akoro popolnoma prenehala Vsled nemarnosti ln morda tudi nevednosti naših trgovcev je bi- 0 poslano mnogo rojev bolnih čebel na tuje, kar je odjemalcem povzročilo mnogo škode ter jih odvrnilo od našega trga. S tem sicer ni zatemnela slsvs naH bel, marveč ugled naiih trgovcev. Danes vidimo po lepi nali domovini mnogo praznih in upu šČenlh čebelnjakov. Tam kjer je bilo nekdaj prijetno verveop marjlivih čebel, je danes m fr ho; notranji prostori starih čebelnjakov so postali laat pajkov, ki si oftahno gradijo svoje grsjštm« po kotih preperelega leaovja.^ Medtem ko je čebeloreja m Kranjskem pešala, je drugod n-pidno napredovala , slsati v Nemčiji in Ameriki. Izumeli so no« metode v čebelarstvu,« koj* pomočjo se je produciralo mnop več medu. Uspeh novodobnega belaratva eo rasni tuje»«m«ki li; sti v kričečih ilsakih todi lea mejo naše domovine ter obodm sanimenje tudi n^l » venskimi čebelarji hi ^ ve metode ee je kmalopojzvU todi na Kgaajekem. (Novodobno lebelarstvo je > > precej komprieirano in zajpr«w-ne čebelarje i*? **^, Rasne nove »najdbe, kot P^j! okvirji, | umetno sstje, txean» javili v novodsUdm - jo zahtevalo r^i^'"S. kae ln kakor v mnogih ^^ tsk.le^JM^/,5 1 .1 .......nokladsti v P^j oni ohMa. in Jim Js o, keltker Jo motajo pe-"»sat kak kap |Mst ■ lak«, da Ja lahko SU^*1^^ ^BV J ** SVSSS^I 00 pol Jodl ao i»om ,ko <»nf PKOSVBTA vsakdanje NORTH SIDE STATE BANK noč«, snu/ios, wyo. IMA KAPITALA IN BPEKVB IttMtM* ••»•jVl Mini •«• kal adravita proti kal ataril. In pri mladini, pro la>«Ju Ia kHpsvoati. 0s< lalkard OH (lotkerdako »Ija) ja i 1 llnlmonl aa aaaanj« revmathuau, aavralfi (Havorovo ata lavraU raka prati ji, iaviaji nam, «a * akatalih a la aplek vi •O eantov. lathuau, savrslfl ao obde priljubljena domača sdravila, katern no rabijo Js sadnjih sedemintrideset let. So tedaj preiskušena ln vradna vašega zaupanja Sekani «f y|a (Ha v ara v Slvljasakl halam) ia ><'iike. tJfppi* v ali jniMaaia «oat# vo arov Krl^latilaaf Jr pralaks-aa adravljn«),. I...I. rnl, IsH« tih v.led na+fate krvi, kot aa av t vari, apakkl, prtocl, raao Ameriške (H«-v «-ruv<; K Mmm »v< 1'ldjm vaMjH I aja ms, aapi pri otroklk. • oMatur urprlllk«, »la klaleaa Medla. Oaaa (■eveeav besotoa) ja prt jatao la mita tlatll« url ottsSfc la alakst alk I ju d rh P»l|...ro/a»o k rapako. n»prrhsvsoat, apnta laka, klasi lalodaa, sskssssoat, asiSna * (Havavev Mavvatea) aa fsl; Jsseralsi Jrl adnvi ievae pokltaefi, Inaouml ■l^noall, sarvacal Is Maiartjl Is aerveaaastl 35. (Mevoittr rof a aa as, Oaaa Ml aaatov, apela Oaaa #M «■!> I. ■ ■ —11 ■ « I— I ssMMKtl lasa la ss evetlja. Osas Mtarova dnjštnaka sdravila sa na predaj v lekarnah taapevsod Ako vaa lekftfSSf f* mora salollti, pošljite po«ije naravaoat k nam ter p H loti ie pravo svoto denarja t — Odgovoriti roman Ptmt*kf EDCAk MONTKIL SBLO KOBISTNE STVAll RaspoftDjam run« mibe rtk i SfSsrtsssg > ln ee potreb«J«jo m pri* ! okusnih jedU, r|»n» «mm. > kor seme sa solato, p«teitm > iol, korenjo, itd. , Vi. Il J Pilite po cenike. t MATH. P BEDO, t P. O. Bos teti, Kew Tort 1 t.......ieefOOO+e»*« SLOVENSKI ZDRA1 OS Pen Av.. ftttt«! tvo, katerega vzrok 4 katerih Jarem ate I a ftaeom vrgli e *vo-ahko vam olj|»him vami kakoi* eagk l| i bo ravnal po vekih Ah etarih navadah, •aje odpuščal kakor ] nikdar ne atori nič, leeveta, ampak vaa išal aa vafie mnenje