dolenjka, d.a. NOVO MESTO SUPER CENE V DOLENJKINIH PRODAJALNAH suha šunka v mreži, E-MIZ SAMO »99,0« SIT/kg kava “Dolenjka", 100 g 130,40 SIT/kos 99,80 SIT/kos domačina čokoladna. 350 g, Kruš 621,10 SIT/kos 449.00 SIT/kos pralni prašek Persil, 3,6 kg. Ilenkcl 1.398.00 SIT/kos 999,00 SIT/kos pralni prašek Rex. .1 kg, Hcnkel 867.10 SIT/kos 699.00 SIT/kos Silan refil, 5 vonjev, I lil., Henkel 492,20 SIT/kos 389,00 SIT/kos V soboto, 30. oktobra 1999, od 7. do 19. ure odprta SAMOPOSTREŽBA MACKOVEC Novo mesto. ■ ■ 1 m ■ ET 1 1 0 1 ISSN 0416-2242 770416 224000 Udarilo bi tudi lokalne mesaije Kako bi se morebitna prepoved izvoza rdečega mesa in mesnih izdelkov poznala pri nas, na območju, ki ne izvaža? - Rejci živali in lokalni predelovalci so za red in nadzor nad poreklom vaš četrtkov prijatelj dolenjski list NOVO MESTO - Prejšnji teden je slovensko javnost razburkala grožnja iz Bruslja, da bo zaradi ugotovljenih nepravilnosti v proizvodnih postopkih, pri pregledih in nadzoru 19 za izvoz pooblaščenih klavnic in predelovalnic mesa začasno moralo ustaviti izvoz rdečega mesa in mesnih izdelkov na trg Evropske unije. Predlog je bil v nekaj dneh sicer začasno umaknjen do 1. februarja prihodnjega leta, a je kljub temu med rejci živine, klavci in mesarji močno završalo. Največji izvozniki so že izračunali, da bi letna gospodarska škoda zaradi embarga znašala 20 milijonov evrov. 31. OKTOBRA BOMO PRESTAVILI URO NAZAJ LJUBLJANA - Uredba o določitvi prehoda s srednjeevropskega pasovnega časa na poletno računanje časa in Prehoda nazaj v letih 1998 do 2001 določa, da se v nede-jJ°> 31. oktobra, opravi prehod s poletnega na srednjeevropski pasovni čas. Tako bomo tega dne ob 3. uri zju-tfaj premaknili ure za eno uro nazaj, torej na 2. uro. V letu 2000 pa bomo premaknili ure za eno uro naprej -jprej na poletni čas - v nedeljo. 26. marca. Ker bi se izvoznikom zaprla vrata na evropske trge in verjetno tudi na hrvaškega, bi ti z dodatno ponudbo pritiskali na domači trg, kar bi povzročilo padec cen in spet sprožilo hujšo krizo v slovenski živinoreji. Vse to bi si naša država težko privoščila, zato mora hitro ukrepati. Direktor KZ Krka iz Novega mesta Branko Premelč je prepričan, da bi pritisk izvoznikov na domači trg ogrožal tudi tiste klavnice in predelave mesa, ki so usmerjene samo na domači trg. “Ker smo tudi rejci živine, bi močno čutili tudi zaostritve na tem področju. Slovenija že zdaj nima ugodne bilance v prireji mesa, taki ukrepi bi rejce še dodatno udarili. Ker si ne upamo pričakovati, da bi država sočasno uvedla prepoved uvoza mesa, bi lahko kratkoročno pričakovali katastrofo,” je dejal. Pri tem je še poudaril, da KZ Krka 95 odst. mesa * tjOlttMstsirt MRH % /UEN1 SPOMENIK ‘eni i V soboto, 23. oktobra, dopoldne so v Šen- ki 't'!!!na lepi slovesnosti odkrili obnovljeni spomenik 27 Šentjemejčanom, «„ i ! Pn'd 56 leti Nemci zverinsko pobili, 17 od teh pra v na “ajdovi njivi ”, Halb,, Up.., S}°P spomenik. Govornik na slovesnosti je bil Marjan Močivnik, ku °jen‘ šentjernejski učitelj, ki je bil kot otrok priča grozljivemu dogodilo rem so pripravile učenke šentjernejske osnovne šole, pevci °bnovo spomenika so zbrali s prostovoljnimi prispevki. Slovesnosti so so okupatorji, vodeni od domačega izdajalca, kruto pobili njegove vrstnike. Slovesnosti so se udeležili številni krajani, kulturni K| r“nt so pripravile učenke šentjernejske osnovne šole, pevci zu k>ruc'niškega okteta in šentjemejska godba na pihala. Precej denarja se j.no\° s U težili tudi gostje iz Pirana. (Foto: A. B.) OB PRAZNIKU OZN Prevečkrat mlačna Pred kratkim je praznovala 54-rojstni dan edina univerzalna mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni v San Franciscu. Takrat so bili vanjo uprti veliki upi, danes pa po več kot petih desetletjih lahko ugotavljamo, da Organizaciji združenih narodov največkrat ni uspelo opraviti osnovne naloge - to je zagotoviti in ohranjati mir na svetu. Večkrat je le od daleč in nemočna opazovala trpljenje nedolžnih ljudi, tudi v primeru vojne v Bosni in na Kosovu. Kot da bi se hotel odkupiti za mlačnost in neposredovanje, Je sredi oktobra njen predsednik Kofi Annan v Sarajevu, v mestu, kjer je še nedolgo tega umrlo toliko ljudi, tudi otrok, mzglasilprav bosanskega otroka za šestmiljardtega Zemljana. Pravega bi sicer težko izbral, saj se na svetu vsako sekundo rodi Pet otrok. In prav otroci, ki šele začenjajo živeti, bi si zaslužili boljši in prijaznejši svet, kot je ta, kjer več kot polovica ljudi sveta živi v revščini, mnogi med njimi umirajo zaradi lakote m trpinčenja, vse več pa jih ogroža tudi onesnaženo okolje. Veliko dela za organizacijo, ki se je ob ustanovitvi zaobljubila, da bo služila ljudem. Vendar če bo tudi v bodoče njeno delovanje zgolj pod vplivom bogatih, ji problemov, ki ogrožajo človeštvo na prehodu v novo tisočletje, ne bo uspelo rešiti. Sedanja delitev sveta na bogate in revne, ki se vse bolj poglablja, ‘uhko resno ogrozi svetovni mir. Del tega sveta pa smo tudi mi. JOŽICA DORNIŽ priredi sama: govedo v celoti, prašiče pa kupuje na slovenskih farmah, zato se močno zavzema, da se uvede red in popolna sledljivost porekla mesa. Direktor Kmečke zadruge Črnomelj je potrdil, da so Črnomaljske mesnine izključno iz domačega mesa, večinoma belokranjskega porekla in le nekaj malega iz Dolenjske oz. iz Posavja. “Smo lokalni predelovalec in ne pričakujemo, da bi nas morebitna prepoved izvoza posebej prizadela. O tem, kaj bi bilo, če bi bilo, nima smisla razpravljati. Pričakujemo, da bo zadeva ostala taka, kot je.” Tudi Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje podobno kot ostale klavnice in mesnopredelovalni obrati južno od Ljubljane ni izvoznik. Ker se je zadeva zdaj umirila, direktor Janez Žlindra ne pričakuje večjih posledič, vendar pa pravi, da mora država v tem času postoriti vse potrebno. “V naši zadrugi se nič ne dela brez stoodstotnega sledenja porekla mesa. Za vse meso, prašiča ali govedo, vemo, od kod prihaja in kam gre. Tega smo se lotili zaradi trga in potrošnikov pa tudi zato, ker imamo lastno farmo prašičev in goveda,” poudarja. (Nadaljevanje na 2. strani) Berite danes stran 3: •Zamejski partizan Cveto v Toplicah stran 5: •Kočevje v samem vrhu po revščini stran 6: •Nov vir pitne vode na Trebelnem stran 8: •Lažje v zemljiško knjigo stran 18: •Klic k obnovi in sožitju stran24: •Zadnja pot gospe Vere V REVOZU SE JE RAZLILO 800 LITROV REDČILA NOVO MESTO - V torek, 26. oktobra, ob enih popoldne sta se na Revozovem dvorišču prevrnila dva kontejnerja z odpadnim redčilom. Ob tem je iz enega na cestišče steklo okoli 800 litrov vsebine. Interna in poklicna gasilska enota sta s takojšnjo intervencijo preprečila nadaljnje razlitje, tako da so redčilo ustavili v meteornem kanalskem omrežju in se to ni razlilo v potok Težka voda. Del redčila je iztekel v zemljo ob cestišču in kontaminirano zemljo so takoj začeli izkopavati. Prestreženo redčilo in onesnaženo zemljo bodo predali na uničenje skupaj z odpadnimi laki iz proizvodnje. PRVI DIPLOMANTI - Prejšnji četrtek je na novomeški Visoki šoli za upravljanje in poslovanje (VSUP) diplomiralo prvih sedem študentov, ta teden pa bo diplomske naloge zagovarjalo še 17 študentov od 228, kolikor jih je bilo v študijskem letu 1998/99 vpisanih v 3. letnik te edine novomeške visokošolske ustanove. Prvi diplomanti so nadpovprečno uspešno opravili študij, gre za izredne študente, v glavnem glavnem direktorje podjetij iz cele Slovenije, ki so ta študij vzeli zelo resno, kot izziv in tudi kot medsebojno tekmovanje. Na fotografiji: dekanica VSUP mag. Ana Blažič izroča diplomo novomeškemu podžupanu Marjanu Somraku, zaposlenemu v podjetju Novoteks Tkanina. (Foto: A. B.) Razširitev skladišča v Ortneku Država ga je vključila v program za potrebe blagovnih rezerv - Na 44 milijard tolarjev ocenjena naložba za celotno Slovenijo bo zaključena leta 2005 - Začetek v Ortneku ORTNEK - V skladu z zahtevo EU po obveznih blagovnih rezervah naftnih derivatov v količini 90-dnevne mirodobne porabe je Slovenija izdelala program razširitve obstoječih skladiščnih zmogljivosti za 580 tisoč ton goriva. Predračunska vrednost programa znaša 44 milijard tolarjev, načrtovan je do leta 2005, uresničevali pa ga bodo začeli na Ortneku. Vodja sektorja za obvezne rezerve naftnih derivatov pri Zavodu RS za blagovne rezerve Dušan Garzarolli je prejšnji četrtek na tiskovni konferenci v Ribnici povedal, da naj bi v skladišču v Ortneku na novo zgradili 80 do 90 tisoč kubičnih metrov skladiščnega prostora. “Obstoječe skladišče nadzemnih rezervoarjev se bo povečalo od sedanjih 30 tisoč na 110 do 120 tisoč kubičnih metrov, kar predstavlja tudi ekonomsko opravičljivo zmogljivost,” je poudaril. Računajo, da bodo še pred koncem letošnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo prvega rezervoarja prostornine 20 tisoč kubičnih metrov, z deli pa bi pričeli prihodnje leto. “Gre za zelo velik poseg za pridobitev novih naftnih rezervoarjev zato poleg Otrneka načrtujemo povečanje zmogljivosti skladiščnih prostorov tudi v Nafti Lendava, v Račah, Zalogu, v Ljubljani in v Inštalacijah v Kopru,” je povedal Garzarolli. Nove skladiščne prostore bodo gradili v skladu z najnovejšimi zahtevami tehnike na tem področju, že v I. fazi gradnje skladišča v Ortneku pa bodo zgradili vitalne dele, ki so pomembni tudi za rekonstrukcijo obstoječega skladišča, v katerem je pred dvema letoma prišlo do ekološke nesreče. “Hkrati s sanacijo objekta se bo opravila tudi rekonstrukcija in posodobitve,” je povedal Garzarolli in dodal, da projekt ne bo obremenil obstoječih komunikacij. Nasprotno, kot je povedal ribniški župan Jože Tanko, bo prinesel nekaj novih zaposlitev pa tudi izboljšave vodovodnega omrežja, cest, železnice itd. M. LESKOVŠEK-SVETE 150 let rojstva Frana Šukljeta Spominski večer NOVO MESTO - V nedeljo, 24. oktobra, je minilo 150 let od rojstva Frana Šukljeta, znanega zgodovinarja in politika iz Novega mesta. Dan pozneje sta Knjižnica Mirana Jarca in svetniška skupina Slovenskih krščanskih demokratov v prostorih knjižnice priredila spominski večer, ki ga je povezoval Alojz Zupančič. O Šukljetu, Ljubljančanu, ki je dolga leta živel v Novem mestu in je pokopan na šmihelskem pokopališču, sta spregovorila akad. prof. dr. Vasilij Melik in doc. dr. Stane Granda -slednja je na začetku večera predstavila Jadranka Matič Zupančič. Melik je podrobneje orisal takratni čas in politično poslanstvo Šukljeta, ki je bil v drugi polovici 19. stoletja eden vidnejših politikov in narodnih buditeljev ter je sooblikoval takratni slovenski politični prostor na Kranjskem. Bil je poslanec v kranjskem deželnem zboru, poslanec v državnem zboru na Dunaju, dvorni svetnik in kranjski deželni glavar. Granda, pa je opozoril predvsem na Šukljeto-vo navezanost na Belo krajino in Novo mesto. Šuklje-tov oče je bil namreč Belokranjec. Frana je na dolenjsko prestolnico vezalo prvo delovno mesto profesorja na gimnaziji, pa tudi grad Kamen, ki si ga je kupil in tam tudi živel do smrti. Spominski večer, ki so se ga udeležili tudi Šukljetovi potomci, je bil zanimiv še zaradi starega Novomešča-na Franceta Adama, ki je obudil spomin na tega uglednega meščana, ki ga je sam tudi osebno poznal. Obiskovalci so si lahko ogledali priložnostno razstavo o Franu Šukljetu, ki jo je pripravila Silva Gomi-šček Šibila. L. M. i Košarka Liga Kolinska KRKA TELEKOM : KRAŠKI ZIDAR Novo mesto, športna dvorana Marof, sobota, 30.10.1999, ob 20. uri Pokrovitelj: MKO, d.o.o. Žrebanje vstopnic: Mobičuk (Kobra) Ed Dušan Garzarolli VREME V soboto bo suho, po nižinah bo zjutraj in dopoldan megla ali nizka oblačnost. V nedeljo postopno pooblačitve z manjšimi padavinami. A t* n ACmviC KNAFELČEVA 2,8000 Novo mesto AVHU3EII ▼ 19 Tel.: 068/393 01 00; faks: 068/393 01 25 POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER UGODNE CENE IN VELIKA IZBIRA MOTORNIH ŽAG STiHL ©Husqvama Jonsered PARTNER Pri nakupu motorne žage dobite darilo. marles hiše d.o.o. Hiše po vasi meri gVHK Pričakujemo vas od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure. KZ Krka z.o.o.. Novo mesto Elektrika in televizija RTV Slovenija želi živeti z geslom; kdor ima elektriko, naj plača tudi radijsko in televizijsko naročnino. Najnovejši zakon o RTV Slovenija namreč določa, da se šteje, da ima radijski in televizijski sprejemnik vsakdo, ki ima tudi elektriko. Radioteleviziji je po tem zakonu mogoče ugovarjati z izjavo, da nimate radijskega ali televizijskega sprejemnika. Kako bodo pristojni ugotavljali resničnost izjave, mar zgolj z vključenimi vohunskimi aparaturami na cesti ali tudi z brskanjem po državljanovi spalnici ali dnevni sobi? V praksi je med zadregami možna tudi taka: zbiralec televizorjev ima kar nekaj tovrstnih aparatov, vendar ne glede nobenega? Omenjena izjava torej odpade, čeprav bi bila upravičena. Namišljena in stvarne zadrege ob zakonskem povezovanju uporabe elektrike in plačevanja RTV naročnine sprožajo kar nekaj vprašanj. Med drugim tudi, zakaj je potrebno nekim službam znova sporočati podatke o zasebnem življenju, ko nedvomno obstaja prijetnejši način prodaje in nakupa televizijskih programov, a tudi boljši način ugotavljanja, kdo ima televizijo. Dokler RTV zgolj dobavlja program, čeprav še tako izvrsten, naj zaračunava ceno le za dejansko uporabo, tj. gledanje programa. Če to tehnično ni mogoče doseči, potem naj ostaja sedanji način pobiranja RTV naročnine, namesto da se na vratih pojavljajo nekakšni pooblaščenci RTV Slovenija, ki domala na silo hočejo stopati v vaše stanovanje in pregledati, ali imate televizor. Tokratno anketo smo osredotočili na omenjeni najnovejši način pobiranja RTV naročnine. JOŽE FINK, upokojeni dipl. elektro inž. iz Novega mesta: “S tem ukrepom je država svojo finančno obvezo in skrb za nacionalno televizijo na nepravičen in nepošten način preložila neposredno na državljane. Sedaj se bo lahko zgodilo, da bo tisti, ki sploh nima televizorja, plačeval za nekoga, ki ima tri. Lačna vrana bo pitala sito, država pa si bo mela roke!” JANEZ VRANIČAR-LUIGI, strojni tehnik iz Metlike: "Prav je, da tako zaračunavajo TV naročnino, a ne le tistim, ki imajo elektriko! Če nas nacionalka s svojim programom prisiljuje, da preklapljamo na programe drugih TV hiš, bi morali zaračunati naročnino tudi tistim, ki si svetijo s svečami. S tem bodo zbrali dovolj denarja, da bodo oblekli pastirčka, ki že dolgo jtiska nag." JOŽEF MIHELIČ, upokojenec iz Sodevcev: “Ni prav, da tako zaračunavajo naročnino. Zlasti je krivično do tistih, ki nimajo TV sprejemnika ali jih ne doseže signal TV Slovenije, kot tudi nas ni, a smo vseeno 13 let plačevali naročnino! In ti ljudje bodo morali dokazovati, da nočejo ali ne morejo gledati nacionalne televizije. Tak način plačevanja je le linija najmanjšega odpora.” PETER BESAL, poštni iz Kočevja: “Novemu načinu plačila TV naročnine načeloma ne nasprotujem, upam pa, da ne bo prizadel tistih, ki so lastniki več priključkov. Prav bi bilo, da bi eno gospodinjstvo plačevalo samo eno naročnino. Prav tako pa tudi ni pošteno, da plačujejo naročnino v predelih, kjer signal TV Slovenija 1 ali 2 komajda dobijo ali pa ga sploh ne!” BOGOMIR ABRAHAMSBERG, upokojenec iz Ribnice: “Televizijo malo gledam, tiste oddaje, ki jih spremljam redno, pa so zelo kvalitetne. Zato se mi zdi prav, da v obliki naročnine tudi gledalci nekaj prispevamo. Odločitev o spremembi plačila nosi v sebi svojevrstno ublažitev socialnih razlik. Razumem jo kot korektiv v razmerah že zelo velikih razlik med ljudmi.” MARTIN PUCELJ, lesarski tehnik iz Mokronoga: “Nič nimam proti takemu načinu plačevanja RTV naročnine, če bi to kaj prispevalo da bi bila poslej naročnina nižja, televizijski programi pa boljši. Mladi bolj malo gledamo 1. in 2. program TV Slovenija, zato bi bilo bolj pravično, če bi lahko plačevali le tiste kanale oziroma programe, kolikor jih dejansko gledamo.” ŠTEFKA IVKOVIČ, poenterka v šivalnici sevniške Lisce: “Meni se zdi kar prav, da bodo poslej zajeli v plačevanje RTV naročnine kar številne, ki so se doslej izognili tej obveznosti. Prav pa bi bilo, da posamezniki, ki ne premorejo ali pa iz drugih razlogov nimajo ne radijskega ne televizijskega sprejemnika, ne bi plačevali RTV naročnine.” STANE KRAŠEVEC, delavce iz Velikega Mraševega: “Da ti predpišejo plačevanje radijske televizijske naročnine, če imaš elektriko, ne moreš spremeniti. Zakon, ki določa to plačevanje, ni najbolj pravičen. Parlament, ki ga je sprejel, ne dela v korist ljudem. Kako bo zakon veljal tam, kjer je slab signal ali pa sploh nimajo signala slovenske televizije?” JOŽICA PENIČ, vodja splošno-kadrovske službe Gozdnega gospodarstva Brežice, s Podvinj pri Kapelah: “Mislim, da kdor ima elektriko, ima televizijo. Če je nima, naj o tem obvesti RTV Slovenija. Menim, da je RTV toliko obubožala, da nima take mreže žizteijevalcev’, ki bi pregledala bivalne prostore, kjer naj bi bili televizorji. Tudi RTV ne more delati zastonj.” Udarilo bi (Nadaljevanje s 1. strani) '■■■ Melamin “pridelal” računovodsko izgubo Ljubljansko pismo DELEGACIJA LANGENHAGNA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Od ponedeljka, 25., do srede, 27. oktobra, je bila na uradnem obisku v Novem mestu osemčlanska delegacija partnerskega nemškega mesta Lan-genhagen pod vodstvom županje VValtraud Krueckeberg in direktorja mesta dr. Klausa Rosenzweiga. Z novomeškimi gostitelji so se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju med mestoma na številnih področjih, ki je bilo že do sedaj zelo prijateljsko in plodno, ter se dogovorili o programu sodelovanja v letu 2000. NAGRADA METLIŠKI REŽISERKI METLIKA - Na prireditvi Film video monitor v Gorici so minulo soboto podelili nagrado režiserki Maji Weiss iz Metlike. Weissova si je nagrado prislužila za televizijski reportažni zapis z naslovom “Česta bratstva in enotnosti”, o katerem je žirija zapisala, da gre za “reportažo po poteh mrtve Jugoslavije, ki nudi razdvojeno podobo brezizhodne stvarnosti, v kateri izstopajo srhljive sekvence razdejanega sveta z obrazi tihe množice razseljencev v lastnih domovih”. ZLATA PLAKETA POMLADI Mešani pevski zbor Pomlad iz Novega je pod vodstvom Jožice Prus dosegel enega največjih uspehov dolenjskega zborovskega petja doslej. Na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov različnih kategorij, ki je potekalo od 20. do 24. oktobra v Rivi del Garda v Italiji in ^ ga je udeležilo 50 pevskih zborov iz vsega sveta, je v kategoriji cekvene glasbe z obveznim programom osvojil zlato plaketo, dirigentka Jožica Prus pa je prejela posebno nagrado kot najboljši zborovodja tekmovanja. Poslanci SDS Branko Kelemina, Bogomir Špiletič in Janez Janša predlagajo zakon o prepovedi graditve novih JE Mercator Agrokombinat iz Krškega ne izvaža niti ne uvaža mesa, saj ima za predelavo (in tudi zq prodajo drugim) dovolj prašičev z lastne farme, medtem ko govedo, teleta in mlado pitano govedo pripelje iz širše Dolenjske. “Podpiramo red na trgu, saj vemo, da se pojavlja tudi blago sumljivega izvora, ki se prodaja z lažnim poreklom. Za nas, ki se ukvarjamo z rejo, so prekupčevalci, ki ne izpolnjujejo zahtev, nelojalna konkurenca, zato mora država to urediti,” ugotavlja direktor Jože Žabkar. Kot klavnica in predelovalnica lokalnega značaja se zavzemajo za sledenje izvora mesa in njegove poti vse do končnega potrošnika. Žabkar meni, da Slovenija v reji in predelavi mesa potrebuje prehodno obdobje in da bo morala biti kar pripravljena na podobne ukrepe. V primeru prepovedi izvoza bi dodatne količine mesa in izdelkov pritisnile na domači trg, zato bi zaradi presežkov živina ostajala v hlevih in dosegala previsoko težo. B. DUŠ1Č GORNIK Prepoved gradnje nukleark? LJUBLJANA, SEVNICA - Poslanec Branko Kelemina z Blance, ki ima pri socialdemokratih na skrbi drobno gospodarstvo, varstvo okolja in invalidov, je družno s strankarskima kolegoma Bogomirjem Špiletičem in Janezom Janšo 21. oktobra vložil v obravnavo in sprejem državnemu zboru predlog zakona o prepovedi graditve novih jedrskih elektrarn v Sloveniji in o prepovedi skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih (NSRAO) ter visoko radioaktivnih odpadkov (VRAO) iz drugih držav na ozemlju Slovenije ter o trajnem varnem skladiščenju nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov. Omenjeni poslanci predlagajo obravnavo zakona po hitrem postopku, ker to zahtevajo izredne razmere države. Z 31. decembrom letos se namreč izteče rok, do katerega je na podlagi zakona o odložitvi graditve jedrskih elektrarn do leta 2000 prepovedano graditi JE v Sloveniji. Slovenija po tem datumu torej ne bo več imela veljavne pravne podlage za prepoved takšne gradnje. Državni zbor je februarja 1996 sprejel resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki predvideva, da bi na ekološko in ekonomsko sprejemljiv način opustili obstoječo proizvodnjo električne energije na osnovi jedrske energije. Resolucija ne predvideva izgradnje novih jedrskih elektrarn, nadaljnje obratovanje in postopno ustvarjanje pogojev za varno razgradnjo krške nuklearke (NEK), pa naj bi opredelil nacionalni energetski program. Tega pa državni zbor še ni sprejel. Omenjena resolucija predvideva, da bo z ustreznimi ukrepi zagotovljeno skladiščenje vseh vrst radioaktivnih odpadkov kar na dvorišču NEK, vse do razgradnje elektrarne. Predvideno je torej t.i. suho skladiščenje gorivnih elementov v okviru NEK vse do leta 2050. Šele takrat naj hi Slovenija iskala rešitev na trajno varno skladiščenje VRAO in NSRAO tudi iz drugih držav na našem ozemlju. P. PERC 4. letna skupščina delničarjev Melamina - Izguba gre v breme rezerv - Dopolnili statut z novimi dejavnostmi - Odslej samostojno na državne razpise Srečko Štefanič KNJIŽNICA ZAPRTA ČRNOMELJ - Od 1. do 7. novembra bo ZIK - Knjižnica Črnomelj zaradi adaptacije zaprta. Dotlej je še čas, da si uporabniki zagotovijo potrebno knjižno gradivo in podaljšajo rok za že izposojeno. Danes, 28. oktobra, ob petih popoldne pa knjižnica vabi otroke v kulturni dom na pravljično urico Mojca Pokrajculja. KARDINAL DR. KUHARIČ V NOVEM MESTU - Na misijonsko nedeljo, 24. oktobra, popoldan je Novo mesto obiskal hrvaški kardinal dr. Franjo Kuharič. Ob po! štirih je imel v frančiškanski cerkvi slovesno mašo za Hrvate, bivajoče na Dolenjskem in v Beli krajini, obisk pa je izkoristil tudi za birmanje. Zakrament sv. birme je od kardinala prejelo osem mladih iz novomeškega območja in iz Bele krajine. Na sliki: slavnostni sprevod iz samostanskih prostorov v župnijsko cerkev je pozdravilo veliko pri nas bivajočih Hrvatov. (Foto: M. Markelj) KOČEVJE - Na 4. letni skupščini delničarjev Melamina, ki je bila minuli petek, so v preko 62-odstotni prisotnosti predstavnikov kapitala soglasno sprejeli poročilo o poslovanju v preteklem letu, plan za prihodnje ter ob dopolnitvi statuta z novimi dejavnostmi tudi sklep o pokritju poslovne izgube iz lanskega leta v breme rezerv. Melamin je v preteklem letu prodal za 3 milijarde 164 milijonov tolarjev, kar je približno enako kot v letu 1997, ki je bilo za podjetje uspešno. Kljub temu so lansko poslovno leto zaključili z izgubo v višini 95, 47 milijonov tolarjev. “Kar okoli 80 milijonov tolarjev izgube je posledica odpisanih terjatev v Srbiji in dolgoročnih naložb ter povečanih stroškov nabave surovin,” je ta tiskovni konferenci ob zaključku skupščine povedal direktor Melamina Srečko Štefanič. Ob zmanjšanju števila zaposlenih z upokojevanjem od 232 na začetku letošnjega leta na sedanjih 212 in tehnološko posodobitvijo proizvodnje načr- tujejo za letošnje leto pozitivno poslovanje. Kot je povedal Štefanič, rezultati devetih mesecev kažejo, da jim bo uspelo doseči pozitivno ničlo. “Izguba je bila predvsem ad-ministrativno-računovodskega značaja,” je povedal Štefanič, pokrili pa jo bodo, kot so se odločili na skupščini, v breme rezerv. Hkrati so dopolnili statut podjetja s tremi novimi dejavnostmi, te so: raziskovanje in eksperimen- talni razvoj na področju naravoslovja in tehnologije, tehnični preizkusi in analize ter oskrba s paro in toplo vodo. “Gre zgolj za formalno razširitev, saj omenjene dejavnosti v podjetju že izvajamo,” je pojasnil Štefanič in dodal, da je bil to predpogoj, da bo Melamin lahko v bodoče samostojno kandidiral za sredstva na razpisih ministrstva za znanost m tehnologijo. M. LESKOVŠEK-SVETE GASILCI TUDI KRVODAJALCI - V mesecu požarne varnosti sofgaS^ j ski zvezi Novo mesto izpeljali več akcij na področju preventive Poza Zi. varstva, zaščite in reševanja. Na predlog komisije za žene in njene p . sednice Irene Pust pa so se gasilci zbrali v novomeški bolnišnici in Med prvimi so se akcije udeležili poveljnik novomeške gasilske zveze Filip (na fotografiji), tajnik Dušan Krštinc in strokovna sodelavka Ivo ^ Balabanič. Akcija, vredna pohvale, bo tekla do konca oktobra. (Foto-Mirtič) I\idi begunci žrtve Prošnje vložite do 19. decembra Znano je, da je zadnje dni maja letos državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja. Za tem navidez dokaj uradnim nazivom se skriva pomembna novost: nova kategorija žrtev vojnega nasilja. Gre za begunce, ki jih leta 1996 sprejeti zakon ni uvrstil med prejemnike odškodnine za čas, prebit v internaciji, izgnanstvu ali na prisilnem delu v tujini. Zakon o žrtvah vojnega nasilja iz leta 1996 je namreč uvedel le dve kategoriji ljudi, ki so upravičeni do odškodnine za prisilno prebit čas v tujini. Gre za odškodnino, ki jo dodeljuje Republika Slovenija. Po določbah omenjenega zakona znaša odškodnina za taboriščnike 429,70 tolarja za mesec dni bivanja v taborišču. Za primer naj navedemo, da prejme oseba mesečno 5.156 tolarjev rente, če je v taborišču prebila leto dni. Za internirance in izgnance pa znaša renta 286,40 tolarja za vsak mesec, preživet v izgnanstvu. Z omejenimi spremembami tega zakona, ki uvajajo kategorijo beguncev in prisilnih deportirancev, pa bodo le-ti prejemali 171,88 tolarja za vsak mesec bivanja v begunstvu. Država pa vsem trem vrstam oškodovancev plačuje še dodatno zdravstveno zavarovanje, kar je verjetno pomembneje kot sama mesečna renta. Dopolnitev zakona, objavlja na v Uradnem listu junija leto»j v 1. členu pravi, da je “zrl® vojnega nasilja (begunec) P tem zakonu tudi oseba, k' J bila v času od 6.4.1941 do 15- ' 1945 zaradi izvajanja povraC^ nih ukrepov okupatorja ah nj govih sodelavcev zoper druži ,. partizanov, pobitih talcev ^ zaradi sodelovanja z NOB n silno pregnana iz svojega doihi • in oseba, ki je bila v istem p3* nasilno pregnana iz sV°je*L doma zaradi nasilnega deja porušenja ali izropanja nje^ stanovanjske hiše ... z3r v0j sar se ni mogla vrniti na s v dom neprekinjeno najmanj mesece ... Žrtev vojnega naSH je ob pogojih iz 1. člena‘j* zakona tudi otrok, kaj1c L. starši so bili ubiti zaradi so lovanja v NOB...” Ta dopom 1. člena zakona bistveno ra jajo krog upravičencev. h Vsi, ki bi si na podlag' j dopolnil zakona želeli uJ_e j0 status begunca (rento ” .. prejemali le živeči, ne PaJje hovi potomci), morajo pr na s potrebnimi dokazili vlozl Upravne enote do 19. dec. bra leta 1999. Prošnje za s'^ begunca morajo prizadeti ti v tistih upravnih enotah. J y imajo stalno bivališče, m . tistih, kjer so živeli v času svetovne vojne. Slej ko pr*? j. pri vsej zadevi za rent0'? r;lčil, nino za čas, prebit v tabo begunstvu, izgnanstvu •< j0 vojno odškodnino, ki naj urejal poseben zakon, Pa . morali prizadeti še počaka je ta zakon šele v Pr’Pra'L.iK VINKO BLATU1 DOLENJSKI LIST St. 43 (2618), 28. oktobra Novomeška kronika Mm iz M A S I H OBČIM ttHbt DIALIZA 2000 Če ne da država, darujmo sami! Novomeška bolnišnica bi rada s pomočjo donatorstva preselila dializni oddelek -Obrtniki in podjetniki v regiji so se prvi odzvali - Namesto poslovnih daril NOVO MESTO - Po večletnih opozarjanjih Društva ledvičnih bolnikov Dolenjske o nevzdržnem stanju na sedanjem dializnem oddelku so se v Splošni bolnišnici Novo mesto odločili razmere izboljšati z lastnimi močmi. V naslednjem letu bodo za preselitev in posodobitev oddelka zagotovili 120 milijonov tolarjev, preostalih 130 milijonov pa bi radi zbrali s pomočjo donatorstva. Novo vodstvo bolnišnice, v.d. strokovnega vodje Jože Smodej in v.d. direktorice Mira Retelj, opozarja, da se regijska ustanova poteguje za naložbe v državnem proračunu, ki ne bo kril niti polovico potreb v državi. Ker je oprema v bolnišnici zastarela in so razmere za bolnike nesprejemljive, so se lotili obnove več oddelkov, orga- nizacijskih sprememb in finančne sanacije. Ob polletju in tričetrt-letju je bolnišnica kot ena redkih v Sloveniji poslovala pozitivno; enako naj bi bilo tudi ob koncu leta. Zmanjševali so stroške, pri čemer poudarjajo, da ne na račun bolnikov in strokovnosti. Zaposlovali so zgolj zdravstvene delavce ter več izobraževali. V preno- Spominu na oktober 1941 Zgodovinskega dejanja: ustanovitve Prve novomeške partizanske čete, se ne bi sramoval noben svobodoljuben narod IZVRSTNI KUHARICI - 46. Gostinsko-turistični zbor Slovenije, največje tekmovanje gostinskih in turističnih delavcev iz cele Slovenije, je potekalo prejšnji teden v hotelih Bernardin v Portorožu. Med okoli 350 tekmovalci jih je bilo tudi 16 iz Krknih Zdravilišč. Pomerili so se v desetih disciplinah ter dobili 2 priznanji, 6 bronastih, 6 srebrnih in eno zlato medaljo. Srebrno medaljo sta prejeli tudi kuharici Berta Grmek (desna) in Jožica Senica iz Zdravilišča Dolenjske Toplice, ki sta skuhali izvrstno kosilo za zahtevno omizje desetih ljudi. Pripravili sta gobovo juho v kruhovem jušniku, cvetačni narastek z masleno omako, polnjena zajčja prsa v omaki z modro frankinjo, ocvrte kostanjeve kroglice, pečene bučke s česnovim prelivom, sestavljeno solato, za sladico pa skutin narastek. Ob teh slastnih jedeh so gostje pili metliški rose, trškogorski cviček in modro frankinjo ter Prusovo pozno trgatev sovinjona. (Foto: A. B.) ODPRTA NOVA VINSKA CESTA - S skromno slovesnostjo so prizadevni vinogradniki vinske gorice v Podšempavlu pri Dvoru odprli okrog 700 m dolgo asfaltirano cesto. Čez cesto napeljano vinsko trto je simbolično prerezala najstarejša vinogradnica Micka Novak iz Mačkovca pri Dvoru, pri tem pa sta ji pomagala župan žužemberške občine Franc Škufca in predsednik gradbenega odbora Roman Virant, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je ta del ceste dobil asfaltno prevleko, še posebej podpredsedniku odbora Antonu Leganu iz Stavče vasi in županu Francu Škufci. (Foto: S. Mirtič) Zamejski partizan Cveto v Toplicah Cveto Prašelj iz Kontovela pri TVstu je bil od leta 1950 že 112-krat v Dolenjskih Toplicah - Pozna ga vse od Žužemberka do Otočca, tudi mehanikov pes - Neugnan plesalec, ki zdržema pleše po 14 ur - V Trstu napeljal 10.000 telefonov CVETO V RECEPCIJI - Ko sta se današnji receptorki Renata in Marjetica rodili, je Cveto Prašelj že več kot 20 let neugnano plesal v Dolenjskih Toplicah, kar najrajši počne še danes. (Foto: A. B.) IN - Danes je vse, kar kaj velja, “in”. Pa ne v pomenu, kakršnega ima naš veznik, ampak angleški in, kar pomeni v. V (in) je pač in (v). Angleščina oziroma ameri-kanščina je in. Če govoriš po slovensko, nisi in. Če misliš po naše, si out. Če si in, si vvinner, če si out, si looser. In obratno: če si vvinner, si in, in če si looser, si out. Če si bogat, si lep, pameten pa tudi poješ lepo. Skratka - si in. Sicer ti bog pomagaj. In tako naprej. In nazaj. INN - In bi bila rada tudi neka trgovina, ki je te dni prišla v Novo mesto iz Kočevja. Da bi bila ta trgovina še bolj in, ji je lastnik dodal še en n in jo poimenoval Moda inn. Nerodno pa je, ker je angleščina skoraj tako natančen jezik kot slovenščina. In tam inn ne pomeni še bolj in, ampak čisto navadno oštarijo. Tako bi torej Moda inn lahko pomenilo gostilniška moda. Mar v tej štacuni prodajajo obleke, v kateri boste v gostilni in? Ali gre za gostilno, kjer so moda in? Bel smoking in dvobarvni čevlji ali jajca na šan-ku? ČAROVNICE - Konec oktobra v velikem delu sveta praznujejo noč čarovnic. Ta navada se je razpasla tudi v naših krajih. Ozrite se naokoli (za vsak slučaj poglejte tudi navzgor), pa boste takoj videli zakaj. Glede na to, koliko vodilnih položajev v novomeški občini zasedajo, khm, no, ja, bi lahko noč od 30. na 31. oktober proglasili za občinski praznik. Na občini bi namesto avtomobilov kupovali službene metle, namesto kilometrine plačevali kilometlino, metlocesta bi bila narejena brez večjih stroškov in sPrememb občinskih planov. Še največji strošek bi bila postavitev zračnih semaforov. Ena gospa je rekla, da je zadnjič videla enega potnika, ki se Je peljal z avtobusom mestnega Prometa. komemoracija v KS BIRČNA VAS BIRČNA VAS - Kraj evna ..uPnost in krajevne organiza-c,je zveze združenj borcev Birč-na vas vabita na komemoracijo Počastitev dneva mrtvih, ki bo v nedeljo, 31. oktobra, ob 10. r’pri spomeniku na Ruperč-fnii. Spomin na umrle bomo Počastili s šopki cvetja, prižigom sveč in kulturnim progra-m°m. Vabljeni! (jghokranjski drobiž VRULTURNI spomenik -I a?a RS je v začetku tega mese- ob lz v njihovi izvir-'n neokrnjenosti. Na -.ANJA IN POBUDE -obxZa(^nji seji občinskega sveta D. ln® Žužemberk so svetniki avilj veliko vprašanj, dali pa jih Več Pobud. V prvi vrsti so kraZan'maie ceste v občini, od ti 4e';ne. ceste od Trebče vasi pro-| AiH fi’ ceste Brezova Reber-tucli°we-C ‘n Strugc-Žvirče, pa I Ha k ■ • sc dogaja z vodovodom kra- zib, beseda je tekla o novih ppl-nih skupnostih, o delu kose za lokalno samoupravo (ki seLrn.lrn°Srcde povedano, še ni e, ala). pluženju lokalnih cest, berktr'Bkaciji Loke v Žužem-lj, kontejnerjih, plačilu o vo-prj kumpaniji,,dvojnih merilih inancirapj,, društev itd. zidk REACUA - Z novim pri-šol^ .pn telovadnici osnovne Hin ^emberk sta šola in kraj bi|"Hl) Pridobila. Že večkrat SO tenjJZraženc željc za igranje rani > acr°bike, pa tudi organizi-stor Pasnih tečajev. Sedaj pro-or„ Potrebno pa bo poiskati Prav'pZa,orie’ k' bi te novosti pri- NOVO MESTO - Čeprav obletnice 29. oktobra 1941, ko je zaživela na Brezovi Rebri-Frati Prva novomeška partizanska četa, sedanja novomeška občina ne praznuje kot svoj nekdanji praznik, ohranja nanjo spoštljiv odnos domača Zveza borcev. Tako je bilo tudi v soboto, 23. oktobra, zvečer na spominskem slavju v Kulturnem domu Janeza Trdine. Gledališka skupina novomeške gimnazije pod vodstvom Aljoše Vrbetiča je pripravila recital pesmi iz zbirke Slovensko pesništvo upora. Sami so ga spremljali s kitaro, harmonikar Tone Špringer pa je vmes in po nastopu skupine zaigral več partizanskih pesmi. Nastopil je tudi Dolenjski oktet pod vodstvom Petra Ciglerja. V županovem in svojem imenu je zbrane borce in Novomeščane pozdravil podžupan Marjan Somrak. Njegov pozdrav je veljal tudi članoma te čete Srečku Berliču in Franti Komelu, prvoborca čete Franček Majcen in Leon Kavšek pa sta poslala srečanju pozdrave. Za njim je o sporočilu spominskega dneva govoril Bogdan Osolnik, eden izmed organizatorjev OF in načrtne vstaje na Dolenjskem. V zgoščenem prikazu je opisal hitro širjenje prikritega delovanja OF, ki je pritegnilo v svoje vrste vse narodno zavedne ljudi ne glede na njihovo prejšnjo strankarsko pripadnost, poklicne ali socialne razlike. Posebej je poudaril odločitev Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o skupni vojaški akciji dolenjskih, in štajerskih partizanskih enot na nemškem zasedbenem območju, kjer so nacisti 23. oktobra 1941 Ris na zlati podlagi Žužemberški grb ŽUŽEMBERK - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki veliko časa namenili dnevnemu redu, ki ga je v dopolnjeni obliki predlagal župan Franc Škufca, in ga na koncu zavrnili z obrazložitvijo, da bi občinska uprava lahko pravočasno pripravila vse gradivo. Pripombe so imeli tudi na zapisnik prejšnje seje in na posamezne svetnike, ki se sej ne udeležujejo. Po burni razpravi in vztrajanju župana, daje nujen sprejem odloka o organizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja, so svetniki le potrdili to točko, niso pa sprejeli odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, tako da začasni odlok še naprej ostaja v uporabi. Vlado Kostevc (LDS), ki je hkrati tudi tajnik uprave, je pripravil nekaj predlogov za občinski grb in zastavo. Svetniki so se v razpravi ogrevali za nov grb, kjer je upodobljen stolp žužember-škega gradu na zlati podlagi na zelenih gričih nad modrim poljem, in za modificirani stari grb, kjer se namesto panterja upodobi ris na zelenem polju na modri podlagi. Na koncu so za občinski grb izglasovali risa na zlati podlagi. Sklenili so tudi, da do naslednje seje pripravijo pismene predloge za občinski praznik. Dušan Granda, direktor Toposa, je svetnikom obrazložil tudi osnutek za program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin za območje Žužemberka. Le-tcga so svetniki enoglasno sprejeli s pobudo Dušana Papeža, da se vse skupaj pospeši in v ureditvenih načrtih da poudarek novim industrijskim conam in prostoru za individualno stanovanjsko gradnjo. S. M. začeli izseljevati slovenske družine v Nemčijo. Akcij prve novomeške čete in drugih enot proti izseljevanju Slovencev seveda ne smemo ocenjevati samo z merili neposrednega vojaškega uspeha. Zgodnji upor je bil hkrati začetek nastajanja slovenske vojske, ki je dotlej še nikoli nismo imeli. Prav zato je toliko bolj nepojmljivo, da se še po tolikih letih, v katerih so tudi zgodovinarji lahko preverili številna dejstva, oglašajo trditve, daje bil NOB nepotreben in da bi se brez njega lahko izognili odvečnim žrtvam. Zagovarjanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev zato ne pomeni samo sprevračanje zgodovinskih dejstev, temveč predstavlja hudo žalitev za vse, ki so v boju za svobodo padli, a tudi vseh drugih Slovencev, ki so kakorkoli trpeli zavoljo nasilja in tujcev. Sporočilo spominskega dneva naj bi zato, kot je dejal B. Osolnik, tudi v prihodnje z vsem spoštovanjem ostajalo v srcih prebivalcev tega mesta in cele Dolenjske. T. GOŠNIK DOLENJSKE TOPLICE -V Zdravilišču Dolenjske Toplice se radi pohvalijo, da imajo veliko stalnih gostov, da nekateri k njim redno prihajajo že 10, celo 20 let. Tržaški Slovenec Cveto Prašelj pa je rekorder, in to ne samo v Dolenjskih Toplicah, ampak verjetno v absolutni slovenski kategoriji. V Dolenjske Toplice redno hodi od leta 1950, do oktobra letos pa je bil tam že 112-krat. Ne U2dni, ampak stodvanajstkrat! “Nikoli nisem bil manj kot sedem dni skupaj, ostanem pa tudi po tri tedne,” pravi gospod Prašelj, ki je letos dopolnil 72 let. “Poznam vse in vsakega, po imenu tudi starše in otroke bivšega topliškega animatorja Janija, in tudi mene pozna vse od Žužemberka do Otočca, celo Čopi, pes mehanika Frenka,” se nasmeje Cveto, neposreden, odprt in prijeten človek. Čveto, tako ga vsi kličejo, je zelo družaben, najraje od vsega pa pleše. Kdor ga pozna, pove, da tako zagretega in neutrudnega plesalca, kot je Cveto, še ni videl. Niti en ples v Toplicah ne mine brez njega, če je seveda takrat tam. “Ga ni, ki bi me pri plesu ugnal, pa naj bo tudi 50 let mlajši od mene. Tudi po deset plesalk utrudim na večer,” se ponosno pohvali. “Letos poleti, ko je bila zabava na jasi, sem neprekinjeno plesal 14 ur, od desetih dopoldne do polnoči, ne na kosilo ne na večerjo nisem šel.” Vmes se je v svojo sobo hodil samo preoblačit. “Če je ženska nad 30 let stara, sploh ne grem zraven, taka ne zdrži niti dveh mojih plesov.” Tudi kadar je v zdravilišču poročna zabava, je Cveto vo so letos vložili 120 milijonov in za nabavo nove opreme še 110 milijonov tolarjev. Z donatorstvom so za nakup nove opreme pridobili 45 milijonov tolarjev, zato bi radi s podobnimi akcijami nadaljevali. Dializni oddelek je sedaj v neprimernih kletnih prostorih in za letno 15 do 16 tisoč dializ premore 11 dializnih mest, zaradi česar • Kot je povedal predsednik OOZ Novo mesto, so se obrtniki iz Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja in Metlike ter podjetniki Dolenjske in Bele krajine prvi odzvali na projekt novomeške bolnišnice Dializa 2000. Vse svoje člane pozivajo, naj darujejo za projekt, še posebej namesto poslovnih daril v prednovoletnem času. Denar lahko nakažete na račun 52100-603-30372, SB Novo mesto, s pripisom Dializa 2000. V bolnišnici upajo, da se bodo malemu gospodarstvu pridružila tudi večja podjetja ter občine dolenjske in dela posavske regije. delo poteka v treh izmenah in morajo bolniki prihajati tudi ponoči. Po novem bo oddelek deloval v prostorih sedanjega travmatološkega oddelka in bo razpolagal z 20 mesti. Naložbo bodo začeli februarja in zaključili sredi prihodnjega leta.Preselitev dializnega oddelka je le eden od projektov v celem nizu organizacijskih sprememb in posodabljanj. Bolnišnica mora doseči, da se bo končala naložba v novo porodnišnico, kjer je še 3.000 kv. metrov v nepopolni 4. fazi izgradnje. V štirih letih bi nato lahko zaključila projekt reorganizacije in smiselne preselitve oddelkov, ki bi na koncu omogočila, da se iz stare in povsem neprimerne stavbe preseli tudi cel interni oddelek. B. DUŠIČ GORNIK obvezno zraven, pa čeprav nikogar ne pozna. “Ženinovi mislijo, da spadam k nevestinim, oni pa obratno,” se smeje. “Meni pa gre samo za ples...” Prvič je Cveto prišel v Dolenjske Toplice leta 1950 na okrevanje kot nekdanji partizan. “Po vojni smo imeli partizani enkrat na leto zastonj okrevanje v toplicah. Najprej sem bil v Varaždinskih toplicah, nato v Istrskih, potem dvakrat v Strunjanu, odkar sem bil prvič v Dolenjskih Toplicah, pa redno najmanj 4-krat na leto prihajam sem. Seveda že dolgo za svoj denar. Tu mi je vse všeč, kraj, ljudje, osebje, zrak, mir, izvrstna hrana. Poznam pa tako in tako vse, od sobaric in natakarjev do receptork, fizioterapevtov, sester in zdravnic do direktorja.” Njega pa, kot rečeno, tudi vsi poznajo. Pred kratkim so si njegove zdraviliške znanke hotele ogledati poroko na Otočcu. Cveto jih je v soboto dopoldne naložil v avto in odpeljali so se na Otočec, se tam usedli na teraso, tako da so videli prihajat in odhajat mladoporočence in svate. Ko je prišel prvi par, sta ženin in nevesta pomahala: “Zdravo, Cveto!” Naključje pač. Ampak drugi tudi, tretji pa prav tako. “Potem sem jih peljal pa na ogled Novega mesta. Tam me nekdo pokliče: 'Cveto, pridi, smo obnovili gostilno!’ Ja, kaj morem, če me ljudje poznajo...” Cveto je iz Kontovela nad Trstom. Pravi, daje Kontovel edina vas, ki ima črn kamen in črno zemljo, povsod drugod tam okoli je bel kamen in rdeča zemlja. “Kontovel je vas ribi- čev, v sosednji vasi, na Proseku, ki se drži Kontovela, pa ni niti enega ribiča. In tako je od nekdaj. “Pri nas tako piha burja, da morajo na pogrebu krste pri tleh nositi. Samo 500 metrov zračne črte od morja smo, a na nadmorski višini 250 m.” Pravi, da je bil ob rojstvu tako droban in nebogljen, da je čudež, da je sploh ostal. “Oči sem prvič odprl, ko sem bil star že več kot leto dni.” Njegova stara mati, nona, je bila kuharica pri cesarjevem bratu Maksimilijanu na gradu Miramar pri Trstu. Cveto Prašelj, ki se po italijansko piše Floriano Prassel, je kot 16-leten fant odšel v partizane, v Južnoprimorski odred. Spominja se, kako so po nemški ofenzivi na Trnovski gozd poleti 1944 5 dni in 5 noči nosili ranjence v Pisarovino pri Karlovcu. Ob vrnitvi je bil na Notranjskem ranjen in Amerikanci so ga z džipom odpeljali v Belo krajino, kjer je v Semiču opravil podoficirski tečaj in tam ostal kot inštruktor milice. Nekaj časa je bil tudi kurir na poti proti Bazi 20. Po vojni bi lahko ostal v Ljubljani, a pravi, da mu tamkajšnja klima ne ustreza, in seje vrnil domov na tržaško. Najprej je bil delavec v telefonskem podjetju in po Trstu je napeljal 10.000 telefonov, zadnjih 20 let pa je delal na železnici. Dolga leta je bil podpredsednik Zveze borcev za Prosek-Kontovel. V Dolenjske Toplice Cvetp prihaja, ker ima težave s hrbtenico. “Vendar ne take, da ne bi mogel plesati, pa tudi hodim rad po tej prelepi okolici. Najraje imam naravo, raje vidim veverico na drevesu kot vse palače.” Kaj rado, da bo Cveto Prašelj letos še enkrat prišel v Dolenjske Toplice. To bo stotrinajstič. In potem tako naprej. Vedno so ga veseli, on pa njih. A. BARTEU 43 (2618), 28. oktobra 1999 DOLENJSKI LIST Z M A Š 1 H OBČI M MŠŠ Obnova cerkve ideološko sporna? Metliški svetniki so spomladi sprejeli sklep, da lastniki grobov na metliškem pokopališču dajo za obnovo cerkve sv. Roka enkraten prispevek v višini enoletne grobarine • Prijava na tožilstvu METLIKA - Gradbeni odbor za obnovo cerkve sv. Koka na metliškem pokopališču je predlagal mestni skupnosti (MS) Metlika, da bi 300 lastnikov grobov pomagalo pri obnovi, s tem da bi v letošnjem letu plačali za adaptacijo prispevek v višini enoletne grobarine. Občinski svetnik Jože Matekovič je kot predstavnik MS spomladi to predlagal v občinskem svetu, ki se je s predlogom strinjal. Kmalu pa se je zapletlo, kajti eden od zavezancev za plačilo se je pritožil na tožilstvo. Okrožni javni tožilec Niko Bricelj je obvestil metliško občino, da je sklep svetnikov o zbiranju denarja za obnovo sv. Roka v obliki najemnine za grobove nezakonit. Tako se je zadeva znašla na dnevnem redu zadnje seje metliškega občinskega sveta. Matekovič je pojasnil, daje problem očitno nastal, ker so se nerodno izrazili, v resnici pa je šlo za prostovoljne prispevke za obnovo cerkve v obliki enoletne najemnine za grobove. Dokaz, daje večina ljudi tako razumela, je, da je 89 odst. najemnikov plačalo skupaj 910 tisočakov. Boris Govednik pa je menil, da bi moral tožilec navesti vsaj, po katerem zakonu je sklep nezakonit. “Če sem bil zaveden enkrat, ne bi bil rad še drugič. In če je kaj BREZPLAČNO MERJENJE METLIKA - Na sedežu območnega združenja Rdečega križa Metlika že od začetka oktobra vsako sredo od 8. do 13. ure merijo ljudem krvni sladkor in pritisk. Merjenje je brezplačno, vabljeni pa so vsi občani. ZAČETEK GLEDALIŠKEGA ABONMAJA ČRNOMEU - V petek, 29. oktobra, bo ob 19.30 v črnomaljskem kulturnem domu na vrsti prva predstava v okviru gledališkega abonmaja v letošnji sezoni, ki ga pripravlja Zavod za izobraževanje in kulturo. S komedijo Art bo gostovalo Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane, ker pa gre za izvrstno predstavo o umetnosti prijateljstva, je zagotovo ne gre zamuditi. PRAVILNIK O DENARNIH POMOČEH ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so na zadnji seji sprejeli pravilnik o dodeljevanju občinskih denarnih pomoči v občini. V letošnjem občinskem proračunu je za tovrstne pomoči namenjenih 300 tisoč tolarjev, zanje pa lahko zaprosijo ljudje s stalnim bivališčem v črnomaljski občini, ki zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebujejo lomoč, izkoristili pa so že vse za-;onske možnosti za rešitev iz socialne stiske. Denarna pomoč je namenjena za nakup šolskih potrebščin, ozimnice, kurjave, doplačila šole v naravi in zdravstvenih storitev ter plačila najemnine za stanovanje. nezakonitega, naj tožilec to obrazloži. Roko sem namreč dvignil v prepričanju, da je vse zakonito,” je dejal Govednik. Župan Slavko Dragovan je v pismu okrožnemu državnemu tožilcu zapisal, da bo svetnikom predlagal preklic spornega sklepa, s tem pa bodo lahko plačnikom vrnili denar, ki so ga plačali za obnovo cerkve. Svetnik Juš Mihelčič, ki je tudi direktor Komunale, ki je tako kot za najemnino grobov poslala položnice za prispevek za obnovo cerkve, je pojasnil, da je le predlagatelj prijave tožilstvu zahteval vračilo slabih 3.000 tolarjev. “Če bi plačali vsi najemniki, bi zbrali 1.005.000 tolarjev. Popravilo strehe na cerkvi je veljalo 4 milijone tolarjev. Nekaj je pri- maknila mestna skupnost, ostalo pa cerkev. Torej gre zares zgolj za delno pomoč pri obnovi. Mislim pa, daje zadeva preveč spolitizirana. Če bi šlo za sofinanciranje gasilskega doma ali športnega igrišča, se tožilec zagotovo ne bi vtaknil. Obnova cerkve pa je očitno ideološko sporna, ker pač nismo navajeni, da bi pomagali pri takšnih delih,” je bil prepričan Mihelčič ter dodal, da bi se glede na podjetje, v katerem je zaposlen, dal kar tožiti. Tudi Branko Matkovič je menil, da je bil iskren namen svetnikov, da pomagajo pri obnovi cerkve. Narejeni pa sta bili dve napaki: predlog sklepa je bil na seji podan ustno, na položnicah pa ni bilo obrazložitve, da gre za prostovoljni prispevek. Ker tudi za tokratno sejo ni bilo pisnega sklepa, je župan obljubil, da bodo do naslednje seje pripravili sklep, ki bo pravno sprejemljiv. M. BEZEK-JAKŠE n NA VDUŠENE TUDI STARE MAME - Dneva odprtih vrat na osnovni šoli Mirana Jarca se je udeležilo veliko staršev in tudi starih staršev osnovnošolcev. Glede na navdušenje, ki so ga pokazali, bi lahko presodili, da računalniška “okužba ” ne prizanaša nikomur, zlasti pa pri tem ni pomembna starost. (Foto: M. B.-J.) Računalnik naš vsakdanji Na črnomaljskih osnovnih šolah predstavili uporabo računalnikov pri poučevanju in učenju - Dan šole posvečen računalnikom VIN IŠKI PRAZNIK - V spomin na 21. oktober 1943, ko je bilo požgano Sečje selo in del Vinice, praznujejo v viniški krajevni skupnosti svoj praznik. Ob tej priložnosti so preteklo soboto pripravili proslavo, na kateri sta govorila črnomaljski župan Andrej Fabjan in predsednik KS Vinica Niko Simčič, ki je podelil tudi priznanji KS. Prejela sta ju Ivan Mohar za prispevek k izdaji knjige ob 100-letnici gasilskega društva Vinica ter Društvo kmečkih žena Zilje. V kulturnem programu so nastopili recitatorji in pevci iz viniške osnovne šole ter domača folklorna skupina. (Foto: M. B.-J.) ČRNOMELJ - Na črnomaljskih osnovnih šolah Loka in Mirana Jarca so pretekli teden precej časa namenili računalništvu. V sredo je bil na osnovni šoli Mirana Jarca v okviru kongresa RO (računalniško opismenjevanje) enodnevni seminar o uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije pri pouku narave in biologije. Naslednji dan pa so na obeh šolah predstavili uporabo programov ih tehnologije pri poučevanju, v OŠ Mirana Jarca pa še odprti dan šole z naslovom “Računalnik - nekoč čudež, danes vsakdanjik”. Kot je na prireditvi povedal ravnatelj osnovne šole Mirana Jarca Boris Mužar, se je šola v zadnjih letih vključila v tekmo za računalniško opremljanje. Zaposlili so računalničarko, šola pa je tudi izobraževanju učiteljev namenjala več časa in denarja, kot ji ga zagotavlja ministrstvo za šolstvo in šport. Danes se lahko pohvalijo, da imajo vse programe, ki se preko Zavoda za šolstvo in šolskega ministrstva pojavljajo na slovenskem tržišču. “Imamo pa tudi zelo dobro računalniško opremo. Od 25 modernih računalnikov smo jih 8 kupili sami, 9 s pomočjo šolskega ministrstva in Zavoda za šolstvo, 7 so jih podarili sponzorji, enega pa smo dobili na natečaju,” je pojasnil Mužar. Tako je šlo za računalniško opremljanje v zadnjih letih na osnovni šoli Mirana Jarca kar nekaj milijonov tolarjev. Načrtujejo, da bodo kmalu povezali med seboj vse računalnike v šoli, priključek za računalnik pa bo v vsaki učilnici. Da je zanimanje za računalništvo med otroki izjemno, pove tudi podatek, da se jih je letos od 507 učencev za računalniški krožek prijavilo okrog 300. Da pa sicer precej mislijo na računalnike, so učenci dokazali tudi v kulturnem programu na odprtem dnevu šole, ko so pripovedovali svoje pesmi in zgodbice o računalnikih. M. B.-J. c; LITERARNI VEČER RADOVIČA - Ljudska knjižnica Metlika in Sklad ljubiteljskih kulturnih dejavnosti-območna izpostava Metlika vabita na literarni večer, ki bo v četrtek, 28. oktobra, ob 19. uri v knjižnici na Radoviči. Predstavil se bo dr. Peter Kapš, avtor knjig Vino in zdravje, Med in zdravje ter Na zdravje, starost. Z avtorjem se bo pogovarjal Matjaž Rus, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci metliške podružnice Glasbene šole Črnomelj. DVE ŽALNI SLOVESNOSTI ČRNOMEU - Ob dnevu spomina na mrtve bo občinski odbor ZB NOB Črnomelj pripravil v soboto, 30. oktobra, ob 11. uri na Gričku v Črnomlju osrednjo komemo-rativno svečanost za vse žrtve fašističnega terorja in belokranjske padle borce NOB. Ob 55. obletnici tragične smrti komandanta slovenske partizanske vojske Franca Rozmana-Staneta pa bo v soboto, 6. novembra, ob 11. uri žalna slovesnost s kulturnim programom pri spomeniku na Lokvah. Zavarovana narava tudi zaveznik Na Šokčevem dvoru v Žuničih, kjer bo informacijski center za krajinski park Kolpa, so predstavili dosedanje delo v parku - Prihodnost v veliki meri odvisna od domačinov ŽUNIČI - Od 28 slovenskih krajinskih parkov, ki so najmilejša oblika zavarovanih območij, sta dva v Beli krajini, v črnomaljski občini. Krajinski park Lahinja seje tako med domačini kot pri obiskovalcih že dobro prijel, konec lanskega leta pa so črnomaljski svetniki razglasili še krajinski park Kolpa, ki obsega dolino reke od Prelesja do Gribelj. Priprave na razglasitev in vrsta imel Miro Ivanovič z ZVNKD SPOMINSKA SLOVESNOST SEMIČ - V nedeljo, 31. oktobra, bo ob 15. uri pri spomeniku na seiniškem pokopališču pri sv. Duhu spominska slovesnost. Program bodo pripravili semiški osnovnošolci. spremljajočih nalog pa so potekale že več let. Pri tem je opravil pomembno delo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) Novo mesto, kar so mu priznavali tudi vsi govorniki na predstavitvi dosedanjih del v krajinskem parku Kolpa, ki je bila v torek pretekli teden na Šokčevem dvoru v Žuničih. V njem bo namreč, potem ko so nekdanjo domačijo Ane Žunič, kije bivala na njej do leta 1967, temeljito obnovili, informacijski center parka. Franček Vardjan z ministrstva za kulturo je dejal, da je prav obnova tega dvora primer odličnega sodelovanja med naravo in kulturo. V mislih je Semiška praznična inventura Semiška občina ima danes svoj praznik - Veliko pridobitev v letošnjem letu, največja naložba gradnja infrastrukture v poslovno-servisni coni na Vrtači - Številne prireditve Novo mesto, ki po njegovem živi z naravo in dela za kulturo. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc pa je poudaril, da se že v Šokčevem dvoru kaže dobro sodelovanje med državo, občino, domačini in ZVNKD, ki je pri obnovi odigral glavno vlogo. Poleg tega je država pred nekaj meseci KP Kolpa prevzela v svojo skrb. “V javnosti je slišati, daje koncept varstva narave v nasprotju z življenjem ljudi, vendar dokazujemo, da je zavarovana narava lahko zaveznik domačinov, od katerih pa je veliko odvisno. Država bo pomagala z denarnimi podporami v zavarovanem območju, odgovornost za prihodnost pa je na ramenih ljudi, ki v parkih živijo,” je dejal Berginc ter pristavil, da je domačija v Žuničih dokaz, da na državi mislijo resno. Mira Ivanovič je številnim obiskovalcem predstavila KP Kolpa, ki obsega 6.500 hektarjev, ima 16 naravnih znamenitosti, 41 kulturnih spomenikov ter številne objekte s statusom dediščine. Dušan Strgar iz ZVNKD Novo mesto pa je govoril o domačiji Ane Žunič, kjer so se, potem ko sojo obnovili, pri opremljanju izkazale tudi domačinke iz Žuničev, Miličev in Paunovičev. Skupaj s članicami Društva kmečkih žena iz Adleši-čev pa so ob predstavitvi parka in informacijskega centra pripravile še prijetno pogostitev. In če so govorniki neprestano ponavljali, da bo zavarovano območje zaživelo, če bodo z njim živeli in videli v njem napredek domačini, potem je prav nedavna predstavitev pokazala, da mnogi v krajinskem parku že vidijo prihodnost in ne, kot je bilo slišati očitke v preteklih letih, rezervat za ljudi. M. BEZEK-JAKŠE SEMIČ - Semičani prav danes v spomin na ustanovitev prve belokranjske čete praznujejo svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti so pripravili številne prireditve, ki so se pričele že pretekli petek, zaključile pa se bodo prihajajoči konec tedna. Osrednja prireditev bo slavnostna seja občinskega sveta danes ob 18. uri, na kateri bodo podelili tudi občinska priznanja za letošnje leto. Občinski praznik je v semiški rali so semiško čistilno napravo. občini priložnost za inventuro o opravljenem delu v iztekajočem se letu, ki jo pripravi župan Janko Bukovec. Čeprav je v začetku leta kazalo, da bodo zaradi spremenjenega načina financiranja imele manjše občine, torej tudi semiška, velike težave in da ne bodo mogle uresničiti vsega načrtovanega, danes v semiški občinski upravi ugotavljajo, da so opravili kar veliko dela. Asfaltirali so nekaj cest, Cerovec, Hrib in Kr-vavčji Vrh so dobili vodovod, sani- DOLENJSKI LIST Največja letošnja naložba v občini pa je gradnja infrastrukture v poslovno-servisni coni na Vrtači. V drugem delu, ki bo na vrsti prihodnje leto, pa bodo v coni asfaltirali cesto in zgradili pločnike ter javno razsvetljavo. Ob naložbah, za katere je bilo potrebno odšteti veliko denarja, pa so v občini potekale še manjše, ki pa so prav tako pomembne za življenje ljudi in razvoj občine. Semiška občina je veliko investirala tudi v družbene dejavnosti. Tako je ob šoli odkupila zasebno hišo, v prihodnjih letih pa naj bi uredila promet ob šoli in bližnjem vrtcu in uredila travnata igrišča. Prav razširitev vrtca, za katero je že izdelan idejni projekt, bo v prihodnjih letih največji zalogaj. Šicer pa obnavljajo tudi semiško zdravstven postajo, knjižno izposojevališče bo dobilo nove prostore pri pošti, kulturni dom pa je bogatejši za novo ozvočenje. Občina sodeluje tudi pri številnih drugih projektih, v pripravi pa so tudi že nove naložbe za prihodnja leta, med drugim tudi napeljava vodovoda v Staro goro in Rožni Dol ter ureditev središča Semiča. Sodeluje pa tudi pri skupnih belokranjskih projektih kot so gradnja infrastrukture, kultura, turizem. M. B.-J. NAZDRAVILI PARKU - Predstavitve krajinskega parka Kolpa in bodočega informacijskega centra v Šokčevem dvoru v Žuničih so se udeležili tudi (od leve) državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc, nekdanja lastnica dvora Ana Žunič, črnomaljski župan Andrej Fabjan, Mira Ivanovič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ter direktor omenjenega zavoda Danilo Breščak. (Foto: M. B.-J.) Sprehod po Metliki KORUZA - Odkar je Slovenija samostojna država, je bilo že večkrat slišati namige, da bi glavno metliško ulico preimenovali. A morda bi to res že storili, če bi kdo našel primerno ime. Eden od predlogov je na primer, da bi se Cesta bratstva in enotnosti v prihodnje imenovala Koruzna cesta. Še obrazložitev? Ne, ne, takšno ime nikakor ni predlagano zato, ker bi morda ob njej živeli ljudje na koruzi, ampak zato, ker po ulici vozijo in hodijo po koruzi. Prav te dni, ko kmetje vozijo skozi Metliko koruzo v sušilnico v Mestni log, je namreč temeljito posuta z zrnjem. AHIL - Nedavno si je Danilo Orlič, ki je znan tudi po tem, da po metliški občini snema za televizijo Vaš kanal, poškodoval Ahilovo kito. Ko je Matjaž Rus, ki k tistemu, kar Danilo posname, napiše tekst, slišal, da se je njegov sodelavec poškodoval, je bil zelo zaskrbljen. A ko je zvedel, za kakšno pvoškodbo gre, si je oddahnil: “Še sreča, da si je poškodoval Ahilovo kito. Samo da je ostala Orličeva cela!” BANKOMAT - Pravijo, da sta najbolj nepotrebni zadevi na svetu kidanje snega, ker ga pač pobere sonce, in ograja okrog pokopališča. Ni namreč bojazni, da bi kdo ušel. Tretja najbolj nepotrebna stvar pa je očitno bankomat na novi Petrolovi bencinski črpalki v Metliki. Nameščen je že precej mesecev, a še vedno ne dela. Če bi bil potreben, bi najbrž obratoval ali pa bi ga kateri od jeznih varčevalcev vsaj razbil. Črnomaljski drobir Semiške tropine ROKAVICE - Ob predstavitvi informacijskega centra v Žuničih pretekli teden je vsak udeleženec dobil tudi majico s kratkimi rokavi in z znakom krajinskega parka. Res ni vljudno, da človek ni hvaležen za tisto, kar dobi zastonj, toda glede na to, da je bilo tisti dan slabo vreme in je že dišalo po snegu, bi bili gotovo vsi bolj veseli, da bi dobili volnene rokavice. KINO - Zaposleni na Zavodu za izoraževanje in kulturo (Zik), v okviru katerega deluje črnomaljski kino, so v nekem zgodovinskem zapisu o kinu v Beli krajin) prebrali, da so Belokranjci začeli vse bolj zanemarjati obisk kina, ko so začeli graditi zidanice-Očitno so na Ziku zaposleni nepopravljivi optimisti. Nove kinoa-parature so namreč dali v uporabo prav zdaj, ko v zidanicah najbolj vre mošt... SAMO ASFALT - Ob zadnjem obisku v Kotu, najjužnejši slovenski vasi, je črnomaljski župan Andrej Fabjan obljubil domačinom, da bo še v sedanjem mandatu županovanja v vas pripeljala tudi asfaltna cesta. Dekleta menda postavljajo pogoj, da se bodo poročila v Kot le, če bo asfalt. Ven; dar pa deklet župan iz previdnost' ni obljubil, da ga ne bi morda kdo držal za besedo. Pri puncah se bodo fantje iz Kota pač mora' potruditi sami. TELEVIZIJA - Župnik iz Starega trga Jože Pavlakovič se boj', kako bo, ko bodo začeli uresni čevati nov zakon o plačevanj prispevka za program nacionain televizije. V svoji fari ima namrj pet cerkva z elektriko in seved tudi z električnimi števci. ". moral plačevati tudi pet tele)1 zijskih prispevkov?” se sprašuje-Najbolje bi bilo, da res kupi pe televizorjev in video rekorderje > mašo posname na video trak in J potem po televiziji predvaja ve nikom, ki bodo prišli v ceIže-0 Seveda ne bo enako, kot če bi J imel v živo, a bo vsaj vedel, K)11 * plačuje pet televizijskih naročn ali, po novem, prispevkov. SPREJEM - Janko Bukovec-semiški župan v prejšnjem 'n s^j danjem mandatu, je lani pr občinskim praznikom, ki ga ^ mičani praznujejo prav na dan ^ nji dan, pripravil tudi sprejem novinarje. Letos takšnega sPreie ina ni bilo. Razumljivo, občin* volitve bodo šele čez tri leta-ZAMUDA - Semičane, ki so namenili zboleti v teh dneh o ^ ščamo, da morajo z boleznijo nekoliko počakati. Otvoritev karne v Semiču, ki je bila ni,P(’ ^ dana za danes, namreč odp .■ zaradi višje sile, če smemo tako zamudi pri dobavi leka ške opreme. h:sj ČRNINA - Bog ne daj, da o v teh dneh v semiškem PcnZ«rI1j- j Smuk gost naročil metliško . no! Ne bi je dobil. In ker Se ._ čani še niso odkrili semiške ne, se kaj lahko zgodi, da p' ki preveč prisega na Meti' ostane žejen. Št. 43 (2618), 28. oktobra 1 Drobne iz Kočevja malo denarja in veliko DELA - Z blagoslovitvijo obnovljene kapelice v Gorenju minulo soboto popoldan, so vaščani obeležili zaključek del, v katere so vložili 600 prostovoljnih ur. Preko 300 ur so porabili samo za pozlatitev oltarja iz 16. stoletja, ki ima veliko kulturno in zgodovinsko vrednost. Ob delu, ki ga je pod strokovnim vodstvom Romana Zupančiča, ki izhaja iz družine izdelovalcev oltarjev, opravilo 6 vaščanov, so za to porabili 560 tisoč tolarjev prostovoljnih prispevkov in sredstev donatorjev. Ce bi jih imeli, bi lahko privarčevali nekaj sto tisoč tolarjev, ki bi Jih sicer morali za restavriranje oltarja odšteti strokovnim ustanovam. Tako so dokazali, da se da tudi z malo denarja veliko opraviti! OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA • Kaj meniš o razpravah pri-mernosti našega mesa in prepovedi njegovega izvoza na evropske trge? - Očitno gre za posledico uživanja mesa norih krav in nekoliko Manj norih lipicancev. Ribniški zobotrebci projekt krasitve me- ^TA - Da bi v Ribnici čimbolj svečano dočakali leto 2000, je dala ribniška občina med drugim ■zdelati tudi projekt krasitve ■nestnega jedra. Po njem naj bi okrasili stavbe od objekta upravne enote pri vstopu v Ribnico iz Jnbljanske smeri do policijske Postaje pri vstopu iz kočevske. Pfavljavci stavb naj bi po tej zamisli okrasili svoje hiše, občina Pa bo poskrbela tudi za okrasitev gradu in mostov, ki naj bi bili usklajeni z okrasitvijo tudi osta-pomembnejših objektov, ki lih sicer .ver niso vzdolž Gorenjske ceste, (eskove ulice in Škrabčevega ga. Ker je na omenjenih treh lcah zaradi denacionalizacije Precej hiš ponovno v zasebnih /' ah, pa se postavlja vprašanje, do bo kril stroške njihovega ^ sevanja. Če bo obveljalo tako ot pri kulturnem programu, ki T Pripravljajo in za katerega si-^er se ni znano, koliko bo stal, bo ak izmed udeležencev moral v"evzeti del stroškov, bo okra-' ev ribniškega mestnega jedra r®z dvoma precej okrnjena! PRILJUBLJEN - Ob pred-avitvi zadnje knjige pisatelja ;. e Mateta so v Miklovi hiši PnPravili razstavo njegovih del. ai pa je bila priložnostna razsta-’ da kateri bi moralo biti raz-avljen° oko]j 20 knjig, precej /njena. V knjižnici v Miklovi Sl namreč precej Matetovih del v ^°biti- Pa ne zat0> ker 'bnici svojega rojaka ne bi ce-, 1 /n njegovih knjig v knjižnici ne ■meli, Mate je med ribniško bil- - tako Priljnbljen, da je . d Večina njegovih knjig v času , . tavitve izposojena, vključno d(;jnZ,vejš° “Smeh in solze moje Laški sel de šole in z njo so v Laščah vsi lv°ljni: učitelji, starši in otro- Na°VA REGIJSKA PRVAKA -ke re8'jskem tekmovanju iz logika °bmočje zahodne Dolenj-dr ’..Se Pravi od Lašč preko So-čevc'CC d° b°škcga Potoka, Ko-g0vJa.ln Ribnice, sta kar dva zma-Tmk ■ 'z osnovne šole Primoža pa d/ja v Velikih Laščah: Tanja mih zmagaIa v skupini sed- skuni!ZrCd°V’ Tj;,5a Deiak Pa v m P'n' osmih razredov. Njuna K|uatorica je učiteljica Polona vopkS°. ZADOVOLJST-'etne * ■teka ^ru8' mescc devet-zadoi tun? 1/ zadovoljstvo je rezul-lt0 erncljitih priprav na devetlet- ofeLU OTVORITEV IN srej. TbllCA - Na Robu bodo st0rl n°vcmbra odprli nove prodi za osnovne šole, ki so potreb-do š na devetletno osnov- Prai° lej priložnosti bodo va„ /Vali tudi 130-letnico šolstva Robu. £r„cL-IKO ROKOBORCEV -kran, °rbo toek vando bodo v va^b Cni Prijeli v Laščah. Za to Vaditu^ Zc °Koli 60 prijavljencev. tej ,rc j bo bivši svetovni prvak v NAClplini-U Zavod nudi finančno potno samozaposlitvi, bodisi za usp sabljanje bodisi kot nepovra sredstva ali povračila prispev Poleg tega tečejo še mnogi dr ^ programi; med drugim je i.a partner pri oblikovanju skla dela, ki nudijo programe za o poselne ali presežne delavc _ podjetij. Za kreiranje novih P gramov javnih del po novern bi Center za izobraževanje >n ‘ _ voj. V koalicijo za razvoj sc v J čuje tudi krška kmetijska sV tj valna služba, ki želi Pon! ^rih podeželju, da bi prišlo do 9° y0 razvojnih programov. S PrlP razvojnih načrtov, obveščanjl možnostih pridobivanja sre Q na različnih razpisih, s prlP . z občinskih razvojnih načrtov^ drugimi aktivnostmi Pa.ra,nlcr pospešuje tudi Podjetniški ce Krško. B. P- 8 DOLENJSKI LIST •fM0 Kjer ni kmetov, ne more biti članov! Člani strojnega krožka Urban opozarjajo na problem enotnega kriterija za vso državo - Če bo letos še šlo, prihodnje skoraj zagotovo ne bo več RIBNICA - Da bi zadostili pogoju ministrstva za kmetijstvo za pridobitev polovice potrebnega denarja za svoje delovanje, bi strojni krožek Urban moral v svojem četrtem letu delovanja združevati 75 članov. Na Ribniškem, kjer se kmetijstvo čedalje bolj opušča, je ta kriterij, ki velja za vso državo, skoraj nedosegljiv. IMATE ZANIMIVE KMETIJSKE PRIDELKE? SEMIČ - Društvo kmečkih žensk Semič pripravlja prireditev Praznovanje jeseni, zato vabi vse, ki so pridelali velike, težke ali kako drugače zanimive kmetijske pridelke, da jih prinesejo na ocenjevanje in razstavo. Pridelke bodo zbirali v petek, 29. oktobra, od 13. do 15. ure v semiškem penzionu Smuk, kjer bodo od 19. ure tudi na ogled. SEMINAR 0 EKOLOŠKEM KMETOVANJU RIBNICA - Kmetijska svetovalna služba v Ribnici organizira tridnevni izobraževalni seminar, ki bo potekal od 3. do 5. novembra v Ribnici. Tema seminarja bo ekološko kmetovanje. Vse zainteresirane vabijo, da se prijavijo lokalnim kmetijskim svetovalcem do 15. obto-bra. V okviru seminarjev, ki jih pripravlja Kmetijski zavod Ljubljana in bodo potekali tudi po nekaterih drugih slovenskih krajih, je seminar v Ribnici namenjen zainteresiranim 2a ekološko kmetovanje s celotnega območja zahodne Dolenjske. Strojni krožek Urban, ki deluje na območju občin Ribnica, Velike Lašče, Loški Potok in Sodražica, trenutno šteje 65 članov. “Včla-njajo se samo tisti, ki kaj nudijo, ne pa tudi tisti, ki storitve potre- nov krožka ne more biti! “Kriterij ne bi smel biti enak za vso državo. Upoštevati bi bi morali število prebivalcev na določenem območju in še posebno število kmetov,” pravi. Če jim bo letos morda še uspelo povečati število članov, jim to prihodnje leto, če bo kriterij še višji - slišali so, da utegne biti celo 100 članov! - skoraj zagotovo ne bo več. To pa bi ESKE TRZN ■sr j Jože Marolt bujejo,” odkriva eno plat težav predsednik krožka Jože Marolt. “Če bi bilo povpraševanje veliko, bi lahko postavili pogoj, da bi imeli člani prednost pri uporabi storitev,” nadaljuje in dodaja, da je že druga težava, ki jim onemogoča doseči zahtevano povečanje članstva, ta, da povpraševanje ne dosega ponudbe. Največja težava pa je, kot pravi Marolt, opuščanje kmetovanja, ki je najizrazitejše v južnem predelu ribniške občine. Kjer ni kmetov, namreč tudi čla- OCENJEVANJE MLADIH VIN ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov Črnomelj tudi letos pripravlja tradicionalno martinovanje, vzorce mladih vin za ocenjevanje pa bodo zbirali v petek, 5. novembra, od 12. do 20. ure v črnomaljski restavraciji Grad. Steklenice morajo biti zaprte s kronskimi zamaški, za oceno vsakega vzorca pa bodo člani društva odšteli 1.500, nečlani pa 2.000 tolarjev. Ocenjevanje bo vodil dr. Mojmir Won-dra, pisna priznanja pa bodo vinogradniki prejeli na martinovanju, ki bo 12. in 13. novembra v Jurjevanjski dragi. Tudi prejšnji teden je bila ponudba na tržnici dobra, kot se za jesenski cas spodobi. Branjevke so ponujale: jajca po 30 tolarjev, zelje po 55 do 100 tolarjev za kilogram, blitvo po 300, ^toiačo po 500, feferone po 300 do ‘toO, paradižnik po 200 do 250, bučke P° 200, česen po 400, čebulo po 150, korenje, redkev in kolerabo po 200, todič in cvetačo po 250, papriko po f49 do 400, krompir po 50, grozdje po f c,, fiž°l P° 500, orehe po 1.000 do L500, liter jabolčnega kisa po 200, Stozdje po 200 do 250 tolarjev kilogram, jabolka po 70 do 120, hruške po grozdje po 150 do 250 in suho sadje po 400 tolarjev. Na voljo je bilo se tudi nekaj kostanja po 250 tolarjev. sejmisca BREŽIcfe - Na sobotnem sejmu ® imeli naprodaj 105 do 3 mesecev jtarih prašičev, 16, starih 3 do 5 "tosecev, in 23 starejših. Prvih so Pr°oali 31 po 280 do 290, drugih 9 2ao ^270, tretjih pa 8 po 230 do P tolarjev kilogram. Volna kot plačilno sredstvo Predilnica ovčje voljie Soven v Metliki odpira predstavništvo in trgovino METLIKA - Predilnica Soven, v kateri predelujejo ovčjo volno, bo prihodnji torek na Partizanskem trgu v Metliki odprla svoje prvo predstavništvo in prodajalno lastnih izdelkov v Sloveniji. Morda na prvi pogled nekoliko čudi, da predilnica iz Selnice ob Dravi odpira prodajalno v Beli krajini. Vendar pa direktor Leon Srblin hitro pojasni, da so med belokranjskimi in dolenjskimi ovčerejci že dobro poznani. “Doslej smo hodili sami k rejcem ovc po volno, ker pa se je v južnem delu naše države ovčereja že precej razmahnila, so nam rejci predlagali, da se jim približamo. Tako smo se odločili za predstavništvo in prodajalno v nekdanji trafiki v starem delu Metlike, ki bo na voljo rejcem kot tudi osta- lim strankam vsak dan,” pojasni Srblin. V prodajalni bodo prodajali le svoje izdelke, kot so preje v številnih naravnih barvah, prešite odeje, nadjogiji in vzglavniki, polnjeni z naravno ovčjo volno, tkane preproge ter ročno izdelane pletenine. Poleg pranja, mikanja in predenja ovčje volne, ki so osnovne dejavnosti predilnice, imajo namreč v Sovenu številne pogodbene sodelavce, ki ročno pletejo. kmetijski ŽBIPOROČANA rešitev Ogrevano gnezdo za pujske Pravkar rojeni pujsek je zlasti pozimi oz. v mrzlem hlevu prav ebogijena stvaritev narave. Moker, brez zaščitne podkožne toasčobe in s sorazmerno veliko površino se naglo ohlaja, začne °a Zebsti, stiska se v gručo skupaj z drugimi novorojenci, podse Podvija drobne nožiče, ko leže, kar vse dokazuje, da je v stiski. . ačetne ure in dnevi so najbolj kritičen čas za njegovo življenje m Preživetje. Ogrevanje hleva po prasitvi ni tako sama po sebi razumljiva in Pr?prosta rešitev, kot bi pričakovali. Težava je v tem, da ima Pujskova mati, to je doječa svinja, čisto drugačne zahteve glede , Plote kot njen naraščaj. Če bi hlev segreli tako, kot bi ustrezali m godilo pujskom, bi prej ali slej doživela toplotni stres. Raz-ke so tako velike, da je treba v istem hlevu ustvariti dvojne ,P °tne razmere, ene za pujske in ene za svinje. Običajno rejec doseže s kombinacijo talnega ogrevanja in dodatne infra žar-?■’ ki greje občutljiv priraščaj. . Dodatno ogrevanje pa zahteva tudi dodatne stroške, ki pa jih j uba, kolikor je le mogoče, zmanjšati, da bo reja donosna. Zato bi P‘.na raziskovalcev pod okriljem oddelka za zootehniko jUtehniške fakultete v Grobljah pri Domžalah s pomočjo strojne, literature in lastnih zamisli preizkušala, kakšna bi bila ,o»°lj*a praktična rešitev. S pomočjo natančnih meritev je ugo-p . a> da je najboljša naprava posebnega zaprtega gnezda za tr 'b ^ 'ma drugačno temperaturo, ne da bi šla dodatna po-6q • a toplota v izgubo. Zaprto gnezdo jc dolgo 120 cm, široko z "J visoko 60 cm, narejeno pa je tako, da se pujski lahko vanj n ujo, kadar želijo, pomeni pa jim tudi toplo pribežališče pred p'dno materjo, da jih ne pomendra. rcdnost posebnega zaprtega gnezda za pujske je znatno n ;lnjsa potreba po energiji za ogrevanje. Stroški ogrevanja s stal-1250-vatno žarnico so v zaprtem gnezdu s termostatom bV ___TUM1U bUl.IiVU UV , ,jar Za dve tretjini manjši od tistih v odprtem hlevu. Na njihovo Ča;|ansko višino seveda vplivajo mnoge okoliščine, od letnega ia, do zunanje temperature in toplote v hlevu samem. Vsekata r,^a razlika dovolj velika, zato raziskovalci priporočajo zapr-gnezda tudi v vsakdanji rejski praksi. Inž. M. L. Leon Srblin Srblin pravi, da bi prodajalno lahko poimenovali kar salon volne, saj bodo v njej na voljo le volneni izdelki. Vendar pa bodo ovčerejci, ki marsikdaj niso vedeli kam z ovčjo volno, lahko njihove izdelke delno “plačali” tudi s to volno, seveda po znanih menjalnih pogojih. M. B.-J. pomenilo, da strojnega krožka na Ribniškem ne bo več. Članarina je namreč minimalna in ne zadošča za kritje vseh stroškov. “Že dve leti znaša 1.500 tolarjev, če bi jo povečali, pa bi imeli danes še manj članov,” pravi. Letos so za delo krožka porabili 150 tisoč tolarjev. Ker ne gre za veliko denarja, pričakujejo, da bo ministrstvo ugodilo njihovi prošnji za sofinanciranje. V nasprotnem primeru bo aktivni strojni krožek Urban prenehal delovati. M. LESKOVŠEK-SVETE IZDELOVANJE CVETLIČNIH ARANŽMAJEV METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi kmečke žene in dekleta na prikaz izdelovanja cvetličnih aranžmajev za okrasitev grobov. Prikaz, ki bo danes, torej, 28. oktobra, ob 20. uri v sejni sobi metliške Vinske kleti, bo vodil cvetličar Robert Sikonja. Ko je v hlevu 50 glav živine Na kmetiji Rmanovih s Skrovnika ■ Imeli že celo 70 pitancev SKROVNIK - Nepisanega pravila, naj bi najstarejši sin ostal na kmetiji za gospodarja, že nekdaj niso preveč spoštovali, kaj šele danes. 68-letni kmet, Aleksander Rman s Skrovnika pri Tržišču je prevzel kmetijo kot najmlajši sin. Na pol v šali pove, da so bili trije starejši bratje pač bistrejši in so šli naprej v šole, nekdo je pa moral ostati doma. Sandi, kot ga kličejo domači, ni bil nikoli v službi kot denimo njegov najstarejši sin Mirko, ki dela v krmeljskem Inkosu in pridno pomaga doma očetu. Mama je bolna, zato je pomoč še toliko več vredna. Sandijev oče Alojz je nasjedil manjšo kmetijo v Šentjanžu. Šel je s trebuhom za kruhom in se po 13 letih dela v Ameriki, kjer je dobro zaslužil, vrnil domov. Zamenjal je kmetijo z Majcnovimi, ki so kmetovali na Skrovniku. Zdaj Sandi kmetuje na okrog 14 ha zemlje (6 ha je obdelovalne), še 6 ha zemlje pa imajo Rmanovi v najemu. To je nujno, če želijo zagotoviti dovolj krme za okrog 50 glav živine, kolikor je imajo običajno privezane v hlevu. S silažo so napolnili tri koritaste silose s po 90 m3, letos pa so prvič pripravili 8 bal, baliranje se zdi Rmanovim predrago. Rmanovi so se v preteklosti ukvarjali pretežno s služnostnim pitanjem, so kooperanti oz. člani sevniške kmečke zadruge. V zadnjem času imajo le svoje pitance. Vzeli bi jih lahko tudi na služnostno pitanje, saj jim kot enim izmed največjih rejcev v sevniški občini v zadrugi zaupajo. “Kakšnega posebnega zaslužka pri tem našem delu zdaj ni. Je bilo pa včasih bolje. Teleta so draga, bikce nam pa premalo plačajo. Z zadrugo se včasih tudi spremo, a brez nje ne moremo. Oni pač gledajo nase, mi pa nase,” pravi gospodar Sandi. P. P. S N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Bliža se prvi pretok vina Po uspešno zaključenem alkoholnem vrenju mošta je prva skrb vinarja pretok vina. Od pravilno izbranega časa prvega pretoka je v veliki meri odvisna kakovost vina. Vsako vino ima svoj trenutek, ko bi mu najbolj ustrezal pretok. Da bi pretočili vino čim bliže njegovemu opti-mumu, je potrebno vino opazovati. Ni nujno, da se samo od sebe očisti pred prvim pretokom, čeprav je takojšnje samodejno čiščenje vina dober znak. Lahko pa zrak, ki se ga vino med pretakanjem navzame, pospeši samodejno bistrenje, toda ne pri vsakem vinu. Vinska posoda ima svoj vpliv na čas prvega pretoka. Vino, ki je povrelo v cisterni, je potrebno pretočiti prej. Cisterna brani kisiku, da bi prišel do vina, vino pa ga potrebuje v zelo majhnih količinah, da bi se razvijalo. Pomanjkanje kisika v mladem vinu pospeši tvorbo smrdljivega žveplovodika. Leseni sodi omogočajo odmrlim kvasovkam na dnu soda rahlo zračenje, zato je pojav žveplovodika redkejši. V večjih cisternah, posebno če so visoke in polne, se droži zbijejo na dnu, kar pospeši tvorbo vonja gnilih jajc. Zato s pretokom majhnih cistern lahko dalj časa čakamo. Zdrave droži, na katerih počiva mlado vino, imajo lahko tudi zelo pozitiven vpliv na kakovost in razvoj vina, toda predvsem v do točenem sodu._Če te droži pomešamo nekajkrat na teden, lahko čakamo z žveplanjem mesec dni ali več, saj droži, ki se sprehodijo po vinu, preprečujejo oksidacijo. Razvoj takega vina je zelo dober in kasneje tako vino potrebuje tudi manj žvepla. Zdrave droži so predvsem pri belih vinih, katerih mošti so bili razsluzeni. Pri rde- čih vinih so droži redko zdrave, ker so v njih ostanki škropiv, gnilobe in delcev jagodne kožice. Rdeča vina potrebujejo kmalu po končanem alkoholnem vrenju zrak, zato ne odlašati s prvim pretokom. Zračenje rdečega vina vpliva na povezovanje barvnih snovi s tanin-skimi. Pomanjkanje zraka v mladem rdečem vinu, posebno če je le to v cisternah, zadržuje zelo pomembne procese za razvoj vina. Med rdečimi barvili in taninom se s pomočjo kisika tvorijo vezi in tako povezane snovi ohranjajo barvo. Tako zaščitena barva je manj občutljiva na žveplo, se tudi manj seseda in je zrelo vino kasneje bolj obarvano. Na prvi pretok vina vpliva tako pri belih kot rdečih vinih stanje kislosti v vinu. Če je potreben biološki razkis, je bolje, da ostane vino še na drožeh. Naravno razkisovanje, ki poteka s pomočjo bakterij, pa steče le, če je temperatura v vinu najmanj 15° C, še boljše pa je, če je med 18 in 22° C. V mrzli zidanici zastonj čakamo na padanje kisline. Sicer tudi, ker se pri nizkih temperaturah izloča iz vina tartarat, ki je sol vinske kisline. Toda za tako zmanjševanje kisline niso potrebne droži. Letos je pH vina večinoma nad 3,1 zato bodo bakterije delovale. V vinu je več bakterij, , takšni rodovi, ki popravijo kakovost vina, pa tudi nezaželjeni. Tako kot kvasovke se kupijo tudi štartne kulture bakterij. Nobene selekcionirane bakterije pa se ne bodo dobro počutile, če jih bomo kot suha zrnca stresli direktno v sod. Svetujem pripravo bakterijskega nastavka v mešanici vina in vode, ki naj bo ogreta na 20 do 22° C. Biološki razkis traja različno od 20 do 80 dni in več. (Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ ZBIRANJE VZORCEV MLADIH VIN SEMIČ - Semiška podružnica Društva vinogradnikov Bele krajine obvešča vinogradnike, da bodo pobirali vzorce za ocenjevanje mladih vin v petek, 5. novembra, od 16. do 20. ure v tukajšnjem penzionu Smuk. Vzorce vin prinesite le v vinskih steklenicah s kronskimi zamaški. Člani društva bodo za ocenjevanje prispevali 1.500 tolarjev za vzorec, nečlani pa 2.000 tolarjev. Ocenjevanje, ki ga bodo vodili dr. Julij Nemanič, dr. Matija Kocjančič in dipl. inž. Katarina Merlin, bo 6. novembra, rezultati ocenjevanja pa bodo objavljeni naslednji dan na običajen način. Podelitev diplom bo v petek, 12. novembra, ob 18. uri v penzionu Smuk. VSE O KORUZI - Zelo delavne članice Društva podeželskih žena Kočevske, ki šteje 150 žensk, so v okviru pete tradicionalne jesenske razstave v Likovnem salonu Kočevje pripravile posebno razstavo z naslovom Vse o koruzi. Med drugim je bilo na ogled tudi petdeset vrst hrane, v kateri je koruza nepogrešljiv priboljšek. Čeprav je na Kočevskem več sto hektarjev zasejano s (silažno) koruzo, pa jo zelo malo uporabljajo v prehrani. Pri pripravi razstave so tudi letos tvorno pomagali varovanci vseh vrtcev iz Kočevja in tudi učenci osnovnih šol. (Foto: M. Glavonjič) helena MRzuKAR gospodinjski kotiček Dišeča pečena jabolka Od raznovrstnega sadja, ki ga uživamo, so prav jabolka pomemben sestavni del zdrave in dietne prehrane. Jabolka so sočna in vsebujejo do 86 odst. vode in le 55 kCal v 100 g. V zrelih plodovih je veliko vitaminov A, B, C in E. Odvisno od sorte pa vsebujejo jabolka še topne vlaknine, trsni sladkor in dekstrozo, več vrst kislin, pomembne pektine, vosek in vrsto rudninskih snovi, kot so kalcij, fosfor in kalij. Kalcij in fosfor sta pomembna pri tvorbi kostne mase, kalij pa preprečuje zastajanje vode v telesu. Veliko dobrega storimo za svojo prebavo, če zjutraj na tešče pojemo neolupljeno jabolko ali si pripravimo mleko z jabolčnim sokom. Jabolko jemo počasi in ga dobro prežvečimo, če pa je žvečenje slabše, jabolko grobo naribamo. Použite topne vlaknine preprečujejo napenjanje in mehanično spodbujajo telo k dejavnosti. Lupine zdravih in zrelih jabolk posušimo in zrežemo ali zmeljemo ter jih vmešamo med posušene borovnice in šipek. Iz mešanice pripravljamo čaj, oslajen z medom. Če použijemo na dan pol kilograma svežih neolupljenih jabolk, oskrbimo telo s 75 mg C vitamina. Za popestritev jedilnika pa pripravimo tudi dišeča pečena jabolka. Za PEČENA JABOLKA Z NADEVOM izberemo 12 srednje velikih jabolk in pripravimo nadev iz 100 g sladkorja, 100 g orehov, 100 g rozin, 100 g sladkih drobtin, 100 g marelične marmelade in 1 zavitka vanili-jevega sladkorja. Jabolka izdolbemo in na površini naredimo več zarez, da med peko ne poči lupina. Jabolka položimo na pekač in vdolbinice napolnimo z nadevom. V pekač prilijemo malo vroče vode in pečemo v srednje vroči pečici približno 40 minut. Nadeve za jabolka lahko poljubno spreminjamo. Za MARCIPANOV NADEV potrebujemo 100 g marcipana, 50 g sladkorja v prahu, 1 kozarček ruma, 1 vamlijev sladkor, 2 žlici rozin in 2 žlici sesekljanih orehovih jedrc. Izgled nadevanih jabolk lahko popestrimo, če že na pečena jabolka nabrizgamo naslednjo zmes: beljak enega jajca stepemo v trd sneg, vtepemo 2 žlici sladkorja in primešamo 1 žličko jedilnega škroba. Jabolka s “kapico” damo v pečico in popečemo le toliko, da sneg lepo zarumeni. Da nam surova jabolka ne potemnijo, jih pokapljamo z limoninim sokom, jabolčni kompot pa dobi posebno aromo, če mu pred serviranjem po okusu vmešamo suho belo vino. (2618), 28. oktobra 1999 DOLENJSKI LIST v; n Jesenska Rast Izšla je 5. letošnja številka revije Rast NOVO MESTO - Peta letošnja številka Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, ki je te dni prišla iz tiskarne, ima za svojega gosta Tatjano Jakac, dolgoletno življenjsko sopotnico našega velikega umetnika, novomeškega rojaka Božidarja Jakca. Nataši Petrov, ki se je pogovarjala z njo, je odkrila zanimivosti svojega življenja in druženja z Jakcem. Likovni gost pa je Cvetka Miloš, ki zavzema pomembno mesto med ustvarjalkami tapiserij. Zapis o nji je prispevala Barbara Rupel, njeno delo pa je predstavljeno z več barvnimi reprodukcijami. Kaj je novega nastalo v literarnih delavnicah besednih ustvarjalcev, v tej številki predstavljajo pesniki Sonja Votolen, David Šušel, Katja Plut, Urška Henigman in Rudi Robič ter pisatelja Stane Peček in Urška Henigman. Pesnik Janez Menart, ki letos slavi sedemdesetletnico, je za revijo Rast odstopil v objavo prevod dveh, doslej pri nas še neobjavljenih pesmi francoskega pesnika Charles-Huberta Mille-voyja. V razdelku, namenjenem kulturi, je natisnjena obsežna študija Emila Cesarja o partizanstvu in smrti pesnika, satirika in časnikarja Ivana Roba, Andrej Smrekar piše o samostanski cerkvi v * Kostanjevici kot razstavnem prostoru, Matija Zargi o življenju delavcev dvorske železarne, Alenka Kolšek pa nadaljuje z nizom zapisov o grajskih vrtovih z orisom vrtov sevriiškega gradu. Franci Šali v svojem prispevku v razdelku Družbena vprašanja razmišlja in ponuja odgovore na vprašanje, ki verjetno zaposluje še marsikoga od mislečih, zakaj je propadel socializem. Ali bo propadel tudi poskus uvedbe mestnega potniškega promet v Novem mestu, ta čas ne vemo, saj poskusno obratovanje še teče, kaj vse je bilo potrebno zasnovati zanj, pa ponuja v branje študija Marjana Dvornika o tej tematiki v rubriki Rastoča knjiga. Rubrika Odmevi in odzivi ima tokrat kar nekaj kritično in polemično intoniranih prispevkov. Marijan Dovič razmišlja o vstopanju mlade (novomeške) generacije v javno kulturno sfero, Janez Menart odgovarja na nekatere trditve v lanskem zapisu Filipa Robarja o delovanju skupine Pro et kontra, Barbara Rupel piše o prenovljeni stalni razstavi Jakčevih del v Kostanjevici, Tomaž Koncilja pa razmišlja o festivalu Rock Otočec 99. Slede zapisi o nekaterih novejših knjigah: Ivan Gams predstavlja geografsko monografijo o Mirnski dolini, Nada Vilhar zbornik Poti za izboljšanje položaja Romov, Milan Markelj Zbornik župnije Šentjernej, Tomaž Koncilija pa pesniško zbirko Očiščeno jutro Smiljana Trobiša. Jože Škufca je prispeval besedo o piscu Petru Kapšu, Gustav Guzej pa premislek o reviji Rast. Prof. Karel Bačer je v 59. nadaljevanju Gradiva za dolenjski biografski leksikon zajel gesla od Vašte lika do Veselko Fran, Lidija Murn pa je pripravila pregled kulturnega dogajanja v poletnih mesecih. ČOPOVA DIPLOMA LJUDMILI ŠRIBAR LJUBLJANA - Na mednarodnem posvetovanju Profesionalnost in kakovost v knjižničarstvu, ki gaje prejšnji teden organizirala Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, so v začetnem delu posvetovanja podelili najvišja državna priznanja za bibliotekarstvo. Čopovo diplomo za leto 1999 je med drugimi prejela tudi Ljudmila Šribar, višja knjižničarka Valvasorjeve knjižnice v Krškem. Nove upodobitve dolenjske krajine V galeriji Krka v Novem mestu so odprli razstavo del, ki so nastala julija letos na 20. Krkinem srečanju slikarjev na Otočcu - Udeležilo se gaje šest slikarjev NOVO MESTO - Med likovnimi kolonijami, ki potekajo v različnih krajih Dolenjske, Bele krajine in Posavja, sijih ne prav veliko lahko zares upravičeno lasti oznako tradicionalna. Krkina srečanja slikarjev na Otočcu vsekakor sodijo mednje. Letos so se že dvajsetič zapored v prvih dneh julija v tem prelestnem kotičku zbrali izbrani slovenski slikarji in v organizaciji Kuiturno-umetniškega društva Krka in pod pokroviteljstvom Krkine uprave ustvarjali nova dela ter z njimi obogatili svoje ustvarjalne izkuši\je v slikarskem soočanju s krajino in hkrati dopolnili zakladnico slikarskih upodobitev Dolenjske, nastalih v dveh desetletjih Krkine kolonije. Na jubilejnem 20. srečanju je ustvarjalo šest slikarjev različnih generacij in likovnih usmeritev: Jure Cihlar iz Lucije, Jože Kotar iz Novega mesta, Franc Novinc iz Škofje Loke, Polde Oblak iz Sežane ter Savo Sovre in Marko Zatler iz Ljubljane. Za temo so imeli dolenjsko krajino, vsekakor motivno bogat likovni izziv, ki je spodbudil različne in zanimive likovne uresničitve. Nekatere slikarje je očarala skrivnostna Krka s svojimi odsevi, mehkoba dolenjskih gričev in valovitost polj, druge vinogradi z belimi zidanicami ali pa kar starožitno Novo mesto v objemu Krke. večer oplemenitila vrhunska glasbenika Stanko Arnold s trobento in Maks Strmčnik z elektronskimi orglami. M. MARKELJ KONCERT KITARSKEGA DUA NOVO MESTO - V Evangelijski cerkvi v Trdinovi ulici bo v nedeljo, 31. oktobra, ob šestih zvečer sedmi koncert iz cikla Novomeškega glasbenega festivala. Nastopila bosta kitarista Andrej Grafenauer in Katja Po-rovne. Pokroviteljica koncerta Dolenjska banka je omogočila, da vstopnine ni. KUMROVA RAZSTAVA V ŠOLSKEM CENTRU - V prostorih skupnih služb v Šolskem centru v Novem mestu so v ponedeljek, 25. oktobra, dopoldan odprli likovno razstavo. Z avtorskim izborom slik se predstavlja akademski slikar Jože Kumer, ki je za to priložnost pripravil nekaj več kot deset slik, tematsko ubranih na krajino, novomeške vedute in figuro, vse seveda v njegovem značilnem slogu ekspresionističnega in kubističnega abstrahiranju resničnosti. Slikarja, nekdanjega učitelja na tej šoli, je predstavil direktor Šolskega centra Stefan David, umetnik pa je tudi sam spregovoril o svojih slikah predvsem mlademu občinstvu. Ob razstavi je na voljo tudi barvni katalog. Izkupiček od njegove prodaje je Kumer namenil podpori za študij mladega glasbenika Igorja Lumpreta v Ameriki. (Foto: MiM) NOVO MESTO V MREŽI ZA MOBILNOST TEATRA NOVO MESTO - V projekt Mreža za mobilnost teatra, ki so ga letos začeli uresničevati z namenom, da bi tudi zunaj Ljubljane videli pomembnejše predstave, je vključen tudi Kulturni center Janeza Trdine iz Novega mesta. Prvi predstavi, lutkovna predstava Minotaver in plesna predstava Gina & Miovanni, sta bili na sporedu minuli torek, v sredo, 3. novembra, ob 19.30 pa bo v veliki dvorani centra gledališka predstava Ion. Predstava je na 29. tednu slovenske drame v Kranju marca letos prejela veliko nagrado za najboljšo predstavo in najboljše slovensko dramsko besedilo. POSTA VILA IN P RED STA VILA RAZSTAVO - Umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe je na otvoritvi predstavila razstavljena dela. Dela, ki so nastala v petdnevni koloniji, so razgrnili na ogled javnosti na razstavi, ki sojo odprli v Krkini galeriji v ponedeljek, 25. oktobra, zvečer. Posvetili so jo spominu na slikarja Marka Zatlerja, udeleženca srečanja, ki je mnogo prezgodaj za zmeraj odložil čopič in ugasil ustvarjalni ogenj. Otvoritev je vodila Barbara Barbič Jakše, o slikarjih in ustvarjenih delih je spregovorila avtorica razstave umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, z glasbo pa sta otvoritveni Odločna usmeritev v nepredmetnost V galeriji Dolenjskega muzeja so odprli pregledno razstavo del diplomiranega slikarja Janka Orača iz Novega mesta - Glasbene improvizacije Lada Jakše NOVO MESTO - V prenovljeni galeriji Dolenjskega muzeja so v petek, 23. oktobra, zvečer slovesno odprli novo likovno razstavo. Tokrat je gost elitnega novomeškega razstavišča diplomirani slikar Janko Orač iz Novega mesta. Na ogled je postavil izbor svojih del, nastalih v obdobju zadnjih šestih let, ki sta ga zaznamovala intenzivno študijsko delo in odločen prehod v abstraktno slikarstvo. Jubilej likovnega društva 35-letnica Društva likovnikov Brežice - Otvoritev skupinske razstave v galeriji Posavskega muzeja BREŽICE - Društvo likovnikov Brežice letos slavi 35 let svojega delovanja. Likovniki iz brežiške občine, povezani v društvu ter v Zvezi kulturnih društev in od nedavnega tudi v Zvezi likovnih društev Slovenije, že tri in pol desetletja po svojih močeh soustvarjajo kulturno dogajanje v Posavju, ki so ga med drugim obogatili z več kot sto skupinskimi in par, o društvu je govorila njegova predsednica Mojca Planinc, otvoritev pa je popestrila Dragica Dani, ki je ob spremljavi violinista Jureta Godlerja brala svoje novejše pesmi. Kot je razvidno iz razstavljenih del, večina likovnih prizadevanj članov društva okvirjata romantični realizem in naiva, modernizem privlači le manjši del članov. Slikajo krajino in mestne vedute, tihožitja, figure in portrete, uporabljajo pa različne tehnike, od akvarela in akrila do grafičnih tehnik. Nekateri člani tudi modelirajo. MiM Janko Orač se je s svojimi deli predstavil v istem razstavišču pred enajstimi leti, v mali dvorani Dolenjskega muzeja pa pred osmimi leti. Od takrat je v njegovem slikarskem razvoju prišlo do pomembnega premika, ki so ga sicer nakazovala že poprejšnja dela, nihajoča med predmetnostjo in abstrakcijo, vendar se je preusmeritev dogodila šele po slikarjevi odločitvi za študij na Šoli za risanje in slikanje - visoki strokovni šoli v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral kot eden prvih slušateljev. Orač se je odločno preusmeril v izrazito nepredmetno, abstraktno slikarstvo, četudi njegovo motivno izhodišče včasih še ostaja krajina. V teh okvirih išče lasten likovni izraz in v njem skuša združiti osnovne likovne prvine, kot so barva, ton in struktura, v izvirne slikarske kompozicije. Oračeva ustvarjalna kompleksnost se kaže tudi v pestri in inovativni izbiri formatov, ki segajo od manjših do velikih slik in ob- SROMELJSKO SREČANJE SROMLJE - Brežiška območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti priredi jutri, 29. oktobra, ob sedmih zvečer v domu krajanov 3. srečanje ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin. Trinajst skupin in dva posameznika bodo poskrbeli za zanimivo glasbeno doživetje. Sedanja predsednica društva Mojca Planinc pred svojo skulpturo. samostojnimi razstavami. Eden od pobudnikov in ustanoviteljev društva je bil Bojan Hrovatič, ki je bil tri desetletja med najbolj dejavnimi člani. Danes društvo šteje 51 bolj ali manj dejavnih likovnikov. Jubilej društva so počastili v četrtek, 21. oktobra, zvečer v galeriji Posavskega muzeja z odprtjem likovne razstave, na kateri se predstavlja z izbranimi deli 31 članov društva, med njimi tudi trije sedanji mentorji Cvetka Miloš, Vlado Cedilnik in Mojca Planinc. Razstavo je odprla Doroteja Sto- SPOMINI NE DAJO MIRU BREŽICE - Danes bodo ob sedmih zvečer v Knjižnici Brežice predstavili knjigo Iva Graula Spomini ne dajo miru. Prireditev, ki je v sklopu praznovanj v počastitev občinskega praznika, bo odprla podžupanja Milena Jesenko. OKO DRUGAČNOSTI KRŠKO - Društvo ljubiteljev fotografije Krško vabi jutri, 29. oktobra, ob šestih zvečer v dom starejših občanov na odprtje razstave fotografij Oko drugačnosti Blaža Mirtiča. Smeh in solze moje doline Pisatelj Miha Mateje predstavil svojo najnovejšo knjigo, s katero zaključuje tetralogijo svoje mladosti RIBNICA - Pisatelj, prevajalec in esejist Miha Mate je prejšnji torek v Miklovi hiši predstavil svojo najnovejšo knjigo Smeh in solze moje doline. Knjiga sodi v sklop pisateljevih del za otroke in mladino, z ilustracijami jo je obogatila Marjanca Jemec Božič, izšla pa je pri založbi Kmečki glas kot zadnja iz tetralogije o avtorjevi mladosti. V knjigi je zbranih 24 kratkih zgodb, ki so pred leti izhajale v reviji Kekec. Škupaj z deli Leskova mladost, Bosopeta druščina in Kurja vojska sestavlja cikel pripovedi iz avtorjevega otroštva in najstniškega dozorevanja. Mate-tovo otroštvo, ki ga je preživel v Ribnici, se v knjigi razgrinja kot mozaik podob, kot je dejala urednica Kmečkega glasa Vlasta Kunej, “zanimivih vaških obrazov, hudomušnih, jezičnih in ubranih po svoji logiki”. Za razliko od njegovih zgodnejših del za mladino, ko so bili glavni junaki otroci, so tokrat v ospredju knjige odrasli. “Za vse like je značilno, da so pristni Ribničani, ki nimajo dlake na jeziku,” je povedal Mate in dodal, da mu je knjiga še posebno ljuba, ker je v njej prikazal ribniške posebneže. Humornost je značilna sestavina vseh Matetovih mladinskih del. Mojster zgodbe, kot ga je predstavil direktor založbe Mladika in Miha Mate glavni urednik Kekca Janez Mušič, tudi tokrat ni razočaral. Knjiga odraža, kot je dejal Mušič, avtorjev odnos do življenja v njegovem otroštvu in naklonjenost do mladih, ki jim zgodbo pripoveduje, v njej pa je več smeha kot otožnosti. “Ni smeha brez solza in tudi v Ribnici ga ni, vendar pa je tu obrnjeno tako, da zdaj boža, zdaj bode,” je o svojem značilnem humorju dejal Mate, ki velja za edinega mladinskega pisatelja, ki še piše na temo kmečkih otrok in podeželja. M. LESKOVŠEK-SVETE likovanja monumentalnih formatov s sestavljanjem dveh, treh do devetih večjih ali'manjših platen, ki v nekaj primerkih, kot je denimo delo Šteber spomina, seže tudi v prostorsko postavitev. Otvoritve razstave seje udeležilo lepo število obiskovalcev, ki jih je najprej pozdravil direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, nato pa je o Oračevem slikarstvu govoril višji kustos Jožef Matijevič. Rfcstavo je v županovem imenu odprl podžupan Boris Dular. Za BORCI BI RADI SVOJO ZBIRKO SEVNICA - Na sevniškem gradu je poleg galerije, muzejske učilnice, galerije krasilne umetnosti Ivana Razborška, gasilske zbirke, razstave akademskega slikarja Alojza Konca tudi zbirka izgnancev. Sevniški borci bi radi na sevniškem gradu postavili še svojo stalno zbirko, o čemer so se že pogovarjali z upravljavcem sevni-škega gradu - Zvezo kulturnih društev Sevnica in tukajšnjim županom. Janko Orač ob prostorsko postavljeni sliki Steber spomina. svojevrstno doživetje je na otvoritvi poskrbel Lado Jakša z glasbenimi improvizacijami ob posameznih Oračevih slikah. Razstavo, ki bo na ogled do 5-decembra, je pospremil katalog z barvnimi reprodukcijami razstavljenih del ter z razmišljanji o Oračevem slikarstvu izpod peresa Jožefa Matijeviča in Alenke Domjan. M. MARKEU Pesmi lahko še navdušijo Kulturni večer z Janezom Menartom v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu zelo dobro obiskan NOVO MESTO - Velika čitalnica študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca je bila v četrtek, 21. oktobra, zvečer po daljšem času spet premajhna za vse, ki so prišli na kulturni večer. Saj ne da so se Novo-meščani čez noč tako ogreli za predstavitve knjig in besednih ustvarjalcev, ki jih knjižnica marljivo pripravlja za prevečkrat maloštevilno občinstvo, razlog za velik odziv je bil gost večera Janez Menart, eden od tistih slovenskih pesnikov, ki jih ljudje še veliko berejo in poznajo. Knjižnica je večer pripravila ob izidu Menartovih Izbranih pesmi (uredil jih je novomeški rojak Marjan Brezovar) in v počastitev pesnikove sedemdesetletnice. Višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič je predstavila Menartovo življenjsko in ustvarjalno pot, ki so jo odločilno zaznamovali izvirno pesniško ustvarjanje, prevajanje tuje poezije, urednikovanje in družbena dejavnost, pesnik sam pa je v pogovoru razgrnil več zanimivih podrobnosti iz svojih srečanj z Dolenjsko, Novim mestom in Belo krajino. V Novem mestu, denimo, se mu je rodila hči, tu je hodila v šolo njegova žena in tu je iskal zdravniško pomoč pri dr. Marijanu Polenšku; v Belo krajino, od koder je doma njegova žena, pa je tako večkrat zahajal. S širšo Dolenjsko ga povezuje tudi urednikovanje, saj je pripravil obsežno antologijo Pesmi dolenjske dežele, eno prvih pokrajinskih pesniških antologij pri nas. Beseda je tekla tudi o pogledih na umetnost in Janez Menart v Knjižnici Mirana Jarca. poezijo pa o nekaterih osnovnih bivanjskih vprašanjih, s katerimi se pač ukvarja vsaka pra' va umetnost. Ugleden in svojs; ki položaj v slovenski literaturi sije Menart pridobil predvsem z doslednim vztrajanjem pri ko; munikativnosti in oblikovni dognanosti svojih verzov, ki ji*j je s prevodnimi skupaj napisal več kot 60.000. Posebno doživetje večera je bilo, ko je pfs' nik sam prebiral svoje pesmi >n požel zanje navdušeno ploskanje, ponovno potrdilo, da zna seči v srca ljubiteljev poezije-Z glasbo je kulturni večer obogatil kitarist Dušan Pavle; nič, Jadranka Matič Zupančič pa je za to priložnost pripravl' ia tudi razstavo Menartovi!' knjig, ki je s štirimi panoji uj blizu osemdesetimi knjiga"11 nazorno pričevala, da besede o bogatem ustvarjalnem življenj" Janeza Menarta niso bile vljudnostne fraze. i M. MARKELJ 10 DOLENJSKI LIST St. 43 (26181. 28. oktobra l99g. POTA poročajo UKRADEL MOTOR TOMOS -Neznanec je med 17. in 19. okto- brom iz gospodarskega poslopja v okolici Pišec ukradel bencinski mo-jor znamke Tomos. Škoda znaša 50 t!Soč tolarjev. TELEVIZOR, DA MU NE BO ULGČAS - Če verjamete ali ne, Neznanec je v trgovini Big Bang v režicah izkoristil nepazljivost Prodajalca in s steklene police okradel barvni televizor znamke ‘ pogasiti požar v vi-?aknU.] ga državljana. Ta je V ku"‘njskem štedilniku, jeVr< 'i Pa se Je tako pregrel, da se znaG a.lz°Ucija okrog njega. Škoda °krog 25 tisoč tolarjev. POLICISTU ZAPELJAL ČEZ NOGO SEVNICA - Krški policisti so 24. oktobra v Sevnici ustavili voznika J. M., ki mu je alkotest pokazal 1,38 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Med postopkom se je vedel nedostojno in je kljub prepovedi odpeljal naprej, pri tem pa policistu zapeljal čez desno nogo. Ponovno so ga ustavili in pridržali do iztreznitve. Zoper njega bo podana kazenska ovadba in predlog sodniku za prekrške. USPELA VELIKA GASILSKA VAJA - V mesecu požarne varnosti je Gasilska zveza Novo mesto v petek, 22. oktobra, popoldne pri novem nakupovalnem centru Mercator na Cikavi pripravila dve veliki gasilski vaji. Sodelovalo je okrog 70 gasilcev iz 17 PGD iz šestih občin v okviru zveze ter profesionalna enota Gasilskega reševalnega cetra Novo mesto. Pri prvi vaji je ogenj izbruhnil v skladišču trgovine in se širil naprej, gasilci pa so posredovali iz vseh štirih koncev, tudi iz višine. Uporabili so avtocisteme in tudi avtolestev, rešili so poškodovance, ki so jih Oskrbele gasilke CZ PGD Ka-mence (na sliki). Pri drugi gasilski vaji so štiri enote izvedle verižno črpanje vode z večimi motornimi brizgalnami iz bližnjega potoka. Kot je zatrdil poveljnik GZ Novo mesto Tine Filip, sta bili obe akciji uspešni. (Foto: L. Murn) NA ZEBRI Z ZRCALOM ZBIL PEŠCA METLIKA - V ponedeljek, 25. oktobra, se je ob 6.50 na Cesti bratstva in enotnosti v Metliki zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 47- letni pešec M. Š. iz Metlike. Do nesreče je prišlo, ko je 33-letni D. B. iz Grabrovca peljal proti semaforiziranemu križišču in je zaradi gostega prometa spregledal pešca, kije stopil na prehod za pešce, ter ga z zunanjim vzvratnim zrcalom zadel v bok. POSAVJE -18. oktobra so policisti v Krškem prijeli štiri romunske državljane, ki so prispeli iz Zagreba. 16-letni romunski državljan je 19. oktobra z vlakom iz Benetk skrit pod sedeži prispel vse do Dobove, kjer so ga policisti odkrili in odpeljali v Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljani. Istega dne so na MMP Obrežje zavrnili dva romunska državljana, ki sta se do bližine meje pripeljala s taksijem, toda niso ju spustili, ker nista imela sredstev za preživljanje. Nato sta se zadrževala na območju Bregane in naslednji dan ilegalno vstopilo v našo državo. Zalotili so ju policisti. Makedonski državljan je skušal 21. oktobra zvečer vstopiti v R Slovenijo brez mejne kontorole. Do MMP Obrežje se je pripeljal kot potnik v tovornem avtomobilu, pri čemer mu je pomagal makedonski državljan. Oba so policisti pridržali. V naselju Nova vas pri Mokricah so policisti 22. oktobra pri ilegalnem prestopu državne meje iz Hrvaške v Slovenijo prijeli državljana Romunije. V glavnem so tujce vrnili na Hrvaško. 1 4} c r - 1__\ <>'‘n,fy i,PRA VILI A VTO NA ZIMO? - To ste lahko te dni storili s kilein /° Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), ki letos praznuje 25 let vsa-k ie^ brezplačnih preventivnih akcij. Letošnja jubilejna akcija je poteka-‘n tudi na AMZS Otočec so vrata odprli za vse, ki so želeli »ovA" Pregled vozila pred prihajajočo zimsko sezono (na sliki). Kot je hslej1/ direktor Martin Ivanetič, je bil obisk neverjetno velik, glede na Spo Zadttjih takšnih akcij pa so največji poudarek dali trem % t3(>s,ejšim pomanjkljivostim na osebnih vozilih: delovanju svetlob- tlUj '•> Zavor in Iz/ilznvnvti rnvnmp t/>Lrn/xini> Dni o vri A \4 7 S> Kn KVPfnvnli . .■ zavor in kakovosti zavorne tekočine. Delavci AMZS so svetovali KkihUbiri- vSrudnji in uporabi otroških varnostnih sedežev pa tudi nakup Pnevmatik je bil ugoden. (Foto: L. Murn) po dolenjski deželi • OZIMNICA - Na zimo se je treba pripraviti, pa ne le s kurjavo, pač pa tudi s prehrano. Neznanec se je znašel čisto po svoje. Od 20. do 22. oktobra je v Dolenjih Lak-nicah vlomil v klet ter ukradel več kilogramov česna, čebule, več kozarcev domače masti, več kilogramov fižola, več kozarcev vloženih gob tri pletenke. Toda to mu ni bilo dovolj, vlomil je v garažo in odnesel krožno žago, vbodno žago, dva vrtalna stroja, dve motorni žagi, nahrbtno kosilnico, prenosni tuš, električni kabel in nekaj drugih predmetov. Lastnica J. S. je oškodovana kar za okrog 500 tisoč tolarjev. • RAD TELEFONIRA - V Sloveniji je vse več mobilnih telefonov, ki postajajo nepogrešljivi, toda brez kartic ne gre. Neznanec, ki očitno zelo rad telefonira, si je s karticami naredil pravo zalogo. Med 12. avgustom in 4. oktobrom je prišel v trgovino Kovinotehne v Bršljinu, na neugotovljen način odprl vitrino ter iz nje ukradel kar 70 Mobi kartic različnih vrednosti. Trgovina je oškodovana za 269 tisoč tolarjev. Si bomo morali varnost res kupiti? Dvodnevni posvet o novih možnostih zasebnega varstva v Sloveniji - Od leta 1994 razcvet: 70 detektivov in 6 tisoč varnostnikov - V Novem mestu v ustanavljanju regijska sekcija Po sprejetju Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja in Zakona o detektivski dejavnosti v letu 1994 smo tudi v Sloveniji priča razcvetu zasebnovarstvene in detektivske dejavnosti. V naši državi danes deluje 70 detektivov in okrog 6 tisoč varnostnikov, ki so sami oz. v sodelovanju s policijo vedno bolj uspešni pri odkrivanju, zatiranju in preprečevanju kriminala ter drugih negativnih ravnanj, kijih tudi na našem področju ne manjka. Ne gre pa pozabiti ■ na pomen spodbujanja varnostnega samoorganiziranja državljanov. Iz vseh teh razlogov je bilo pred dobrim letom v Ljubljani ustanovljeno Društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje, ki te dni, včeraj in še danes, v Portorožu skupaj v sodelovanju z Visoko policijsko - varnostno šolo organizira dvodnevni posvet z naslovom Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik društva dr. Tomaž Čas, je posebnost posveta, da poleg plenarnega zasednja obsega tudi štiri delavnice, kijih oblikujejo udeleženci. Razpisali so šest tem, v katerih se ugledni avtorji lotevajo aktualnih vsebin izobraževanja, usposabljanja, nadzorstva, davka na dodano vrednost, odnosov med policijo in zasebno varnostno dejavnostjo, problem- VARNOST VSE VEČJA VREDNOTA - To so na novinarski konferenci utemeljili (od desne proti levi): dr. Andrej Anžič, predsednik Društva za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje dr. Tomaž Čas ter dr. Janez Pečar. (Foto: L. M.) ov etike, problemov preventive itd. “Z obravnavo teh vsebin želimo dati zasebnovarnostni in detektivski dejavnosti spodbudo za kakovostnejše delo, sooblikovati želimo delovni profil varnostnika in detektiva, in to v etičnem in strokovnem smislu,” je povedal . dr. Andrej Anžič, urednik zbornika, ki so ga ob posvetu tudi izdali. Dejal je še, da so v Novi Gorici že ustanovili regijsko sekcijo Društva za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje, dogovori za to pa že potekajo tudi v Novem mestu. Zanimivo je bilo prisluhniti dr. Janezu Pečarju, ki se je razgovoril o komercializaciji šolskega varstva. Dejal, da je bil problem varstva včasih izključno v lasti države, zdaj pa ni več tako, saj se tu dogajajo velike spremembe. “Treba pa je vedeti, da je varnost vrednota, ki dandanes postaja prednostna. Postaja pa tudi kupljivo blago, kar žal obenem pomeni diferenciacija in diskriminacija ljudi, saj si je vsak ne bo mogel privoščiti. Toda brez varnosti človek ne more živeti in delati. Vedeti pa je treba tudi to, da varnost zlasti na notranjem področju v državi ne bo prinesla niti Evropska unija. Ustvariti si jo bomo morali sami.” L. MURN 12(2618), 28. oktobra 1999 DOLENJSKI LIST li ZIVLJEtlJSKD znvmvflnJE PnSDJILdJEPlflLCEV ^>1 V zavarovalnici Tilia smo se ob prehodu v novo tisočletje odločili ponuditi novo vrsto življenjskega zavarovanja, ki je namenjeno posojilojemalcem. Vzamete posojilo, sklenete to zavarovanje, mi pa se obvežemo, da v primeru smrti ali invalidske upokojitve posojilojemalca odplačamo celoten, še preostali del posojila. Premijo vam bomo skozi leta odplačevanja prilagajali še neplačanemu delu posojila. Ml smo pripravljeni na novo tisočletje, kaj pa vi? zavarovalnica tilia pripravljeni na novo tisočletje ktflll <7 POŠTA SLOVENIJE http://www.poshJ.sl e-poila. info&posta.si DOLENJSKI LIST v Brežicah. Lenart 1 za daljše obdobje. Poslovni prostor zajema: - skladiščni prostor v izmeri 400 m 2 - 2 pisarni v izmeri 45 m2 - jedilnica 20 m2 - sanitarije - na voljo so tudi parkirna mesta in odprt manipulativni prostor Pisna ponudba mora vsebovati ponujeno mesečno najemnino za poslovni prostor, kratek opis dejavnosti ter predviden začetek poslovanja. Poslovni prostor ne oddajamo v najem za opravljanje dejavnosti trgovanja z nafto in naftnimi derivati. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 30 dneh po objavi na naslov: PETROL d.d., Ljubljana, Enota Novo mesto - veleprodaja, Kočevarjeva 9._____________________ Kontaktna oseba je g. Stane ŠKALER, tel. 068/373-0208, kjer so na voljo tudi dodatne informacije. Ogled poslovnega prostora je mogoč po predhodnem dogovoru. Najugodnejši ponudnik bo izbran v mesecu dni po zaključenem zbiranju ponudb■ Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 8 dneh. Ponudnik je dolžan pogodbo skleniti v 15 dneh po prejetem obvestilu, da je izbran kot najugodnejši ponudnik, sicer se šteje, da odstopa od ponudbe. Pridržujemo si pravico, da po opravljenem zbiranju ponudb ne izberemo najugodnejšega ali kateregakoli ponudnika. UPRAVA DRUŽBE Majhna pozornost, veliko presenečenje. Te prekrasne vrtnice in še veliko drugih dodatkov bo dalo vašemu LX telegramu poseben pečat. Seznam vseh LX telegramov in dodatkov najdete na vseh poštah in v Telefonskem imeniku Slovenije. □ D 1. OKTOBRA 1999 SO NASE STORITVE V SISTEMIH MOBITEL GSM, MOBITEL N MT IN MOBI CENEJŠE OD 5 DO 1 □□ ODSTOTKOV. POCENITEV V SISTEMU MOBITEL GSM ZNAŠA OD 5 DO ODSTOTKOV, v sistemu Mobitel NMT od 6 do IGO odstotkov, v sistemu Mobi pa približno IG odstotkov. V STRUKTURO NAROČNIŠKIH PAKETOV SMO VNESLI NEKATERE IZBOLJŠAVE, ZNIŽALI SMO CENO PRIKLJUČNI TAKSI, ALI PA JO CELO UKINILI, PRAV TAKO SMO POCENILI MESEČNE NAROČNINE V VSEH PAKETIH, PREDVSEM PA SMO ZNIŽALI CENE POGOVOROV. PODROBNE INFORMACIJE O NOVOSTIH IN ZNIŽANJU POSREDUJE OSEBJE V MOBITELOVIH CENTRIH IN V CENTRU ZA POMOČ NAROČNIKOM, KI POSLUJE NEPREKINJENO. Novosti predstavljamo tudi na naši spletni strani. WWW.MOBITEL.SI mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT S OBM svoboden kot ptica POSLOVNI PROSTORI PETROL, Slovenska naftna družba, d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50 objavlja RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA Z ZBIRANJEM PONUDB Oddamo poslovni prostor za poslovno dejavnost______________________________ [OTVORITEV 27. oktober '99 TRGOVINA SPAR V NOVEM MESTU * . ", . -< - , l ; v J ,i •» »- •— v- —- _ t 4 i . ». :.: • ^ / \ ' I I Nl ‘ 1 n -T,. . * «> • ’a-ijte jo z r.ajboljžin apr.om. ®°U *0 JE 4PAIO KAKOVOSTNO, VEČJI JE NJE60V PRIHRANEK 1**1 Gradnji. V SCT IAK se lahko pohvalimo z izjemno kakovostnim in najbolj belim apnom na tržišču. Pri GRADNJI dvostanovanjske hiše boste tako prihraniu TU°> DO DVE TONI APNA IN Sl HKRATI ZAGOTOVIU KAKOVOSTNO gradnjo in zidove, ki bodo dihali. Zdrava logika. SCT IAK D.D., Kresnice 14, 1281 Kresnice teu 061 877 080, FAX: 061 877 007 logika kvalitete set industrija apna Kresnice d.d ZALOŽBA KMEČKI GLAS VSE SČRTE JE ŽE BLOU Marija Krejan Izšla je že devetnajsta knjiga iz zbirke slovenskih folklornih pripovedi Glasovi. Avtorica Marija Krejan je izpolnila svoje življenjsko poslanstvo, saj je pri zbiranju gradiva ugotovila, da o krajih, od koder so zbrane zgodbe, ni še nihče pisal. Gre za krajevne skupnosti Veliki Trn, Sveti Duh, Gora - v okolici Krškega. Poleg starodavnih motivov, ki so prisotni v vseh folklornih pripovedih, je v pričujoči zbirki veliko spominov na bridki čas izseljenstva. BRALCEM DOLENJSKEGA LISTA PONUJAMO 25 % POPUST. Običajna cena je 7.344 SIT, cena s popustom pa 5.508 SIT. Da, naročam knjigo Marije Krejan VSE SČRTE JE ŽE BLOU s 25% popustom po 5.508 SIT, cena ne vključuje stroška poštnine. Knjigo bom plačal po povzetju. Ime in priimek:____________________________________________ Naslov: _ : j Telefon:__________________ Datum: Podpis: i Naročilnice pošljite na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna cesta 14,1000 Ljubljana. - . DOLENJSKA BANKA TELIOO Od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure Ekstra lahko zimo, prosim! • brezplačna in hitra dostava \ ! \ ir-U , nrpnrndn narnfinnie no tplplnnu IS El |/A • brezplačna in hitra dostava ELI\\S , preprosio naročanje po telefonu e k st ra * u9odni Plačilni p°9°ii ir. uurt ‘ nožno obročno plačevanje na 3 ali 6 obrokov L •/ ’za veCie količine daiemo dodatne popuste KUninO , poper izkoristek energije olje • okolju prijaznejše kurilno olje J** r'V • <7,1 O M V ISTRABENZ Veselimo se vašega obiska! s RAR % 2 x mesečno akcijska ponudba izdelkov # čista in pregledna trgovina # prijazna postrežba in osebje # 140 brezplačnih parkirnih mest # našim kupcem prijazen delovni čas: DOBRODOŠLI! PON. * PET. 8h - 20h SOBOTA 8h - 17h NEDELJA 830 - 13h TRGOVINA • dnevno sveža ponudba sadja in zelenjave • velika izbira sirov • velika izbira mesa in mesnih izdelkov • več kot 200 kakovostnih izdelkov lastne trgovinske znamke SPAR po ugodnih cenah • v trenutku prihranite čas in denar: več kot 150 izdelkov označenih z "Našo najnižjo ceno" v blagovni skupini (najcenejšijogurt, mleko, moka,...) ^^^^A^S^VENIJ^^^^^ubljana^martinsk^52G Žužemberk je presenetil favorite Žužemberčani po zlahka izgubljenem prvem nizu v nadaljevanju tekme 4. kola zasluženo ugnali Kamničane - Novomeščanke začele z najmočnejšima ekipama in ostale praznih rok Menič drugi Slovenec v maratonu Dolenjski rekord ni padel Na 4. ljubljanskem maratonu, prva tri mesta so si razdelili Etipoijec Wolley Jarra ter Kenijca Patrick Boiyo in Yator Kiprotich, sta se med prvih deset uvrstila le dva Slovenca: na devetem mestu je bil 37-let-ni Ljubljančan Beno Piškur, ki je tako postal tudi državni prvak v maratonu, le mesto za njim pa se je uvrstil 26-letni mizar Franci Menič iz Pristavice pri Šentjerneju, sicer član novomeškega tekaškega kluba Portovald. Njegov čas 2:39:51 sicer ni dolenjski rekord - ta še vedno pripada Borisu Bukovcu -je pa to najboljša uvrstitev dolenjskega tekača na tako močnem tekmovanju. Menič je sicer specialist za tek na 10 km, za nastop na maratonu pa sta se s trenerjem Borutom Retljem odločila šele septembra, zato sta z dosežkom zadovoljna. Ob primernejšem vremenu bi najverjetneje padel tudi Bukovčev rekord, saj so tudi najboljši tekli kar nekaj minut slabše kot običajno. V teku na 21 km sta nastopila tudi Meničev trener Retelj, ki je osvojil 8. mesto, in Ivan Skedelj Močivnik, kije bil med veterani peti. Na 7 km se je med Dolenjci najbolje uvrstil Marko Gorenc, ki je bil drugi, medtem ko je bil član Krke Telekoma Boštjan Kozan peti, njegov trener Robert Dragan pa šesti. I. V. ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Žužemberški odbojkarji so z lepo zmago nad kamniškim Žurbi Teamom, kije tako izgubil drugo mesto na lestvici, dokazali, da letos sodijo bolj na sredino lestvice kot v krog klubov, ki se borijo za obstanek, saj lahko računajo na točke tudi v dvobojih z boljšimi klubi, medtem ko sojih v minuli sezoni v prvi ligi obdržale le točke, ki sojih osvojili v medsebojnih srečanjih s kandidati za izpad. Za odbojkarice TPV-ja se bo prvenstvo zares začelo šele v tretjem kolu, saj na tekmah s prvouvrščenima ekipama niso mogle upati na uspeh. Razen ob zmagi nad Astecom Triglavom v drugem kolu odbojkarskega prvenstva v prvi ligi Zužem-berčani do sedaj niso imeli sreče, saj dobre igre proti Olimpiji v prvem kolu in Granitu v tretjem kolu niso znali vnovčiti, tako da so ostali brez točk, za kar je bilo krivo predvsem popuščanje ob zaključkih posameznih nizov. Očitno so se iz tega nekaj tudi naučili, saj te napake na tekmi četrtega kola proti favoriziranemu kamniškemu Žurbi Teamu niso ponovili. V prvem nizu so Kamničani že na začetku niza prišli do lepe prednosti in je niso izpustili iz rok vse do kon- ca. Drugi niz je bil precej bolj izenačen, večji del so sicer vodili Žužemberčani, ki so s 25:20 izid v nizih izenačili. Tudi tretji niz je bil izenačen, a je pri 20:23 že kazalo na uspeh gostov, s petimi zaporednimi točkami pa so ga le dobili Žužemberčani. Četrti nižje bil najbolj izenačen, več sreče na koncu pa so imeli gostje. Skrajšana igra v petem nizu je spravila na noge do tedaj precej mirno stoglavo množico gledalcev na novi tribuni. Gostom je večji del odločilnega niza kazalo nekoliko bolje, pri 6:10 je že kazalo na poraz Žužemberčanov, ki pa so se v odločilnem trnutku le pobrali in m ROK MIMO BLOKA - Kljub temu da se je Žužemberčanom v zadnjem času pridružilo kar nekaj bivših igralcev novomeške Krke in kočevskega Kovinarja, mladi domači odbojkarji igrajo čedalje pomembnejšo vlogo v moštvu trenerja Bojana Brulca, med njimi pa je tudi Rok Pucelj, ki je žogo takole udaril mimo kamniškega bloka in dosegel točko. Zal se za redni trening z moštvom letos ni odločil eden najmočnejših tolkačev v Sloveniji Gregor Novak, ki pa ga v klubu vseeno še niso povsem odpisali. (Foto: I. V.) Presenetljiv poraz v Saporti Košarkarjem Krke Telekoma je spodrsnilo na Češkem, kjer jih je premagal zadnjeuvrščeni Novi Jičin ■ V domačem pokalu Ten Krško na pragu presenečenja - Novomeščani zlahka NOVO MESTO, KRŠKO - S tretjim porazom v pokalu Saporta, ki so ga košarkarji Krke Telekoma doživeli v Novem Jičinu na Češkem proti zadnjeuvrščenem moštvu skupine H, so se Novomeščani precej oddaljili od mest, ki vodijo v nadaljnje tekmovanje. Novomeščani so precej zaostali že v prvem polčasu, ki se je končal z devetimi točkami prednosti za domačine, pet minut pred koncem pa so Čehi vodili že s 77:64. V zaključku tekme so košarkarji Krke Telekoma poskušali izid obrniti sebi v prid, se približali na 76:80, a jim več ni uspelo. Tudi razmerje med osebnimi napakami obeh moštev lahko veliko pove; 27 osebnih napak Krke Telekoma in le 13 košarkarjev Novega Jičina daje vedeti, da sta bila sodnika bolj naklonjena domačim košarkarjem. Redno kolo državnega prvenstva so konec minulega tedna zamenjali turnirji osmine finala pokala Slovenije. Vse tekme so dobili favoriti, najbližje presenečenju pa so bili Krčani, ki so še dobro minuto pred koncem srečanja s prvoligašem ZM Mariborom vodili z 82:78, a je bil v zadnjih trenutkih srečanja nekdaj najboljši strelec slovenske košarke Matjaž Tovornik nezgrešljiv in v četrtfinale se je uvrstilo njegovo MLADINCI IN KADETI KAR ENAKO NOVO MESTO - Mladinska in kadetska vrsta novomeškega Elana sta v preteklem tednu gostovali pri ljubljanski Svobodi in iztržili enak izid 2:2. Tudi obe vrsti dečkov, ki nastopata v medobčinski ligi Ljubljana sta igrali v Ljubljani; mlajši dečki so s Slovanom izgubili 1:2, starejši dečki pa z 0:2. C * r. 1 ŠPORTNIKI INVALIDI HVALEŽNI - Novomeški metalec diska Igor Primc (levo) je v petek zvečer v restavraciji Tango na Otočcu na prireditvi Slovenski športniki za'športnike invalide predstavil dokumentarni film o invalidskem športu in zgoščenko Igor the Prince. Prireditev, ki so se je udeležili tudi nekateri najboljši slovenski športniki in športniki invalidi, je humanitarnega značaja, saj bo ves izkupiček namenjen pomoči športu invalidov. V imenu športnikov invalidov se je Igorju zahvalil predsednik njihove organizacije Ernest Jazbinšek (desno), bivši evropski prvak v streljanju in dvakratni finalist paraolimpijskih iger. (Foto. I. V.) moštvo. Krka Telekom se v Šentjurju ni dala presenetiti, saj je proti koncu prvega polčasa vodila z 20 točkami razlike, med strelce pa se je vpisal tudi mladi Taraniš, ki sicer le redko dobi priložnost za-igro. Četrtfinale pokala bo 20. novembra, ko se bo Krka Telekom pomerila z ljubljanskim Slovanom, prednost domače dvorane pa bodo tudi tedaj imela v lanskem ligaškem tekmovanju nižjeuvrščena moštva. Zaključni turnir štirih najboljših bo 8. in 9. aprila prihodnje leto. POKAL OSILNIČANOM KOSTEL, OSILNICA - Mladi do 17 let iz Obkolpja so se 16. oktobra v Fari pomerili v malem nogometu. Sodelovale so ekipe Osilnice, Fare in Kužlja, v kateri so nastopali tudi mladi iz Broda na Kolpi (FIrvaška). Rezultati: Kostel-Osilnica 0:4, Kuželj- Osilnica 0:3 in Kostel-Kuželj 3:0. Po končanem turnirju so se ekipe prijateljsko še enkrat pomerile, a tokrat so v ekipi Kostela igrali tudi starejši igralci. Zdaj so okrepljeni Kostelci premagali Osil-ničane s 4:0, Osilničanje pa Kuželjce z enakim rezultatom. SMUČARSKI TRENINGI NOVO MESTO - Smučarsko društvo Krka Rog ima redne kondicijske treninge za predšolske in šolske otroke vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17.30 v športni dvorani Marof. Vsa dodatna pojasnila dobite ob ponedeljkih med 18. in 19. uro v klubskih prostorih v nekdanjem Domu športov na Loki ali ob isti uri po telefonu 21 487. VODI KOCJANČIČ NOVO MESTO - Na klubskem prvenstvu novomeških kegljačev med 32 tekmovalci vodi s 892 podrtimi keglji Rok Kocjančič, drugi je Miro Miklavčič (869) in tretji Vlado Bruner (864). (N. G.) s petimi zaporednimi točkami v zaključku tekme prišli do pomembne zmage. Odbojkarice novomeškega TPV-ja so po porazu v prvem kolu v Novi Gorici tudi v drugem kolu igrale v gosteh z mariborskim Infondom Branikom in po pričakovanju ostale praznih rok. Trener Bojan Vernig opaža, da je njegova precej pomlajena in spremenjena ekipa še zelo neuigrana, odbojkaricam pa manjkajo predvsem težke tekme z enakovrednimi ali boljšimi ekipami, zato je v Novo mesto povabil hrvaškega prvoilgaša Viadukt iz Zagreba, v soboto pa se bodo Novomeščanke ob 19. uri v športni dvorani Leona Štuklja igrale z ekipo Jeti Šport Bled, ki tako kot TPV v prvih dveh kolih ni osvojila niti enega niza. 1. V. Povž blestel na lokostrelskih prvenstvih Štirje naslovi in rekordi NOVO MESTO - 14-letni novomeški lokostrelec Matej Povž je najuspešnejši udeleženec državnega prvenstva v disciplini flight. V različnih disiplinah je med dečki postavil kar tri državne rekorde in osvojil tri naslove državenga prvaka, najdlje (319 m) pa mu je puščica zletela, ko je streljal s tarčnim lokom, v nekaterih disciplinah pa bi s svojim izidom zmagal tudi med člani. Slavka Jerman je z dvema rekordoma osvojila dva naslova državne prvakinje, Drago Peterlin pa je bil na prvenstvu v različnih disciplinah trikrat drugi in trikrat tretji. Matej Povž se je z zmago izkazal tudi na državnem prvenstvu v disciplini clout, kjer je med dečki v streljanju na 85 m oddaljeno ležečo tarčo s 158 krogi (možnih 180) postavil državni rekord in osvojil zlato. 4. ZMAGE NA VINSKI CESTI BUŠEČA VAS - Na 4. teku po vinski ceti v Bušeči vasi pod Gorjanci so atleti sevniškega AK dosegli naslednje rezultate: tek na 1800 m - dečki, letnik 84 in mlajši - 1. Jure Kalšek, 2. Sebastijan Drobne, 3. Simon Vilčnik; fantje, letnik 83 in starejši - 1. Borut Veber, 2. Robin Papež, 3. Gregor Vodenik; dekleta, letnik 83 in starejša - 1. Janja Pungerčar; tek na 10 km ženske, do 30 let -1. Klavdija Tomažin; moški, do 30 let 2. Robert Grojzdek, 3. Bojan Bedrač, 6. Dušan Pečnik. (S. V.) niit! mm KOŠARKA Pokal Saporta, skupina H, 5. kolo - NOVI JIČIN : KRKA 87:84 (43:34); NOVI JIČIN: Okač 21, Sanders 23, Jelinek 20, Simpson 9, Medvecky 5, Panaček 8, Durček 1; KRKA: Dražovič 5, Jevtovič 2, Petrov 21, Smodiš 20, Deschryver 2, Grum 8, Drobnjak 4, Ščekič 2, Nakič 20 (2:2). Met za tri točke: Novi Jičin 8:14, Krka Telekom 11:27 (Petrov 5, Smodiš 3, Nakič 2, Dražovič). Osebne napake: Novi Jičin 13, Krka Telekom 27. OSTALA IZIDA: Radnički Beograd (Jugoslavija): Vilnius (Litva) 80:77 (43:41), Helsinki (Fin) : Frankfurt (Nem) 62:100 (30:49) LESTVICA: 1. Vilnius 9, 2. Frankfurt 8, 3. Radnički 8, 4. Krka Novo Mesto 7,5. Novy Jičin 7, 6. Helsinki 6. Pokal Slovenije, osmina finala: 2. skupina: Ten Krško : ZM Maribor 82:84 (43:44); 3. skupina: Kemoplast : Krka 69:105 (39:63). ROKOMET 1. SRL, moški, zaostala tekma 2. kola - RADEČE : TREBNJE 19:33 (9:15); TREBNJE: Torlo, Burdijan 3, Begovič, Blagojevič 5, Šavrič 5, Stojakovič 2, Likavec 11, Gradišek 2, Zvižej 5. 6. kolo - DOBOVA : SLOVAN 29:24 (14:14); DOBOVA: Ko-strevc, Vrtovšek, Džapo 4, M. Urbanč 1, Martinčič 5, Bogovič 1, Škof, Deržič 4, D. Urbanč 4 (4), Kukavica 8, Kranjčič 2, Voglar, Barišič, Urek. INLES RIKO : JADRAN 25:23 (10:8); INLES RIKO: Grm, Špol-jarič 1, Lesar 1, Ilc 3, Na. Hojč 9, M. Hojč 1, Ivanec 1, Zbačnik, Pajnič 2, Henigman 3, Bartolj 2, Dokič 2, Ne. Hojč, Dukič. PREVENT : TREBNJE 24:23 (11:9); TREBNJE: Torlo, Ostanek, Mežnaršič, Burdian 2, Radelj, Blagojevič 3, Šavrič 4, Stojakovič 4, Likavec 8, Pekolj, Žitnik, Gradišek, Žvižej 2, Zupančič. LESTVICA: 1. Celje P. Laško 12, 2. Prule 67 10, 3. Trebnje 10, 4. Gorenje 9, 5. Prevent 8, 6. Inles Riko 6, 7. Dobova 5, 8. Termo 4, 9. Radeče 4, 10. Slovan 2, 11. Jadran 2, 12. HM Portorož 0. 1. SRL. ženske, 6. kolo - Gramiz Kočevje : Žalec 20:24 (8:14). LESTVICA: 1. Krim Neutro Roberts 12,2. Robit Olimpija 12, 3. Žalec 8... 7. Gramiz Kočevje 4 itd. NOGOMET Pokal Slovenije, četrtfinale, 2. tekma - ELAN : HIT GORICA 2:0 (0:0); Strelca: 1:0 Žagar (59. minuta), 2:0 - Plevnik (90); skupni izid obeh tekem: 4:5; v polfinale se je uvrstil HIT Gorica. 2. SNL, 12. kolo - ELAN : NAFTA 3:1; Strelci: 1:0 - Sever (17. minuta), 2:0 - Čučič (25), 3:0 - Sever (71), 3:1 - Utroša (75). LESTVICA: 1. Tabor Sežana 31, 2. Koper 27,3. Elan Novo mesto 25, 4. Železničar Maribor 24, 5. Esotech Šmartno 23,6. Aluminij Kidričevo 20, 7. Zagorje 18, 8. Živila Triglav 18, 9. Montavar Rogoza 15, 10. Jadran Šepič 13, 11. Šentjur 13,12. Drava Ptuj 10, 13. Nafta Lendava 10, 14. Ivančna Gorica 10,15. Črenšovci 7,16. Avtoplus Korte 3. V 13. kolu bo Elan v gosteh igral z drugouvrščenim Koprom. ODBOJKA 1. SOL, moški, 4. kolo - ŽUŽEMBERK : ZURBI TEAM KAMNIK 3:2 (-18, 20, 23, -23, 13); ŽUŽEMBERK: Perko, Go-tenc, Petkovič, Drobnič, Obrstar, Smrke, Pucelj, Lazič, Kump. LESTVICA: 1. Maribor Stavbar IGM 11,2. Bled 9,3. Žurbi Team Kamnik 8,4. Fužinar GOK Igem 8,5. Olimpija 7,6. Salonit Anhovo 6,7. Žužemberk 5,8. Granit 3, 9. Pomurje 3,10. Astec Triglav 0. V petem kolu bo Žužemberk v soboto, 30. oktobra, igral v gosteh s Pomurjem? 1. SOL, ženske, 2. kolo - 1N-FOND BRANIK : TPV NOVO MESTO 3:0 (16, 13, 19); TPV NOVO MESTO: Muhič, Coralič, Rajak, Grabič, Horvat, Guštin, Majstorovič, Nemčeva, Kopilova, Vernig. LESTVICA: 1. Infond Branik 6, 2. HIT Nova Gorica 6,3. Šentvid 6, 4. Formis Bell Rogoza 3, 5. Kemiplas Koper 3, 6. Marsel Ptuj, 7. ZM Ljutomer 3, 8. TPV Novo mesto, 9. Jeti Šport Bled 0, 10. Asics Tabor 0. V tretjem kolu bodo Novomeščanke v soboto, 30. oktobra, igrale doma z ekipo Jeti Šport Bled. 2. SOL, moški, 3. kolo - Krka Novo mesto: Fužinar II 0:3 (-24, -21, -20); Šoštanj Topolšica : Kočevje 3:0 (18,22,17). Lestvica: 1. Šempeter 9... 10. Kovinar Kočevje 2,11. Krka 1 itd. V četrtem kolu bo Krka igrala doma z IGM Hoče, Kovinar pa prav tako doma s Termom Lubnikom. 3. SOL, moški,'zahod, 3. kolo -Salonit Anhovo II: Pneuma center Mokronog 3:1; Lestvica 1. Hoteli Simonov zaliv 9... 4. Pneuma center Mokronog 6 itd. V četrtem kolu bodo Mokronožani v soboto, 30 . oktobra, igrali doma s Termom Lubnikom II. 3. SOL, ženske zahod, 3. kolo -TPV Novo mesto II : Črnomelj 0:3, Vimpro Izola : Brestanica 3:0, Semič: Kočevje 3:0. Lestvica: 1. Kočevje 9... 3. Črnomelj 9... 5. Brestanica 5... 11. TPV Novo mesto II1,12. Semič 0. V četrtem kolu bodo Brestaničanke igrale doma s Semičankami, Črnomalj-ke doma z Vimprom Izolo in Novomeščanke v gosteh z Astro Telekomom. Trebanjci so prvič klonili TVebanjci kljub delnemu izidu 5:0 v zadnjih minutah niso dohiteli Preventa - Dobovčam z zmago nad Slovanom na sredino lestvice - TVetja zmaga Ribničanov_ TVebanjci so sredi tedna odigrali zaostalo tekmo drugega kola z Radečami, ki sojo prestavili zaradi gostovanja v Izraelu. Radečani so bili za Trebanjce tudi na domačem terenu preslabi, da bi jih lahko ogrozili na poti do zmage, drugače pa je bilo v soboto v Slovenj Gradcu, kjer so Trebanjci doživeli prvi poraz v sezoni. Glede na derbi na Kodeljevem, kjer so rokometaši Prul 67 prvič pošteno zamajali slovensko rokometno trdnjavo Pivovarno Laško in pokazali, da ne povsem brez razloga napovedujejo, da se bodo resno potegovali za naslov prvaka, ostalim moštvom z zgornjega dela lestvice preostaja boj za tretje mesto, za katerega se poleg Trebanjcev resneje poteguje še Gorenje, s katerim so imeli Trebanjci v prvem kolu kar nekaj težav, da so jih premagali, in tokratni nasprotnik, slovenjgraški Prevent. SURIYA NAJUSPEŠNEJŠA ŠENTJERNEJ - Čeprav je šent-jernejska kobila Suriya na zadnji dirki kasaške sezone v Ljutomeru osvojila šele peto mesto, je bila z osmimi zmagami in zasluženimi 1.246.000 tolarji proglašena za absolutno najuspešnejšega kasača v Sloveniji za leto 1999. V Ljutomeru so se dolenjski in posavski kasači morali zadovoljiti s tremi tretjimi mesti, ki so jih osvojili Marii Šomoli (Janko Šepetave, Krško), Fuci Fuc (Krško), ki jo je vodil Vojo Maletič, in Valat (Jože Judež, Šentjernej). (J. J.) Slovenjgrajčani so si sredi drugega polčasa priigrali že lepo prednost šestih zadetkov (24:18), a je zadnjih sedem minut srečanja trebanjski vratar Mustafa Torlo zaklenil svoja vrata, njegovi napadalci pa so bili kljub petim zaporednim zadetkom za las premalo učinkoviti, da bi svojemu moštvu priigrali vsaj točko. Tudi v Dobovi, kjer so domači rokometaši imeli v gosteh Slovana, je v zadnjih minutah tekme glavno vlogo igral vratar. Tekma je bila vse do sredine drugega polčasa izenačena, potem pa je na sceno stopil domači vratar Gorazd Škof, ki je do ELAN VSEENO ZMAGUJE NOVO MESTO - Medtem ko članskemu moštvu novomeškega Elana na zadnjih tekmah ni bilo dano okusit slasti zmage, so mladinci kadeti in mlajši dečki vil. kolu pošteno sprašili nasprotnike. Mladinci so tako Zagorje premagali kar s 5:0 premagali, kadeti pa s 5:1, starejši dečki so izgubili s Kolpo z 2:3, mlajši dečki pa so Ilirijo premagali kar s 6:1. TOKRAT LUZAR NOVO MESTO - Na oktobrskem turnirju šahovkega kluba Novo mesto v pospešenem šahu je zmagal Emil Luzar nad Bojanom Jerančičem in Robertom Rudma-nom. Nastopilo je 23 šahistov, med katerimi je bil najboljši novomeški šahist Marjan Kastelic šele četrti. konca srečanja dobil le dva zadetka, kar so dobovski napadalci dobro iz koristili in dosegli pomembno zmago, s katero se je dobova le priklju' čila moštvom na sredini lestvice. Ribničani so se morali pošten potruditi, da so ugnali predzadnje-uvrščeni Jadran. Inles Riko str^ odpor gostov šele sredi drugeg* polčasa, ko je v 45. minuti P°vf' h z 18:14, kar je bilo ob ob dobri obrambah vratarja Boštjana in natačnih strelih Natana Hoj dovolj za miren zaključek srečanj^ V sedmem kolu se Dobovčano in Ribničanom slabo piše, morem na zmaga pa bi bila prava senzacij ■ Dobovčani bodo namreč igr*( : Celju s Pivovarno Laško, Ribničan pa v TVebnjcm, kjer si domačim P porazu v Slovenj Gradcu ne bo privoščili še enega spodrsljaja. ^ NOVOTERM IN KRKA NOVO MESTO - Na kegljaj turnirju delavskih športnih ig . Novega mesta je med 16 e*cJPav0. med moškimi zmagala Krka No term, med ženskami pa Krka. (N- RUS V DOLENJSKIH DOLENJSKE TOPLICE ^ teniškem turnirju v Dolenj* _ Toplicah je v soboto, 16. °^t0„,|j zmagal Igor Rus iz Gradca v krajini, kije v finalu premagal org^ nizatorja turnirja Klemena Vuico-tolažilni skupini je bil najboljši drej Lavrič. V light conatactu Novomeščanom trije naslovi Tradicija karate kluba Novo mesto se nadaljuje NOVO MESTO - Na tretjem oziroma zaključnem turnirju za državno prvenstvo v light contactu v Novi Gorici so člani karate kluba Novo mesto osvojili kar pet prvih mest. Med člani letos ni nastopal vrsto let najboljši slovenski tekmovalec v kategoriji do 89 kg Franjo Skok, ki se je iz Novega mesta preselil v Zagreb, a ga je zelo dobro zamenjal Toni Turk, ki je v isti kategoriji zmagal že na turnirjih v Ormožu in Mariboru, zdaj pa še v Novi Gorici, ter tako s popolnim izkupičkom osvojil prvo mesto tudi v skupnem vrstnem redu. Med mladinci so od Novo-meščanov v Novi Gorici zmagali Dušan Stojanovič v kategoriji do 56 kg, Darko Mila-novič (do 63 kg), Primož Konda (do 71 kg) in Petrit Izairi (do 79 kg). Izairi in Milanovič sta zmagala tudi v skupnem prstnem redu, Stojanovič in Konda pa sta na koncu osvojila drugo mesto v državi. S tem yarovanci trenerja Šemsa Šehi-ea nadaljujejo uspešno tradicijo karate kluba Novo mesto, ki Ze od leta 1976 osvajajajo medalje na državnih prvenstvih, ^es ta čas pa je imel klub tudi državne reprezentante, tako v Prejšnji državi kot tudi od leta 1991 v samostojni Sloveniji. Na letošnjem članskem svetovnem Ptvenstvu novembra v Caorlah ''Italiji bo Slovenijo izmed Novomeščanov zastopal Toni Turk. I. V. Množično na Brežiškem oktobru Državno prvenstvo v uličnih tekih med osnovnošolci Konjičanom, med srednješolci pa mariborskim gimnazijcem BREŽICE - Atletski klub Brežice je v petek popoldne pripravil že 21. cestni tek Brežiški oktober, ki je štel tudi za 7. državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih. Nastopilo je 467 tekačev iz kar 42 osnovnih in srednjih šol in 7 atletskih klubov. Kot je v navadi, so gostoljubni brežiški atletski delavci za najboljše pripravili kopico praktičnih nagrad, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa sta prevzela brežiški župan Vlado Deržič in Ministrstvo za šolstvo in šport. Med osnovnimi šolami je zmago slavila OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic, druga je bila OŠ Franceta Bevka iz Tolmina in tretja OŠ Tabor iz Logatca, najbolje uvrščena šola z našega konca pa so bile Dolenjske Toplice, ki so zasedle peto mesto. Med srednješolci je zmagala II. gimnazija Maribor nad srednjo trgovsko šolo Celje in šolskim centrom Novo mesto, brežiška gimnazija pa je bila četrta. Osnovnošolci in dijaki prvega in drugega letnika so tekli na 1720 m dolgi progi s štartom in ciljem na brežiškem štadionu, dijaki tretjega in četrtega letnika ter člani pa so morali preteči dva kroga oziroma 3120 m. Od tekačev z našega konca sta se z zmagama med starejšimi učenkami oziroma učenci izkazala Šent-jernejčana Janja in Jože Bučar, Mario Droždan iz osnovne šole Sava Kladnika iz Sevnice je bil dru- ' „ -• • t' ~ * HITER START - Na startu cestnega teka Brežiški oktober je bila velika gneča, mnogi manj izkušeni tekmovalci pa so na začetku teka precenili svoje sposobnosti in jim je proti koncu zanje precej dolge proge zmanjkovalo moči. Po pričakovanju so bili najuspešnejši mladi tekači, ki vadijo v atletskih klubih in že znajo pravilno razporediti moči za celo progo. (Foto: I. V.) POSVET TRENERJEV DOLGOPROGAŠEV DOLENJSKE TOPLICE - Tekaški klub Portovald bo v soboto, 30. oktobra, v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah pripravil posvet trenerjev tekačev na srednje in dolge proge. Na posvetu bo Dobrivoje Vučkovič govoril o motivaciji in duševni pripravi na veliko tekmovanje, Robert Dragan o tem, kako mlade ljudi navdušiti za tek, Rafko Povhe o treningu tekača Boruta Vebra, Marjan Žiberna o izkušnjah, ki jih je dobil med obiskom kenijskih in maroških tekačev, tekač Aleš Tomič o tem, kako vzpodbuditi tekača k boljšemu delu in Primož Žižek o trženju atletov. Posvet se bo začel ob 9. uri. DELUJEJO V JAVNEM INTERESU KOSTEL - Turistično (športno) društvo Kostel je te dni prejelo odločbo Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Republike Slovenije, da mu to ministrvo podeljuje za obdobje štirih let status društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma. Za tak status je društvo zaprosilo že konec aprila, nato pa je vlogo na zahtevo ministrstva še dvakrat dopolnilo. gi med mlajšimi učenci in Branka Virtič z iste šoletretja med starejšimi učenkami. Med srednješolci je zmago med starejšimi dijaki slavil Sev-ničan Borut Veber, ki je nastopal za srednjo šolo Krško, med mlajšimi dijaki je Brežičan Željko Kolma zmagal, Peter Kužnik (gimnazija Novo mesto) pa je bil drugi, druga pa je bila tudi Sevničanka Alenka Radej, ki je med mlajšimi dijakinjami zastopala srednjo ekonomsko in trgovsko šolo Brežice. Med člani je bil najhitrejši Marko Gorenc, član tekaškega kluba Portovald iz Novega mesta, med članicami pa Sevničanka Klavdija Tomažin. REPUBLIKANCI PRVI MED BELOKRANJCI SEMIČ - Končala seje belokranjska liga v malem nogometu. Končni vrstni red: 1. Republikanci (Vinica) 35,2. Gostinstvo Cvet (Semič) 34,3. Krokar (Metlika) 33, 4. Pivnica Sodec (Metlika) 25, 5. Partizan (Semič), 24, 6. Dragovanja vas 18, 7. Veterani Bele krajine (Črnomelj) 18,8. Pekarna Presta (Lokve) 12, 9. Svip (Slamna vas) 6. Najboljši strelec je bil Uroš Štukelj (Gostinstvo Cvet), kije na 16 tekmah dosegel 23 golov. Pokal za fair play je dobil Krokar. KATANI DOMAČI TURNIR DOBOVA - Na ju-jitsu turnirju za pokal občine Brežice, ki ga je v soboto, 23. oktobra, v Dobovi pripravilo društvo Katana, je nastopilo 9 klubov iz Slovenije in 1 iz Hrvaške. V ekipnem vrstnem redu je zmagala domača Katana, drugo je bilo Celje in tretji Ippon Rucanor iz Sevnice. PRVENSTVO V GOJU - Od 21. do 24. oktobra je v Zdravilišču Šnmarješke Toplice potekalo državno člansko prvenstvo v goju. Udeležilo se ga je 16 igralcev, od tega 5 iz novomeškega go društva, ki je že dolgo eno najboljših v Sloveniji. Prvak Slovenije v goju je postal NovomeščargLeon Matoh, 2. je bil Igor Bizjak iz Maribora, 3. mesto pa je zasedel Novomeščan Dušan Jukič. Na fotografiji: v igri dveh novomeških igralcev je bil boljši Tamar Čeferin (desni), ki je osvojil skupno 5. mesto, mladi, komaj 19-letni Matevž Harlander, pa je bil na koncu 8. (Foto: A. B.) Šport iz Kočevja • KOČEVJE - V 4. kolu druge rokometne lige je Grča brez večjih težav s 35:18 premagala Radovljico. Andreja Selana, ki je na pokalni tekmi ptoti Svišu dosegel ducat zadetkov, je dobro zamenjal Gregor Bizjak. • KOČEVJE - V 5. kolu v drugi državni ligi so košarkarji Snežnika v Portorožu izgubili s 76:87, čeprav bi glede na igro lahko tudi zmagali. • RIBNICA - Na prijateljski meddržavni tekmi v ragbiju sta se v Ribnici pomerili reprezentanci Hrvaške in Slovenije. Po izenačeni igri v prvem polčasu so Slovenci udeležence letošnjega svetovnega prvenstva premagali z 20:10. Na predtekmi so se pomerili kadeti Ribnice in zagrebške Lokomotive. Gostitelji so z boljšo igro v drugem polčasu zmagali s 40:35. • RIBNICA - Na svetovnem prvenstvu v ironman triatlonu na Havajih je bil Matjaž Šink 308., Damjan Kromar pa na 321.RIBNICA - V 13. kolu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Grafit: Sodražica 3:3, Elin Kot: Biba Market T 6:2, Turjak : Tornado Agaton 2:3. Divji jezdeci so bili prosti. Vodi Agaton Tornado, končni zmagovalec pa bo znan po tretjem krogu, ki ga bodo odigrali v dvorani. Ob občinskem prazniku so nogometaši igrali še za pokal Ribnice. V tekmi za 3. mesto je Grafit premagal Turjak s 5:1, v finalu je Sodražica premagala Tornado Agaton s 6:4. Mladenovič z Elanom v prvo ligo Po treh zaporednih porazih Elan dobil novega trenerja - Cilj prva liga - Moštvo dobro, a brez kondicije ■ Mladenovič obljublja gole in gledalcem všečen nogomet NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so po treh zaporednih porazih dobili novega trenerja Vladana Mladenoviča, ki je moštvo vodil že na povratni pokalni tekmi z Novo Gorico in na prvenstveni tekmi 12. kola z Nafto in obakrat zmagal. Vodstvo Elana, ki želi, da bi se člansko moštvo ponovno uvrstilo v prvo ligo, se je za znanega trenerja odločilo po pokalni tekmi v Novi Gorici. Vladan Mladenovič je v slovenskem nogometu prisoten že celo večnost. Kot igralec je bil pet let kapetan ljubljanske Olimpije, ki je tedaj igrala v prvi jugoslovanski ligi. Svojo trenersko pot je začel leta 1967, ko je prevzel kranjski Triglav, tedanjega republiškega prvoligaša.V naslednjih letih je pogosto menjal klube, med drugim pa je vodil Svobodo, mladince Olimpije, Gorico, Ilirijo, Kladivarja, Domžale, Slovana, kočevski Avtobum, Izolo, Primorje, sedem let seje zadržal pri Ljubljani, kjer je pod njegovo taktirko šest let in pol treniral Srečko Katanec, nazadnje pa je pred dobrim letom pripeljal Koper nazaj v prvo ligo. Od tedaj je več kot leto dni čakal na ponudbo, a zanj ni bilo dovolj zanimanja. Mladenovič, ki se ima za prvoligaškega trenerja, pravi, daje ponudbo Elana sprejel, ker je to ambiciozen klub, ki si želi v prvo ligo. Po enem tednu vadbe in dveh tekmah Elanovo prvo moštvo ocenjuje kot dobro in sposobno uresničiti smele načrte uprave, opaža pa, daje večina igralcev kondicijsko slabo pripravljena, a se do konca jesenskega dela drugoligaškega prvenstva na tem področju ne da veliko napraviti. Elan v naslednjih tedni čakajo tri izjemno pomebne tekme z neposrednimi tekmeci za vrh. Najprej se bodo v Kopru srečali z Mladenovičevim bivšim klubom, kasneje pa še s Taborom in Šmartnim. Prav od teh treh nastopov je odvisno, ali bo Elan sploh še ostal v igri za napredovanje v prvo ligo. Gimpex s smolo na Dolinki Straški raftarji na zadnji tekmi prvenstva izgubili veslača, čas in tretje mesto v skupnem vrstnem redu STRAŽA - Državno prvenstvo v raftingu se za veslače Straškega Gimpexa ni končalo, kot bi si želeli. Na zadnji tekmi v spustu na Savi Dolinki, kamor so tekmovanje prestavili zaradi nizkega vodostaja Šave Bohinjke, so osvojili šele osmo mesto, in kar je pomembnejše, premagali soj'ih tudi Sulci, konkurenti za skupno tretje mesto. Na dobrih deset kilometrov dolgo progo so se raftarji tokrat podali s skupinskim štartom, v gneči pa so krmarji slabo videli vodo pred čolnom. Skala, kije predtem precej nevarno nagnila raft svetovnih in državnih prvakov Bobrov, je bila za Stražane usodna. Podobno kot slovita ljubljanska posadka so se na njej tudi Gimpexovi veslači močno nagnili. Niso se sicer prevrnili, so pa izgubili enega izmed članov posadke, in preden je temu uspelo zlesti nazaj na čoln, je šla karavana že mimo. Kasneje so Stražani na pogosto ozki in plitvi reki poskusili vse, da bi ujeli najboljše, a jim ni uspelo več kot prebiti se do osmega mesta, kar pa je bilo premalo, da bi ostali na tretjem mestu v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva. Tako lahko le upajo, da se bodo Bobri tudi prihodnje leto odpovedali nastopu na Evropskem prvenstvu, na katerem nastopajo iz vsake države po tri posadke. Druga posadka Gimpexa je letos v skupnem vrstnem redu pristala na osmem mestu, veslači Outsiderja iz Osilnice pa so nastopili le na tekmi na Kolpi, potem pa zaradi dela v turizmu na drugih tekmah niso utegnili nastopiti. Prijetna novost letošnje sezone je bilo tudi tekmovanje ženskih posadk, ki se jih je jeseni zbralo že pet, naslov državnih prvakinj so osvojile Ščuke, pred Alpin Action in Soča Rafting. Izidi: 1. Bober I 37:38.04, 2. Forstek Hrastnik I +27.57, 3. Tinaraft +36.03,4. Sulec Marinar + 38.25... 8. Gimpex Straža I + 1:18.73, 9. Gimpex Straža II + 1:47.00 itd. Končni skupni vrstni red: 1.Bober I 600, 2. Forstek Hrastnik I 459, 3. Sulec Marinar 378, 4. Gimpex Straža I 375, 5. Extrem Bled 326,6. Forstek Hrastnik II 299, 7. Tinaraft 252, 8. Gimpex Straža II 234... 21. Out-sider Osilnica 15 itd. I. V. PREDSEDNIK IN ODREŠITELJ - Predsednik nogometnega kluba Elan Marjan Mihelčič (levo) je zadovoljen s prvima tekmama, ki jih je vodil trener Vladan Mladenovič; le-ta mu je v pogovoru ob kavici v hotelu Krka obljubil, da bo igra moštva, ki ga je prevzel, všeč gledalce/Ti. Mladenovič je kot igralec igral v napadu, zato tudi kot trener daje velik poudarek strelom na gol. Bo taka filozofija priplejala Elan v prvo ligo? (Foto: I. V.) I [4 KRKA ZDRAVILIŠČA HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • LIGA KRAJEVNIH SKUPNOSTI - V teniškem centru Otočec pripravljajo novost v ponudbi rekreativnih teniških tekmovanj, ligo krajevnih skupnosti. Ekipe krajevnih skupnosti bodo štele od 4 do 6 igralcev, ki morajo imeti stalno bivališče v krajevni skupnosti, za katero nastopajo. Ekipe se bodo pomerile po sistemu vsaka z vsako. Na posamezni tekmi bodo igrali 3 posamične dvoboje in dve igri dvojic, posamezni dvoboji pa se bodo igrali na en niz, na sedem dobljenih iger. Ekipo za posamezno tekmo morajo sestavljati najmanj 4 igralci. Vse tekme lige krajevnih skupnosti bodo ob petkih, sobotah in nedeljah. Igralci, ki so uvrščeni na jakostnih lestvicah Teniške zveze Slovenije, v ligi ne morejo nastopati. Skrajni rok prijav je 12. november, vsa dodatna pojasnila pa dobite po telefonu 75 458. KOT KRAGUIJ - Skupno zmago je slavil Sašo Kragelj (na 'lujb', ‘je dobil prvo in drugo vožnjo, v tretji pa je že po štartu povedel borb ■ hrvaški motokrosist Nenad Sipek, ki ga je Kragelj prehitel, a se nt Hrvat ni dal in je še enkrat prevzel vodstvo. (Foto: I. V.) Kraglju velika nagrada Brežic ^ajboljši slovenski motokrosist se na Prilipah ni dal presenetiti .__ ■ V razredu 125 ccm Novomeščan Jaka Može RlLIPE - Motokrosisti so letoš-J° sezono zaključili v Prilipah z do večino hrva-Pol tfkmovalccv pa so zaradi nepoln dokumentov zavrnili na meji. Sa’ T°ljši slovenski motokrosist pr*° Nagelj se tudi v Prilipah ni dal VoH.fnetiti. V prvi in drugi vožnji je ntu • atarta do cilja, obakrat pa sarJk * Padcem, za katerega je bil ši It dc*° precej olajšal najbolj- j”rvat Nenad Šipek, ki se je v prvi pr ,r.a8' vožnji po padcih vseeno vož do drugega mesta, v tretji fcJV Pa je zmagal, potem ko se je p^elj odločil, da ne bo tvegal nc-jcvitCdnega dv°b°ja z izjemno bo-njah‘m Hrvatom. V vseh treh vož-KapipC -rCt-'c mesto osvojil Boštjan bi|*Letrt‘v skupnem vrstnem redu je Nov olJ^i d'rk:,č z našega konca reL (’n’eščan Jaka Može, ki jc tako v >c hrez konkurence zmagal tudi cen? nem seštevku razreda 125 Andrej Čuden (AMD Brežice) je osvojil skupno 5. mesto, njegov klubski kolega Primož Jazbar pa je svoj nastop na domačem dirkališču končal že na drugem ovinku po štartu, ko se je zapletel v padec s še dvema tekmovalcema. Marko Špehar iz semiškega Nixa je bil v skupnem vrstnem redu 14. in v razredu 125 ccm 5., član krškega Fun športa Gorazd Oprešnik pa se je v obeh razvrstitvah uvrstil eno mesto za njim. L V. GALOP NA BREGAH BREGE - V soboto, 23. oktobra, je Konjeniško športno društvo Zevnik s Čateža skupaj s Slovenskim galopskim društvom Naribor na hipodromu na Bregah pri Krškem pripravilo galopsko dirko s štirimi točkami sporeda. Čateški organizatorji so bili najbolj zadovoljni po tretji dirko, ki jo je dobil žrebec Kadik iz hleva Toneta Zevnika, ki ga je jezdila Janja Ključevič, za katero pa to ni bila edina zmaga, saj je v drugi dirki (dvoletniki) zmagala s Profitom (lastnik Angel Babič), v četrti dirki pa z Jacque-som. Prvo dirko (turistični konji) je dobil Hanzi (hlev Žonta), ki ga je jezdil Anatolij Angelov. Odgovori, popravki KOZERIJA Razlika med Noetom in savsko verigo Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremen-' jen ali dopolnjen, ne objavljamo- prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Pot - jabolko spora med vaščani DL, št. 42, 21. oktobra Gospod in gospa Kapele, pričakovala sem vajin odgovor na moje poročilo z gornjim naslovom, saj ste mi ga, gospa Kapele, tudi obljubili, še preden sevm poročilo sploh začela pisati. Že naslednji dan po obravnavi na Selih pri Otovcu ste me namreč spraševali po telefonu, če bo poročilo objavljeno. Ob mojem pritrdilnem od- govoru - v vašo vas sem šla namreč povsem službeno in tam zunaj zmrzovala tri ure - ste bili očitno razočarani, saj ste poleg pisnega odgovora na moje poročilo obljubili tudi, da boste odjavili Dolenjski list ter že kar napovedali, da bo v mojem prispevku gotovo napisanega kaj grdega. Že takrat sem vam pojasnila, da novinarskih prispevkov ne delimo da grde in lepe, ampak na korektne in nekorektne. Ob tem sem vam zagotovila, da bom o tem, kar seje dogajalo na Selih, ko sem bila sama prisotna, napisala poročilo po pošteni novinarski vesti. Da pa še zdaleč nimam namena nikogar zagovarjati ali mu dajati prednost ter da bom upoštevala le uradne informacije. Zato tudi nisem sprejela vršiti predlogov, da bi v poročilo vnesla še nekatere dodatke, ki ste mi jih hoteli sporočiti po telefonu. Moram namreč povedati, da me niti pred objavo niti po objavi poročila v časopisu ni poklical noben drug vaščan vaše vasi z namenom, da bi vplival na moje pisanje, tako kot ste storili vi. In ne le mene, klicali ste tudi direktorja in v.d. odgovorne urednice Dolenjskega lista... Očitno pa se ni uresničila vaša napoved o mojem grdem pisanju, vi pa ste, ker ste se tako pač namenili, kljub temu izkoristili pravico do odgovora. Kar ni nič spornega. Vendar ste ob tem - hote ali nehote - kršili 13. člen zakona o javnih glasilih, ki pravi, da “ne objavljamo prispevkov, ki so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo”. To je zapisano tudi v sporočilu našim bralcem na isti strani, kot je objavljen vaš zapis, ki je skoraj trikrat daljši od mojega. Naj omenim le, da zgodovina vašega spora s krajani ali narobe, o čemer pišete na dolgo in široko, ni bila tema obravnave na Selih, o kateri sem poročala. Hkrati pa vas moram tudi razočarati: poznan mi je tožbeni zahtevek tožnikov, o katerem pravite, da se z njim nisem seznanila. In prav v njem je navedeno tisto, kar mi očitate, da ne drži: dolžina služnostne poti (takšen termin je uporabljala tudi sodnica) in njena uporaba. Prav tako predmet ogleda na Selih ni bilo asfaltiranje poti. Da pa je predmet spora prav pot, bi bilo, vsaj iz tistega, kar se je dogajalo ob mojem obisku na Selih, očitno vsakemu laiku. Gotovo pa je res nekaj: o tem, kako se bo spor končal, bo razsodilo sodišče. Te pravice si v Dolenjskem listu niti slučajno ne jemljemo, pa če vam je prav ali ne. MIRJAM BEZEK-JAKŠE novinarka Tako ali drugače povezana z vojsko DL št. 42, 21. oktobra Ob praznovanju stoletnice šole v Kočevski Reki je bilo slišati kar nekaj pikrih pripomb na račun kočevske občine in obrambnega ministrstva. Največ obtožb je padlo na račun propadajočega kulturnega doma, v katerem se nahaja neuporabna telovadnica. Govorili in pisali so o veliki sramoti: o učencih, ki delajo v nemogočih razmerah; zakaj je za strelišče dovolj denarja, za telovadnico pa ne; naj dom odkupi občina in ga obnovi, in podobno. Za pravilno razumevanje stanja pa je potrebno poznati vsaj nekaj zgodovine. Najprej je koristno vedeti, da so kulturni dom zgradili krajani Kočevske Reke in je zato v njihovi lasti. Po letu 1990 so skrbeli podjetje Snežnik in specialna brigada Moris. Na predlog takratnega novega obrambnega ministra Jelka Kacina je vlada imenovala za direktorja podjetja Snežnik Janeza Peskarja, ki se je za podeljeno funkcijo primerno oddolžil in kot dobrosrčni dedek Mraz poklonil kulturni dom obrambnemu ministrstvu v brezplačno upravljanje. To se je zgodilo brez soglasja krajanov. Prizadevanja lastnikov, da bi z domom še naprej upravljali, so bila zaman. Razumljivo, da je bilo nezadovoljstvo veliko, še posebej, ker v domu ni bilo več načrtovanih programov ,Jcot so bili dotlej. Današnje zahteve po vračanju doma občini oziroma krajevni skupnosti pa so smešne, saj so krajani še vedno lastniki tega doma. Vsekakor občina Kočevje in zdajšnje vodstvo slovenske vojske za propadajoči in neuporabni kulturni dom nista prav nič kriva. Če bi bile takratne Kacinove in Peskar-jeve odločitve naravnane v dobro ljudem, to je, če bi objekt smeli oskrbovati krajani (KŠ oziroma občina), bi bil zagotovo v boljšem stanju, kot je danes, in bi tudi služil potrebam krajanov in učencem tukajšnje osnovne šole. Na lepo pripravljeni proslavi ob stoletnici šole smo prisotni pogrešali vsaj enega predstavnika ministrstva za šolstvo. Krajani se zato upravičeno sprašujemo, ali ima ministrstvo tako podcenjevalen odnos do učencev in šolnikov na podeželju ali pa ima preveč težav samo s seboj. IVE A. STANIČ V Metliki je vedno več prekrškov DL št. 42, 21. oktobra Omenjeni članek s podatki, ki naj bi utemeljevali navedbo v naslovu, da je v metliški občini vedno več prekrškov, posega v področje sodnika za prekrške Črnomelj (v nadaljevanju: organ za prekrške), ki kot samostojni državni pravosodni organ teritorialno pokriva celotno Belo kraji- no s 26.889 prebivalci. Podatki v članku niso resnični: Število prekrškov, spremljano skozi vložene kaznovalne predloge, je bilo pri našem organu za prekrške od osamosvojitve Slovenije v stalnem porastu do leta 1996. Od takrat naprej pa stalno upada, predvsem v metliški občini, kar potrjujejo naslednje številke: v letu 1996 je pripadlo pri našem organu za prekrške skupno 5.357 zadev, od tega iz občine Metlika 1.510 zadev. Od takrat dalje je število pripadlih zadev v stalnem upadanju tako, da je v letu 1998 pripadlo skupno 4.218 zadev, od tega iz občine Metlika 1.197 zadev, v letu 1999 pa je do 30.9. pripadlo skupno 2.696 zadev in od tega iz občine Metlika 883 zadev. Enaka usmerjenost upada pa je tudi pri t.i. mejnih prekrških oziroma mejnih zadevah: v letu 1998 je pripadlo 94 vseh mejnih zadev, od tega iz občine Metlika 67 zadev, v letu 1999 je do 30.9. pripadlo 67 vseh tovrstnih zadev, iz občine Metlika pa 34 teh zadev. Bodimo zadovoljni, da so tovrstna odklonska dejanja v upadu. Tudi ni res, da bi naš organ za prekrške samovoljno prenehal delovati v Metliki, kot je metliški župan Dragovan izjavil na seji občinskega sveta. Tako je namreč odločil minister za pravosodje in to sporočil v dopisu št. 782-2/99 z dn 9.7.1999, ki sem ga prejel kot predstojnik organa za prekrške in z njim takoj seznanil metliškega župana. Ministrova odločitev je temeljila na mojih preverjenih ugotovitvah in podprtih od predstojnice senata za prekrške Slovenije, da noben organ za prekrške v Sloveniji ne uraduje izven sedeža organa in da takšne potrebe tudi ni v metliški občini, tako zaradi nenehnega upadanje pripada zadev kot tudi ob dejstvu, da je najoddaljenejši kraj v metliški občini dosti bližje sedežu organa v Črnomlju, kot najoddaljenejši kraj v črnomaljski občini; tovrstni očitki občanov iz črnomaljske kot tudi iz semiške občine so se ponavljali. V Metliko smo odhajali le zasliševat stranke, da jim ni bilo treba prihajati v Črnomelj, ko pa so sicer morale na sedež organa v Črnomelj, ker so le tam lahko dobile vse željene informacije; vsa dokumentacija z bazo podatkov se namreč vodi le na sedežu organa. Na intervencijo župana je minister za pravosodje razveljavil svojo prejšnjo odločitev ter odločil, da moramo spet uradovati v Metliki. Ministrovo odredbo sem dolžan izpolniti in jo tudi bom, čeprav še vedno menim, da je to neekonomsko, neracionalno, nepravilno in nepravično do ostalih 18.724 občanov črnomaljske in semiške občine. Strinjam pa se s prizadevanjem župana in metliških občinskih svetnikov za samostojnega sodnika za prekrške v Metliki. Sam sem to predlagal že leta 1996, pa Ministrstvo za pravosodje temu ni ugodilo. Če bo to storjeno sedaj kljub nekajletnemu upadanju pripada zadev, upad pa bo zaradi pričakovanega ponovnega prenašanja zadev v mandatno kaznovanje policiji in inšpekcijskim službam le še večji, bo ministrstvo imelo za to gotovo argumentirane razloge. To pa prej kot ne daje slutiti, da se bliža čas tistih let, ko je pripad zadev v metliški občini tako padel, daje bilo treba ukiniti tamkajšnji organ za prekrške kot samostojen organ in ga pridružiti črnomaljskemu. Pa pristojni že vedo, kaj delajo! Sodnik za prekrške Črnomelj mag. JANEZ KRAMARIČ predstojnik POHOD NA KAMNIŠKI VRH NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi v nedeljo, 7. novembra, na pohod na Kamniški vrh. Odhod bo ob 6. uri zjutraj z novomeške avtobusne postaje. Glede na število prijavljenih bo odvisen način prevoza. Hoje bo cel dan okrog pet ur. Za pomoč pri hoji priporočajo popotni palici in dobre čevlje. Stroške prevoza - 1.500 tolarjev bodo pobirali na avtobusu. Prijave zbirajo v društveni pisarni na Glavnem trgu 7, ob torkih od 17. do 19. ure, vsak dan pa na telefon: 041 693 195. • Iz navadne beračije domačih in tujih ciganov rasejo laži, krive in prazne vere, nam tatovi in roparji zore, ki jim je komunisti ime. (Slomšek) Med svetopisemskim Noetom in verigo hidroelektrarn na Savi je velika razlika. Res sta imela oba opraviti z vodo, vendar sta nad savsko vodo že od pamtiveka bdeli dve protislovni rimski vodni božanstvi, ki imata vmes prste, da vsi dogovori kot za stavo padejo v prav isto vodo. Resje imel prvi za naročnika svoje barke samega Boga očeta, medtem ko sama slovenska vlada, vsaj glede savskih HE, ni mož beseda. Pa si nista prste na njej opekla le bivša slovenska vlada, kot si jih vse bolj zapleta sedanja, temveč že Hitlerjev tisočletni rajh, ki je bil propadel prej, kot bi sredi HE na taisti Savi grad Rajhenburg postal otok... V Inštitutu, poimenovanem po slovenskem šahistu Milanu Vidmarju, je že dipl. inž. Vekoslav Korošec načrtoval kar 33 vodnih elektrarn od Jesenic na Gorenjskem do Jesenic na Dolenjskem s prečrpovalno elektrarno na Pohorju! Prav on je bil piscu teh vrstic povedal to zgodbo in pristavil še eno: Bistroumno so doslej ti rimski božanstvi ugnali le savski brodarji. Da bi se prikupili tema božanstvoma, so med tovor po nemirni Savi nizdol brzic pri Zagorju v čolne polagali po en kamen, da bi premagali zakletev še iz časov antičnih iskalcev zlatega runa. Prav po krpanovsko bistroumni so za brzicami pri Hrastniku kamen iztovorili in tovorili veselo naprej lažji tovor. Iz tega kamenja je zatem zrasla lična katoliška cerkvica pri Hrastniku. Že Sinigojeva vladaje v Uradnem listu pred desetimi leti objavila lokacijski načrt za gradnjo naslednje HE, HE Boštanj. Nadobudni Sevničani so v neposredni bližini nesojenega gradbišča izkopali veliko luknjo v grajskih njivah, češ jih bodo že elektramaiji zasuli, in gramoz porabili v novogradnjah. Okolica je s pogledom od boštanjskega Sv. Križa še vedno bolj podobna lunini površini. Tudi nova slovenska vlada ni bila bolj srečne roke. Njen razpis koncesije kot nove pridobitve sistema še vedno nima krone v podobi koncesijske pogodbe. To se dogaja, kljub temu da so med najres- Avtobusi, ki sedaj vozijo po Novem mestu in za katerih vožnjo bo občina plačala nemalo davkoplačevalskega denarja, so skoraj povsem prazni. Sklepati je moč, da bi bilo skoraj bolje, ko bi mesto, namesto da je takole nepripravljeno in nepremišljeno uvedlo avtobuse, s subvencijo raje razširilo oziroma spodbudilo taksi službo. Ne vem, zakaj se nič ne razburja podjetje I&I, katerega avtobusi tako nerentabilno vozijo po mestu, posledica zelo slabo načrtovane uvedbe tega prometa. Ta pač zahteva kompleksnejšo pripravo in ukrepanje. Ni dovolj da se zagotovi denar za subvencijo, nariše nekaj prog, razdeli nekaj zloženk, avtobuse postavi na cesto, dirjajo gor in dol. Zagotavljanje mobilnosti meščanom, ki nimajo lastnega prevoza, ter s tem omogočanje njihovega enakovrednejšega vključevanja v življenje mesta je lahko eden izmed razlogov za uvedbo javnega mestnega prometa, gotovo pa je, da to ne sme biti edini razlog. To bi bilo neracionalno in potratno ob tako veliki naložbi, temveč se mora pri tem pripoznati še ostale, izkoristiti ves potencial, ki ga javni promet ima, predvsem pa uvesti še kakšno avtobusno linijo, korenito zmanjšati količino prometa v osebnih avtomobilih in s tem zmanjšati raznolike negativne posledice, ki jih avtomobili prinašajo za mesto in življenje v njem. O avtomobilih znamo vsi povedati kaj slabega, malo pa se mu jih je pripravljenih vsaj sem ter tja odpovedati. Po mestu še vedno vozi enako veliko osebnih vozil oziroma jih je iz dneva v dan več, mesto pa ni storilo nič proti temu, kot da to sploh ni problem. nejšimi pogodbeniki celo Avstrijci, ki z vsem haiderjevskim napuhom ne izpustijo nobene priložnosti, da ne bi rohneli proti našemu jedrskemu prvencu sredi Krškega polja. Kaj še! Elektriko iz še vedno nezgrajenih kar 6 HE bi uživali in za drago ceno prodajali taisti Sloveniji kar za dobo 30 let. Namesto da bi jim mi partnersko zabrusili: “No dobro, zaprli bomo tisto NEK, za nameček nam boste do manjkajočih 330 MW še nekaj primaknili, Hrvatje pa nas po novem itak ne rabijo.” In svet, kjer se dolina Save razširi, bi postala slovenski Eldo-rado energetike. Poleg HE na Spodnji Savi bi zadovoljno brnele še na ruski plin gnane turbine v Brestanici, še naprej bi Kitajcem uspešno prodajal turbine Litostroj, pobrala bi se celo mariborska Metalna. Celo Podobnik bi mogoče s svojimi ujel prav po cefizljevsko kakšnega udbomafijca oz. prejemnika provizij. Prelepo, da bi bilo res. Se rimski bogovi bi obstrmeli. In snovalci New Deala bi bili pravi vajenci ob razpisu vseslovenskih delnic za novo dr. Novakovo Savo - ELd.d.. Vesoljni Slovenci bi imeli kam vlagati, certifikatna luknja bi za vedno izginila. ALFRED ŽELEZNIK PRIJETNO SREČANJE MIRNA PEČ - Preteklo nedeljo so se po zaslugi glavnega organizatorja Franca Hrastarja s Sel v gostilni Ogulin zbrali Mirnopeča-ni, ki so se rodili leta 1923. Seveda ne vsi od 110 v mirnopeški fari, saj je kar nekaj že pokojnih - največ fantov je v najlepših letih vzela druga svetovna vojna - nekaj jih živi v tujini, mnogi pa so že tudi bolni in v domovih za ostarele. Pa vendarle se jih je enajst 76-letni-kov dobilo in preživelo prijetno popoldne ob obujanju spominov, tudi na pomembne svetovne dogodke, kot je bila smrt kralja Aleksandra, svetovna gospodarska kriza ipd. “Bilo je težko v tistih časih, pa vendarle tudi lepo,” so bili mnenja. Srečanja seje udeležil tudi znani čebelar Alojz Kastelic. Pred poletnimi počitnicami je mestni svet sprejel odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. S tem slabo pripravljenim dokumentom je mesto jasno pokazalo, da ga razume zgolj kot sredstvo za napolnjevanje mestnega proračuna, še malo pa ne kot instrument usmerjanja mestnega razvoja, kakor očitno tudi ne kot instrument vplivanja na prometno sliko mesta (denimo skozi višino nadomestila za parkirne površine). Na občini so bili in so še slepi za to. Kaj pa, denimo, počno trgovske družbe, ki oglašujejo, da premorejo obsežne parkirne površine za avtomobile, kot to, da generira-jo čedalje več avtomobilskega prometa znotraj mesta? Mestni svet se je že prej ukvarjal s parkirninami v mestu, storil pa je dejansko toliko kot nič. Parkirnine v mestu so še vedno zgolj simbolične in zaradi takšnih kakršne so, sem prepričan, da v avtobusih ne bo niti enega potnika več. Pa bi lahko bil in bi bilo dobro, da bi bil. Pomislite: ura parkiranja v mestu stane manj kot povratna vozovnica z mestnim avtobusom! To ni zaslišano, je pa nezaslišano. Poleg tega s tarifno politiko glede cen parkiranja naše mesto tudi ne navaja ljudi na kratkotrajno parkiranje. Prva ura je že itak poceni, toda druga ura parkiranja in za njo tudi naslednje so še cenejše. Morda se komu zdi logično, v resnici je pa trapasto. Zakaj bi človek, ki se mu pač nikamor ne mudi, parkiral eno uro, če pa so naslednje povsem poceni? Itak pa lahko brez večjega problema parkiramo nepravilno in torej z malo sreče sploh nič ne plačamo. Tako imenovane lisice, ki jih v Novem me- V NEOBVEZEN PREMISLEK Kadar prosi... Pred kratkim sem bil v Vojniku pri Celju. V telovadnici tamkajšnje osnovne šole so imele Vesele Štajerke koncert, na katerem so se zahvalile: gospodu Ivanu Plutu, predsedniku vseslovenskih društev, ki jili je povabil in jim omogočil turnejo po Kanadi; gospodu Marku Smoletu, častnemu konzulu republike Seychelles, ki jih je povabil nastopat na to oddaljeno otočje, gospe Ven Plut za gostoljubje v času severnoameriške turneje. Veselim štajerskim dekletom pa se je zahvalil župan vojniške občine za vse, kar so dobrega storile za promocijo njihovega kraja. Darila so bila spominska: glineni grb občine Vojnik in grafika Veselih Štajerk, redkega ženskega narodno-za-bavnega ansambla v Sloveni]!- I Po nastopu še prigrizek v go- I stilni Štorman in obljube za turnejo v prihodnosti... In kako je s temi rečmi na sončni strani Gorjancev? Kot da smo pozabili na lepe navade. Kot da bi pregovor: kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, nastal v deželici brez in metliške črnine. Ne znamo se več zahvaliti, kar gotovo izhaja iz dejstva, da nekaterih stvari ne znamo več ceniti. Pa se potem čudimo, če je vse manj ljudi, ki so nampripravljeni ponudi' ti roko! Ce je vse manj takih, ki so še prepričani, da se splača delati, če ne zaradi druge- j ga pa zaradi človeške hvaležnosti. Pa še nekaj je, kar je huje: pri izrekanju zahval m priznanj najprej pozabimo na svoje ljudi. To pa je nepopravljivi greh. „ * TON! GASPERIC • Komaj da je kaj lepšega k poslušati, kako kak tepec m0‘c (Jerome) • Lustracija je nekaj gnusneg ■ (Hribar) stu kdove zakaj seveda nima-mo, so odlično dopolnilo neefektivnemu, oziroma selektiv* no efektivnemu pajku za zmanjšanje nepravilno parkiran' avtomobilov, posredno pa ',P*1' | vajo - zato jih omenjam - tud’ na zmanjšanje števila avtomobil0 v mestu. Marsikdo, da se izogne plačilu kazni - lisica pride pre cej hitreje kot pajek - pač raj odide v mesto, kjer ni dovoj parkirnih mest, kako druga00' Zakaj ne z avtobusom? V Lju ljani so s pogumno in odloča županjo Viko končno ugotovl ; potem ko so lisice vmes ukif' zaradi pritiska nekakšne nia pametne, zato pa toliko bo J glasne civilne iniciative nek' kvazi liberalcev, da so še kak dobrodošle. V Novem mest" tega še niso. . Kakor koli že, v avtobuse mesto le težko privabilo kak nega siceršnjega avtomobil'® > če si to želi, ga bo moralo sk rajda prisiliti v to. Korist bo končni fazi obojestranska, za je tako početje povsem leg'*1. no. Morda pa bi mesto m°ra razmisliti o tem, da bi me5'c-_ nom omogočilo “zastonj v • nje z mestnimi avtobusi, t°M brez nakupovanja kart, in J razdelilo zgolj kartice za'°e. tifikacijo oziroma za evid°0 _ ranje števila voženj. Od kod nar? Ja, od kod pa, misli*e' prihaja sedaj? Iz mestnega p ^ računa, seveda, na njegovo p hodkovno stran pa bi lahko daj vključilo tudi prispeve javni mestni promet. Tako P; ^ no marsikje po svetu. Zakaj . človek ne bi vozil, če je že Pla vožnjo? Ali pa bomo i"10 1 avtobuse še naprej le zaf‘ j lepšega, kot slabo delujoč sp menik županu? str I poc/coe 161 DOLENJSKI LIST TOMAŽ LEVIČA Št. 43 (2618), 28. oktobra Nepremišljeno do avtobusnega prometa V Novem mestu smo dobili mestni avtobusni promet, toda hkrati z njim žal še en dokaz več, da se nekaterih stvari ne gre lotevati nenačrtno in z ihto - Simbolične parkirnine Dežela suhe robe si utira pot Realnost povsem drugačna - Ali suhorobarstvo propada? SODRAŽICA - Vitra, center za uravnovešen razvoj podeželja iz Cerknice, je v sklopu šestih posvetov, ki jih ima v programu, 8. oktobra pripravila Evropski dan občine Sodražica. Poleg zanimive razstave Vitrinih dejavnosti smo lahko videli tudi del izdelkov suhe /obe, značilnih prav za Sodražico >n okolico. Višek prireditve je bilo večerno Predavanje o problematiki suhorobarjev. V razpravi, ki je bila zelo konstruktivna, je večina prisotnih obrtnikov menila, da se je nujno lotiti organiziranega trženja in uvedbe blagovne znamke. Menili so, da je dežela suhe robe samo ena, žal pa se podobni, če ne enaki izdelki, množično pojavljajo na evropskem tržišču, le da so h strojno narejeni ponaredki, ki cenovno konkurirajo našim izdelkom, ki se doma izdelujejo samo ročno kot pred sto in več leti. Mnogo kritik je bilo izrečenih na račun davčne politike, ki ne zna razlikovati umetne obrti od serijskih izdelkov. Taka davčna Politika pa škoduje izdelovalcem ln sama sebi. Govorili so o nujno- kataloga tržnih potreb, povpraševanju in ponudbi. Nihče ni znal odgovoriti, kam gre razlika med Proizvodno in prodajno ceno. Ve-hko izdelkov se prodaja skoraj z Roman Kapušin Gostje želijo o vinu vedeti čim več Roman Kapušin prvi vinski svetovalec med belokranjskimi gostinci KRASINEC - Prvi belokranjski somelje je pred ne-aJ leti postaj metliški vinogradnik Oti Šturm, drugega Pa je Bela krajina dobila pred nekaj dnevi. Gostilničarja Romana Kapušina so nam-c nedavno v Ljubljani, kjer If z.a^*iuetl trimesečno izo-raževanje, proglasili za so-m6ljeja ali vinskega svetovalca. Kapušinu, ki ima na Krajncu že vrsto let med gosti j-enjeno gostilno, ni ušlo, da Je kultura pitja na vse višji avni. “Ljudje pijejo manj, a »°i!v y,no- Ker so mnogi aključili tečaje za kletarje, ehko vedo o vinu, seveda pa ehjo tudi, da jim svetujem, akšno vino gre h kateri hra-'• Vse to je bilo odločilno, i a Jern se odločil za dodatno . braževanje, saj mi dosedanje znanje, ki sem ga imel gostinec, ni več zadosto-o>’ je povedal Roman. Kapušinova gostilna slovi ' dobri hrani, Roman pa ? * da bi gostje uživali tudi dobrem vinu. Zato ima na za'ogi nekaj deset sort različ-. n vrhunskih buteljčnih vin . v.se Slovenije, pri odprtih Ca‘h pa se je odločil le . lokranjska, ki so na oce- pa se je odločil le za . ranjska, ki so na c Jevanjih dobila visoka pri-v anja. “Pomembno je, da no pravilno predstavimo gostom, saj jih s tem tudi izo-c,azujerno. Škoda pa, da v oveniji temu namenjamo še ornajhno pozornost. Zlasti JPrenialo vinskih svetoval-(. v oncd gostinci,” je prepri-J1 Kapušin, ki si je med .okranjskimi gostinci prvi n?u°bilta naziv. Pravi, da bo Prihodnje leto končal še 2. , ()Pnjo, na izobraževanje pa j Poslal tudi svoje natakar-.• Kaj se je naučil na letoš-n^tečaju, bo pokazal tudi v Martinovo soboto, ko bo in®i?iS,'*n' pripravil pokušnjo nlagoslov mladega vina. M. B.-J. izgubo, in to zato, ker drobni in neorganizirani prodajalci ne morejo vštric z nelojalno konkurenco. Geslo, ki gaje uporabila Vitra: “Dežela suhe robe si utira pot v EU!” bo zaživel, ko bodo izpolnjeni osnovni pogoji, sicer se suhorobarjem pišejo hudi časi. A. KOŠMERL Ceni Slovenijo Franz Erlach 60 let v Avstriji Kot mlad fant z 19 leti sem se hočeš nočeš odpravil v tujino s trebuhom za kruhom. Zdaj sem že 60 let v Avstriji. Bili so težki časi, učiti sem se moral tujega jezika in slovenščino sem kar močno pozabil. Vsa leta sem spremljal dogodke pri vas, to pa mi je bilo še lažje, ko sem preko prijatelja postal naročnik Dolenjskega lista. To je zame nekaj krasnega, med osmrtnicami najdem slike svojih prijateljev in sijih skopiram. Septembra sem dopolnil 80 let in prišel domov, na grob svojih staršev v Mali Orehek, fara Stopiče. Srečal sem nekaj ljudi in jim povedal, da sem Kostrevčev Francelj. Čeprav me ni skoraj nihče poznal, so me vsi zelo prijazno sprejeli, gostoljubno postregli s klobasami, domačim kruhom, žganjem in vabili na obisk. Vidim, da so ljudje v Podgorju zadovoljni, srečni, pridni. So dobri kmetje in delavci. Šel sem v stopi-ško cerkev, kjer sem bil krščen in birman. Z ženo Rezko in sinom Envinom smo si natančneje ogledali Slovenijo, tudi Ljubljano in Novo mesto. Mesto ob Krki je krasno, stanovali smo v hotelu Krka. Peljali smo se tudi proti Gorjancem. Sicer vsako leto nekaj dni preživim na otoku Krku. Na kratko sem povedal, kako sem po toliko letih videl svojo rodno Slovenijo. Čim starejši sem, bolj jo cenim in ljubim. Sicer pa to ve samo človek, ki ne živi v svoji domovini. Kdor želi, mi lahko tudi piše. FRANZ ERLACH Markt 112 A - 3345 Gostling, Avstria LIKOVNA KOLONIJA ŽUŽEMBERK 99 ŽUŽEMBERK - V senci žu-žemberškega gradu in v oblačnem jesenskem vremenu so v soboto, 23. oktobra, ustvarjali na 1. likovni koloniji priznani akademski slikarji iz cele Slovenije. Zbrane slikarje so pozdravili žužemberški župan Franc Škufca, ravnateljica šole mag. Jelka Mrvar in akademski slikar Jože Kumer. Na koncu kolonije se je slikarjem zahvalil tudi predsednik gradbenega odbora za obnovo gradu Slavko Gliha. Dela bodo decembra razstavljena v prizidku telovadnice. Pod vodstvom mentorja Martina Šušteršiča so se slikarjem pridružili tudi učenci OŠ Žužemberk. Izkupiček od prodanih likovnih del bo odbor za obnovo gradu namenil za obnovitvena dela na gradu. c® «1 NOVO ZNAMENJE - Na vinski gorici Brinovka pri Rebri je dekan Povirk pred dnevi blagoslovil novo božje znamenje. Leseni križ je naredil Anton Zupančič, ki je z mojstrsko roko izdelal že več znamenj, tega pa je naredil v spomin na gospodarja Jožeta, ki je v bližnjem gozdu nesrečno izgubil življenje. Blagoslova se je udeležilo veliko ljudi, zapele pa so tudi pevke pod vodstvom Kristine Povirk. (Foto: S. Mirtič) SREČANJE MIRNOPEŠKIH STAROSTNIKOV MIRNA PEČ - Krajevna organizacija Rdečega Križa (KORK) Mirna Peč bo pripravila v nedeljo, 7. novembra, ob 10. uri v prostorih tamkajšnje osnovne šole vsakoletno srečanje starostnikov. Ob 9. uri bo maša v župnijski cerkvi, nato pa v šoli srečanje, na katero je povabljenih vseh 247 občanov Mirne Peči, starih nad 70 let. Pri prevozu bodo pomagali mirnopeški gasilci. Da bo srečanje prijetno, bodo s kulturnim programom poskrbeli osnovnošolci in malčki iz vrtca Cepetavček pod vodstvom Saše Brudar, k dobri volji bo veliko prispeval tudi harmonikar Jože Lukšič. Starejše bodo organizatorji razveselili tudi z darilcem, kar je delo članov krožka RK pod vodstvom Zdenke Mežan. KONČANA GRADNJA ČISTILNE NAPRAVE STUDENEC - Na Studencu so končali izgradnjo rastlinske čistilne naprave, ki jo je podprlo tudi ministrstvo za okolje. Pretekli teden so se projektanti, s krajevno skupnostjo Studenec in sevniško občino dogovorili, da bodo pričeli priključevati večje objekte v kraju na kanalizacijsko omrežje in na čistilno napravo. Po oceni strokovnjakov so rastlinske čistilne naprave zelo primerne za manjšč kraje. UKRADENA “KATRCA” BIČ - J. K. iz Malega Lipoglava je neznanec v času od 18. do 23. oktobra s parkirnega prostora pri podjetju Erotek v Biču ukradel osebni avto znamke Renault 4, bele barve, reg. št. KK 96-82Z, letnik 1989, in ga oškodoval za 150 tisoč tolarjev. PU Novo mesto prosi občane, ki bi karkoli vedeli o ukradenem avtomobilu, da o tem obvestijo policiste na tel. 113. Avtomobil za Ivana Človekoljubna akcija TRBOVLJE - Med agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo je bil 28. junija 1991 med letalskim napadom na RTV oddajnik na Kumu med branilci tega objekta ranjen tudi pripadnik Teritorialne obrambe Slovenije Ivan Starina iz zaselka Župa na Dobovcu. Ivan je ob napadu utrpel težke poškodbe, katerih posledica je stoodstotna invalidnost. Ostal je nepokreten, vezan na bolniško posteljo in v celoti odvisen od nege domačih, predvsem skrbne mame. Ivan mora večkrat v Ljubljano zaradi specialistične zdravstvene oskrbe. Prevoz organizira Zdravstveni dom Trbovlje, vendar z reševalnim vozilom, ki poleg Ivana pelje še nekaj bolnikov. Tak prevoz je zanj zelo težak in utrudljiv. Mati, ki dnevno oskrbuje sina, ima tudi sama težave z zdravjem. Pri oskrbi bolnika se srečuje z različnimi problemi, ki so povezani tudi s prevozom. Večkrat mora v dolino, ko ureja zadeve v zvezi z Ivanom. Težave so posebno pozimi, kajti vremenske razmere so takrat tu zelo ne-ugodne.v Jože Čibej, Jurij Schmit in Anton Marinko, gradbeni odbor za adaptacijo Starino-ve stanovanjske hiše v letu 1992, dobro poznamo razmere v omenjeni družini. Zato smo predsedstvu Združenja • V zvezi z akcijo “Avtomobil za Ivana” smo pri Ljubljanski banki, Banki Zasavje, d.d., Trbovlje odprli žiro račun, in sicer 52700-620-112-05-1330110-10121/00 - “Avtomobil za Ivana”. Predsedstvo zasavskega območnega združenja prosi, da v okviru možnosti darovalci nakažejo denar na omenjeni račun. veteranov vojne za Slovenijo dali pobudo, da v okviru združenja organiziramo humanitarno akcijo “Avtomobil za Ivana”, ker smo prepričani, da bi z avtomobilom, primerno preurejenim, olajšali težke razmere v družini. Akcija veteranske organizacije bo potekala po vsej Sloveniji. JOŽE ČIBEJ Nove orgle že nameščajo V župnijski cerkvi sv. Lenarta na Taboru v Loškem Potoku bodo kmalu zapele nove orgle RAZSTAVA - Ves pretekli teden je bila v prostorih Energetske svetovalne pisarne na Ljubljanski cesti v Kočevju na ogled razstava “Izbira kotla centralnega ogrevanja, gorilnika in avtomatike za stanovanjsko hišo". Po Ensvetovi prvi razstavi izolacijskih materialov v Likovnem salonu je bil namen tokratne razstave, ki sta jo pripravila svetovalca Marko Piršič (na posnetku) in Vladimir Bizjak ob tednu vseživljenjskega učenja, predstaviti novejše rešitve na področju ogrevalne tehnike. (M. L.-S.) LOŠKI POTOK - V župnijski cerkvi sv. Lenarta na Taboru bodo kmalu zapele nove orgle. Na koru, ki so ga morali v ta namen povečati in preurediti, že nameščajo veličasten inštrument, ki so ga dve leti izdelovali v Škofijskih delavnicah v Mariboru. Ves ta mesec bo potekalo uglaševanje, v nedeljo, 14. novembra, ob treh popoldne pa bo nove orgle blagoslovil nadškof dr. Franc Rode.' Z novo pridobitvijo župnijske cerkve je imel še največ skrbi po-toški župnik Franc Vidmar. “Orgle so mnogo večje, kot so bile stare, in seveda močnejše. Na njih je mogoče izvajati vse vrste glasbe. Zavzele bodo veliko prostora na koru, tako da bo prostora le za večjo skupino pevcev, za udeležence verskih obredov pa ga bo ostalo le malo ali nič,” pravi Vidmar. Za orgle in za montažna dela so morali župljani zbrati blizu 23 milijonov tolarjev. Župnik poudarja, da so večino denarja že zbrali, saj so ljudje pokazali veliko razume- POVZROČIL EKSPLOZIJO METLIKA - Novomeški kriminalisti so v zvezi z eksplozijo, ki se je zgodila 18. oktobra ob 2.40, ugotovili, da je 41-letni J. F. iz okolice Metlike utemeljeno osumljen kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, saj seje omenjenega dne z avtom peljal mimo stanovanjske hiše oškodovanca O. N. z Gornje Lokvice ter vrgel eksplozivno telo na njegovo dvorišče. vanja. “Farani so v celoti kupili orgle, in to brez sponzorjev, kajpak pa je potrebno, predno bodo orgle povsem nared, še marsikaj postoriti. Mislim, da šeza nekaj milijonov ne bo problem. Med drugim pripravljamo izdajo knjižice izpod peresa strokovnjakov za orgle in poznavalcev naše kulturne dediščine. To knjižico bo prejela vsaka družina v dneh, ko bodo orgle dokončno uglašene,” pojasnjuje župnik Vidmar in dodaja, daje ponosen, ker jim je uspelo uresničiti dolgoletno željo mnogih. a. KOŠMERL GROZIL POLICISTOM NOVO MESTO - 37-letni V. M. iz Novega mesta je 22. oktobra popoldne pri parkiranju pred trgovino Mercator na Belokranjski cesti poškodoval osebni avto, last S. K. Po nesreči oškodovanki ni dal svojih podatkov, temveč je zavil v gostinski lokal. Policisti so ga izsledili, toda ker je med postopkom razbijal po službenem avtomobilu ter grozil policistom, so ga pridržali. HUDO STA GA PRETEPLA VELIKI TRN - Med znanci je 25. oktobra zvečer prišlo do prepira in pretepa. A. R. se je umaknil v svojo hišo, nasilneža sta mu sledila in ga v stanovanju tako tepla po glavi in drugje, da so mu morali zaradi hudih telesnih poškodb nuditi zdravstveno pomoč v krškem zdravstvenem domu in nato še v novomeški bolnišnici. NA ABILYMPIADI - Nedavno je bila v Črni na Koroškem prva abilympi-ada v Sloveniji, na kateri so se pomerili varovanci varstveno-delovnih centrov, starejših od 16 let, z zmernimi in težjimi duševnimi motnjami v duševnem razvoju. V14 ročnih 'spretnostnih je sodelovalo 99 udeležencev iz 27 ustanov. Iz črnomaljskega VDC so se pod mentorstvom Alenke Vrli-nič tekmovanja udeležile (od leve) Darja Sutej, ki je aranžirala cvetje in zasedla 4. mesto, Mimica Plesec je z oblikovanjem plastične mase osvojila 3. mesto ter Danica Zajc, ki je pri vezenju pristala na 6. mestu. Udeleženke se za sponzorstvo zahvaljujejo podjetju Partner iz Metlike. (Foto: M. B.-J.) ŠVEDSKI PROIZVAJALCI V TILII - V sredo so v Tilii, trgovskem in proizvodnem podjetju iz Novega mesta, ekskluzivnem uvozniku in zastopniku programa CTC, za svoje poslovne partnerje pripravili srečanje z vodilnimi evropskimi proizvajalci ogrevalne tehnike. Švedi so med drugim predstavili tudi najnovejši kotel aegir, zelo primeren za slovenskega kupca, ki se najraje odloča za kotel z vgrajenim bojlerjem, in gorilnike, primerne tako za kurjenje na olje ali plin. Odlikujejo se po tem, da jih je možno priklopiti tako na kotle CTC kot na kotle ostalih proizvajalcev, ne glede na izvedbo in zahtevano moč. (Foto: Majda Luzar) PREIZKUS HIDRANTNEGA SISTEMA - V nedeljo je bila v Podgori na Pavčkovi domačiji gasilska vaja v sklopu meseca požarne varnosti. Pri vaji sta sodelovali PGD Dolenja Straža in PGD Prečna. Ker ni popolnega hidrantnega omrežja, so vodo črpali iz bližnjega vodnjaka. Vaja je tako opozorila na nepopolni in slabo vzdrževani hidrantni sistem. (Foto: Borut Peterlin ) V spomin Zdravku Petanu V 78. letu je umrl Zdravko Petan, priznani gospodarstvenik, ki se je kot spoštovan in priljubljen direktor zapisal v spomin in srca labodovk in labodovcev. Ne le da je rešil to podjetje pred propadom, dal mu je krila in ga naredil slovenskega. Bil je zgled izredne delavnosti, doslednosti, strogosti in poštenosti. Do sebe je bil skrajno nepopustljiv, do okolja strog, vendar razumevajoč in pravičen. Zato so njegove besede imele veljavo in moč, on sam pa je užival popolno zaupanje ljudi, ki so delali in se odpovedovali delu plačila zato, da bodo imeli svetlo prihodnost. Ob nagli rasti Laboda, ob opravljanju številnih funkcij na ravni takratne države in republike, ob vidni vlogi v gospodarski zbornici, ob branžnem povezovanju in sodelovanju v okviru evropskih inštitucij pa je imel še vedno čas in posluh za malega človeka, za vsako delavko posebej, se pogovoril z njimi o teh za mnoge žal nepomembnih, za človeka pa vendar tako velikih in pomembnih stvareh. Rasel je s časom in spremembami in ob izteku aktivne delovne dobe je dejal, daje na začetku bilo treba delati z rokami, ne delati, garati. Potem to ni več zadoščalo. Delati je bilo treba tudi s pametjo “in sedanji čas”, je dejal, “zahteva še več, zahteva tudi srce.” Pokojni Zdravko Petan ga je imel, zato je težko prenašal nečlovečnost in nepoštenost. Labodovim delavkam od domačega Krškega preko Ptuja, Ljubljane, Trebnjega do Idrije je pomenil steber in nanj so se z zaupanjem obračali še dolga leta potem, ko je bil že upokojen. Zato za njim žalujejo mnogi nekdanji in sedanji labodovci, njihovi domači, strokovna javnost, skratka veliki in majhni ljudje. Labodovci doživljamo njegovo smrt kot veliko izgubo. V srcih mnogih bo zato vedno živel spomin nanj. Nekdanji sodelavci in prijatelji Lojze Bečaj V petek, 9. oktobra, smo se na pokopališču sv. Marjete pri Ponikvah zadnjič poslovili od Lojzeta Bečaja. Prav v jeseni, ko se vsa narava prepleta s stoterimi barvami, je kruta usoda posegla v družino Bečaj in ji mnogo prezgodaj odvzela dobrega moža in očeta. Lojze je luč sveta ugledal 18. novembra 1932 na mali Bečajevi kmetiji v Rodinah pri Trebnjem v 11-članski družini. Že v rani mladosti se je pri očetu priuči! tesarstva. Med vojno so živeli v velikem pomanjkanju in preganjanju. Lojze se je kasneje zaposlil v družbenem sektorju v Kremenu na Mirni ter se poročil z Anico Marolt iz Bistrice. Na njegovem domu sta si uredila hišo ter imela dva sinova. Lojze je bil skromen in napreden kmet.in je rad pomagal ljudem. Njegov najljubši konjiček je bil vinograd v Gradišču. Pogrešali ga bodo domači, sosedje in prijatelji. Od njega smo se poslovili z željo, naj počiva v miru v domači zemlji, ki jo je tako ljubil. Ostal nam bo v lepem spominu. R. MAJER Trebnje sttacttil2j **wtouj sruž« [FC^IpOtFGSlŠ® • g® UD D (Ml D W® ©HO • ®00Os@ • (S®[£)0®B • G3®^®^®)!!® • gg)[JD0[M0W®®G0 • ©DBfe® • (S®[p)3©S DAN REFORMACIJE Klic k obnovi in sožitju So ljudje, katerim se še vedno ježijo lasje, ko slišijo besedo reformacija, čeprav je bila ravno reformacija ena najbolj svetlih točk celotnega dvati-sočletja. Bila je zgodovinska nujnost in ne zabloda in krivoverstvo. Ob spominu na temelje našega samozavedanja se lahko vprašamo: “Kaj je potrebno za narod?” Potrebno je ozemlje, na katerem živi, nato zgodovina, ki jo je narod doživel kot izkušnjo, in seveda jezik, ki narod združuje. Slovenski narod 16. stoletja je imel ozemlje, a so temu vladali drugi. Imel je tudi zgodovino, ki so jo prav tako usmerjali drugi, čisto zares pa je imel svoj lastni jezik, in to samo po zaslugi protestantov, ki so ga povzdignili v knjižni jezik, čeprav so ga imeli drugi za grobega in barbarskega. Slovenska reformacija je bila eno najbolj tvornih dejanj naše zgodovine. Dala je Crvo slovensko knjigo (Tru-arjev Catechismus, 1550), prvi celotni prevod slovenske Biblije (Jurij Dalmatin, 1584), prvo slovnico Adama Bohoriča, prav tako leta 1584, prvi besednjak, Megiserjev nem-ško-latinsko-slovensko-itaii-janski slovar iz leta 1592, in nekaj izredno drznega za tisti čas - idejni, pravni in ustavni red v Trubarjevi Slovenski cerkovni ordningi iz leta 1564, čeprav znotraj takratnih avstrijskih dežel. Reformacija prav tako ni bila poskus ustanovitve neke nove Cerkve ali “nemške vere”, kot danes posamezniki zlonamerno opravičujejo protireformacijo in rekatolizacijo kot rešitev pred velikim germanskim uporom proti slovenstvu, saj so prav reformatorji zagovarjali načelo, naj vsak narod bere Sveto pismo in ima bogoslužje v svojem narodnem razumljivem jeziku. To napako in la-tinizacijo našega ljudstva je rimskokatoliška Cerkev delno popravila šele na II. vatikanskem koncilu (1962-1965). Zato tudi letos reformacije ne smemo zgolj praznovati, ampak predvsem živeti. Reformacija mora biti stalen klic, ne k ločitvi, ampak k obnovi in sožitju, kljub raznolikosti. Protestantizem ne pomeni zgolj ugovarjanje zoper nekoga ali zoper nekaj, ampak predvsem “pričanje” za nekoga ali za nekaj, kar je razvidno iz korena latinske besede “protestare”. 31. oktober, ko se je pred 482 leti v svet podala novica, da je “največji in najsvetejši zaklad prave Cerkve Evangelij o Božji slavi in milosti” (62. Luthrova teza), je vsakoletni spomin na zgodovinski mejnik, ki ga je postavil avguštinski menih dr. Martin Luther iz Wittenberga in s tem vse obrnil na glavo kakoi* nekoč Kristus. Po njegovem prepričanju Cerkev in narodi nimajo drugega zaklada kakor Evangelij. Ce pa tega nimajo, potem niso Cerkev, in če nimajo svojega jezika, niso narod. Rimskokatoliška cerkev je ljudem vzela Sveto pismo. Leta 1229 so na koncilu v Va-lenciji Sveto pismo vključili v indeks prepovedanih knjig. Ob tej priliki je bilo zapisano: “Prepovedujemo, da bi laiki imeli Stari in Novi zakon. Samo če kdo želi iz občutka pobožnosti imeti Psalter ali Molitvenik za Božjo službo ali urice blažene Marije, to sme imeti, Svetega pisma pa ne. Strogo prepovedujemo tudi imeti omenjene knjige v materinskem jeziku.” (Ra-levič, S. (1988). Božje pismo. Puščine: Riječi iskrene, str. 132.) Sveto pismo so torej ljudstvu prepovedali, pa še tisto, kar bi smeli imeti, je bilo v latinščini in na ta način za preproste ljudi nedostopno. Prav v tem času so živeli v Italiji in Franciji predhodniki reformacije, valdenžani (po Petru VValdu) in albižani (po provansalskem mestu Albi, veja Katarov), pred njimi pa na Balkanu še bogomili, zoper katere se je glasil takšen razglas tedanje uradne Cerkve. Prizadevali so si za obnovo krščanstva v prvotni obliki, a so bili vsi kot krivoverci kruto preganjani, zatrti in umorjeni v času križarskih vOjn in inkvizicije. Prav tako je deloval v 14. stoletju na Angleškem John Wyclif, ki ga je koncil v Konstanci razglasil za krivoverca, v 15. stoletju pa je deloval na Češkem Jan Hus, ki je bil leta 1415 sežgan na grmadi. Stoletje zatem je zaradi zlorab tedanje Cerkve ponovno počilo. Pojavili so se Luther (10. septembra 1520 ga je papež Leon X. izobčil), Calvin, Zwingli, Melanchthon, Simmons in anabaptisti (pre-krščevalci), pred njimi pa še humanist Rotterdamski; pri nas pa Trubar, Krelj, Bohorič in Dalmatin, ki so s tedanjimi izobraženci, meščanstvom, deželnimi stanovi in z vsemi naprednimi ljudmi (po utemeljeni oceni Jožeta Javorška je bila takrat velika večina našega prebivalstva protestantska) opravili na Kranjskem izjemno pomembno kulturno, versko in civilizacijsko dejanje za vzpostavitev slovenske nacionalne identitete z idejo lastne državnosti ter tako majhen narod postavili v veliko evropsko družino. K temu, da je reformacija končno uspela, je pripomogel predvsem izum tiskarskega stroja (Johannes Gutenberg, 1455), kar je veljalo takrat toliko kot izum telekomunikacij in računalništva. Prva tiskana knjiga v Evropi je bila Sveto pismo, s tem pa tudi prevodi v narodne jezike, čeprav so bili od cerkveno-političnih oblasti strogo prepovedani. William Tyndale, eden prvih prevajalcev angleškega Svetega pisma, je bil pregnan in leta 1536 mučeniško ubit. Končno, kaj so reformatorji verovali? Njihovo učenje, neke vrste “teološka atomska bomba”, na katerem sloni tudi današnja protestantska teologija, je strnjeno v naslednja velika in resnična načela, ki kažejo na novi osebni stik z Evangelijem in osebni odnos z Bogom: 1. SOLA SCRIPTURA (samo Sveto pismo), 2. SOLA FIDES (samo opravičenje po veri), 3. SOLA GRATIA (samo Božja milost), 4. SOLUS CHRISTUS (samo Kristus kot edini posrednik med Bogom in človekom) in 5. DUHOVNIŠTVO VSEH VERNIKOV (odprava delitve med klerike in laike). Ob spominu na zažgane slovenske knjige, protirefor-macijske jezuitske komisije, porušene cerkve in uničena protestantska pokopališča, na izgnane izobražence, požgana imetja in mnoge, ki so bili poslani na galeje v Trst, končujem z resnicoljubnim in naprednim Prešernom, kije pel o časih, ko si bodo ljudje “prosti izbirali vero in postave”. Upam, da je ta čas zdaj in tukaj, v svobodni in samostojni Sloveniji. Naj vendar prevlada razum, ne pa samozvani histerični izvoljenci, ki vodijo uboge narode v eskalirane politične in verske konfrontacije in polarizacije. Naša mala dežela ne bi vzdržala nobenih delitev in zločinov verskih nestrpnosti, zato se iz zgodovine lahko učimo, kajti največja napaka ni, da napake še vedno delamo, ampak da se iz napak nič ne naučimo. In ker hočem biti pošten, moram priznati, da so tudi lutera-ni, kjer so bili v večini, preganjali drugače misleče, posebno anabaptiste. Naj se takšna zgodovina nikoli več ne ponovi. Pod slovensko lipo mora biti dovolj prostora za vse ljudi, če hočemo biti vzor kulture sobivanja tretjega tisočletja. Mag. DANIEL BRKIČ, pastor Evangelijske cerkve Novo mesto DR. METKA KLEVIŠAR Tudi o smrti se je treba pogovaijati Smrt je del življenja. Če kaj, potem je ravno “gospa s koso na rami” najbolj gotova stvar na svetu, ki sreča vsakega izmed nas. Pa vendarle se o njej ne pogovarjamo in neradi razmišljamo, če pa že, le takrat, ko se s smrtjo srečamo bolj neposredno. Za marsikoga je ravno 1. november dan, ko se globlje zamisli o smrti in obenem tudi o smislu in kakovosti življenja. In prav je tako. O vseh teh temah je spregovorila tudi dr. Metka Klevišar, ustanoviteljica in predsednica Slovenskega društva hospic za spremljanje umirajočih v Ljubljani, ki se na različne načine trudi razviti bolj človeški odnos do umiranja, smrti in žalovanja. Prav srečevanja z ljudmi jo v življenju osrečujejo in notranje bogatijo, nobenega dvoma pa ni, da velja tudi obratno. Leta 1995 je bila Klevišarjeva izbrana celo za Slovenko leta. Zakaj je v naši družbi smrt prej tabu tema kot stvar, o kateri bi govorili sproščeno, brez zadreg in predsodkov? “V naši družbi velja prepričanje, da je vse mogoče in dosegljivo, če se le hoče. Ko pa se srečamo s smrtjo, vidimo, da čeprav je del življenja, o njej ne moremo odločati, kdaj, kje, kako. Smrt je neznanka, zato je strah pred njo na nek način razumljiv. Toda marsikdo vse življenje preživi v strahu dr. Metka Klevišar pred smrtjo, kar se mi zdi grozno. Gre za stalen strah - vse narediti, da ne bom umrl, ampak medtem bom pa gotovo umrl. Zato je sprejeti smrt kot dejstvo pomembno za kvaliteto življenja, da tukaj in zdaj živimo bolj polno in sproščeno, kar seveda nima nič proti veri v posmrtno življenje in je stvar osebne vere. Današnja družba smrt tabuizira in tudi zato, ker se nismo pripravljeni odkrito pogovarjati o temeljnih življenjskih resnicah in jih odkrito sprejemati - sem spada tudi smrt - je v družbi toliko težav.” Kaj vam smrt pomeni? “Smrt zame ni konec vsega, pač pa le prehod v novo obliko bivanja. Osebno sem prepričana, da vsak človek umre v pravem trenutku, da vsak na nek način izpolni svoje poslanstvo, tudi če umre mlad, čeprav to seveda še ne pomeni, da izguba nekoga ni boleča izkušnja, zlasti za svojce. Vsako življenje je enota zase ne glede na to, koliko je dolgo. Smrt lahko pride tudi kot odrešitev.” Tildi samomor je smrt. Kakšno mnenje imate o njem? “Samomor je zame velika skrivnost, ker se večina ljudi oklepa vsake bilke življenja, tukaj pa si mladi in zdravi ljudje sami vzamejo življenje. Težko razumem, zakaj, toda nikogar ne bi obsojala. Zdi pa se mi pomembno pomagati svojcem in prijateljem odpravljati občutke krivde, kijih imajo potem, kajti prepričana sem, da za večino samomorov ni kriva okolica.” Ste že pri vas doma v družini jemali smrt kot nekaj naravnega in ste se o njej pogovarjali, ali ste tak “zdrav” odnos do nje dobili šele preko vašega dela, ko ste dvnjset let zdravili rakave bolnike na Onkološkem inštitutu v Ljubljani? “Samo dejstvo, da ima kdo raka, še ne pomeni, daje umirajoči. Ljudje namreč enačijo raka in smrt, toda petdeset odstotkov raka je ozdravljivega. Sama sem na inštitutu dvajset let delala z bolniki s pljučnim rakom, kjer je običajno potek bolezni slab. Zame je bila to gotovo velika šola življenja, čeprav smo se o smrti veliko in od- krito pogovarjali že doma. Moja mama je bila hudo bolna, velikokrat je bila na tem, da umre. Glede tega so mi dali starši res dobro doto - velik življenjski realizem, da so stvari take, kot so, po drugi strani pa tudi upanje, da vedno upam. Tudi danes bi se morali starši doma z otroki odkrito pogovarjati o bolezni in smrti, ne pa to pred njimi skrivati, kot da tega ni. Smrt je tema tudi za v družino, vrtec in šolo, saj otrokom umirajo stari starši, pa tudi starši in drugi! Pogosto pa je prvo srečanje otroka s smrtjo pogin domače živali.” Kaj pa večna dilema: bolniku povedati, da je neozdravljivo bolan ali ne? Prepogosto si zdravniki za to niti ne vzamejo pravega časa in na primer svojcem takšno novico povedo kar na hodniku, tako mimogrede, kar gotovo ni prav. “Predvsem je pomembna iskrenost, kar pomeni, da bolniku nikoli ne lažemo. Laž je najslabše. Druga stvar pa je, kdaj, kako in koliko povedati. Bolnik ima pravico, da na svoje vprašanje dobi pošten odgovor. Komunikacija je tako lažja in dober odnos lahko gradimo le na iskrenosti. Na to bi morali bolj paziti tudi zdravniki, čeprav je res, da jim o tem malo povedo. Pogosto pa je pri sprejemanju, doživljanju in pričakovanju smrti večji problem kot bolnik njegova družina. Bolnik je lahko veliko bolj realen, lažje se sooči z resnico.” Smrt je torej mnogokrat težavnejša za tiste, ki ostanejo živi. Zanje ima verjetno poseben pomen, saj jih spomni in opomni ne le na minljivost življenja, pač pa tudi na njegovo vrednost. Tudi iz teh razlogov ste verjetno ustanovili Slovensko društvo hospic. Kaj sploh pomeni hospic in kaj je namen društva? “Ideja izhaja iz hospicev v srednjem veku. Hospic so bila zavetišča, kjer so krepčali popotnike in romarje, negovali bolnike in za umirajoče skrbeli do konca. Hospic ni bolnišnica, ampak predvsem koncept življenja - kako spoštovati človeško življenje do konca, kako pomagati umirajočemu, svojcu, da bolnik lahko umira doma. Hospic je mednarodni program celostne oskrbe umirajočega in njegove družine v vseh dimenzijah. Največ pomoči se izvaja na bolnikovem domu, lahko pa je hospic tudi hiša, česar pri nas ni. V svetu je več kot dva tisoč hospicev. Naša skupina za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, ki je od leta 1992 delala na Škofijski Karitas Ljubljana, je že od vsega začetka imela idejo, da ustanovi samostojno društvo hospic. V treh letih smo imeli več kot 40 seminarjev po vsej Sloveniji, več kot 50 raznih predavanj, izdali smo zloženke, nastopali v medijih. Leta 1995 je bilo registrirano samostojno Slovensko društvo hospic, katerega namen je pomagati predvsem svojcem in zdravstvenemu osebju pri delu z umirajočimi, de-tabuizirati umiranje in pomoč žalujočim. Naše geslo je “dodajati življenje dnevom”, se pravi narediti vse, da bolnik do zadnjega trenutka živi čimbolj kvalitetno. In to je lahko zelo veliko. V prvi vrsti ga ne smemo pustiti samega, poskrbeti moramo, da ga ne boli, mu odpravimo ostale njegove težave, izpolnimo mu zadnje želje itd. Ni namreč le medicina tista, ki pomaga v takih primerih.” Kakšen je odziv ljudi tin delovanje vaših prostovoljcev, ki morajo biti za takšno delo verjetno usposobljeni. Delujete že po vsej Sloveniji ali bolj na področju Ljubljane? “Zdaj imamo nekaj preko 700 članov, usposobljenih prostovoljcev za delo je manj. Ti se morajo seveda predhodno šolati. V Ljubljani zdaj teče že osmo šolanje prostovoljcev. Na razpolago jih je okrog 60. Delajo zastonj, nekaj pa imamo že tudi zaposlenih. Območni odbori društva delujejo v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Tržiču in Vipavi, ustanavlja se tudi v Celju. Dolenjska je zaenkrat še nepokrita, čeprav se je nekaj pro- stovoljcev šolalo že tudi iz Novega mesta. Odzivi ljudi so dobri, čeprav nas mnogi še ne poznajo. Našo pomoč morajo poiskati sami: prostori društva so na Kersnikovi 6 v Ljubljani, tel. št. je 061/ 13-153-99.” Glede na poslanstvo društva imate gotovo veliko podpore tudi od države. Kako urejate finančne zadeve? “Zahvaliti se moram vsem donatorjem, sicer pa je finančna situacija zapletena. Nekaj denarja dobimo s članstvom, s predavanji, seminarji, učnimi delavnicami za vse plasti ljudi, izdajamo in prodajamo brošure, kot so Zadnji tedni, Zadnji dnevi, Čas žalovanja, Ob umirajočem v domu za ostarele, Žalovanje za otrokom, Kako najti pot do staršev, ki jim je pravkar umrl otrok, Duhovnost v spremljanju umirajočih, Kako čutim - pobarvanka za žalujoče otroke, knjiga O pomenu Žalovanja itd. Štirikrat na leto izdajamo tudi glasilo Hospic. Vse to se da dobiti v društvu. Prijavljamo se tudi na vse državne razpise, toda za leto dni smo na primer od Ministrstva za zdravstvo RS dobili sto tisoč tolarjev. To je kar zgovoren podatek. Sicer pa nam dve medicinski sestri plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje.” Ne le v mestih, temveč tudi na podeželju postajajo mrliške vežice vse bolj nuja. Je morda tudi ta pojav znak izrivanja smrti iz našega življenja? Umrli vse redkeje leži doma, na parah, po starem. Kakšno mnenje imate o mrliških vežicah? “Procesa gradnje mrliških vežic ni mogoče ustaviti, toda potrebno je vedeti, da imajo ljudje možnost imeti umrlega še tudi doma, če je seveda možno, in da je to vrednota. Vse vežice tudi niso enake, so tudi take, kjer je skoraj kot doma. Važen je še pokopališki red. Mar- sikje občinski odlok določa, da mora biti vežica zaprta že ob 19. uri, kar je poleti še sredi dneva. Ljudje morajo sami odločiti, kako dolgo želijo bedeti ob pokojniku in zakaj ne celo noč, če si to želijo. Potrebno se je prilagajati potrebam ljudi. Osebno mislim, daje vrednost, da pokojnik lahko lezi doma, v svoji hiši in prav je, da se o tej pokojnikovi želji pogovorijo že prej. Tudi če kdo umre doma v mestu, je dovolj časa, da se bližnji doma v miru poslovijo od njegain se s pogrebno službo dogovorijo, kdaj ga odpeljejo v vežico. Še vedno je smiselno imeti pokojnika doma, kjer je to mogoče. Naravno se stikata življenje in smrt, življenje gre naprej.” Pred nami je 1. november in 1 njim tudi množično krašenjegrobov, kar seveda ni nič slabega, toda v mnogih primerih se to zgodi le enkrat na leto. Kaj menite o tem in sploh o razkošno opremljenih spomenikih na pokopal'-ščih? “Skrb za grobove je pomembna stvar, toda ravno tako dobro je treba skrbeti tudi za umirajoče, dokler so še živi. To kulturo bi bilo pri nas treba izboljšati. Ni res, da umirajoči spada v zdravstvene ustanove. Zanj je najprej dolžna skrbeti družina, tudi če je v bolnici ali v domu za ostarele. Umirajoči potrebuje svoje ljudi, ta zavest bi morala biti v nas. Nič nimam proti krašenju grobov, če svojcem umrlega to kaj pomeni. Je pa res, da gre dostikrat za tekmovanje, kdo bo imel lepši in dražji spome-; nik, po drugi strani pa včasih tud' za odkupnino za slabo vest svojcev, ker imajo morda občuteK krivde, da so v času življenja premalo skrbeli za pokojnika. Zato se velja truditi za dobre medsebojne odnose, ki našemu bivanju dajej0 polnost in smisel.” LIDIJA MURN Srečanje tamburašev so zaključili domačini, Prifarski muzikantje. “Tamburanje va Kostele” Srečanje tamburaško-vokalnih skupin v Fari zametek kostelskega etnofestivala - Nastopilo šest skupi^ FARA - Na pobudo glasbene skupine Prifarski muzikantje ter ob podpori kostelske občine in kočevske območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti so v Fari pripravili prvo srečanje tamburaško-vokalnih skupin, iz katerega naj bi se, kot upajo organizatorji, razvil kostelski etnofestival kot še ena od zanimivih turističnih in kulturnih ponudb tega obmejnega južnega območja, ki prav v razvoju turizma vidi svojo pot k blagostanju. Začetek je bil obetaven. V soboto, 23. oktobra, zvečer seje v telovadnici osnovne šole Fara, ki je bila kar premajhna za tako številno občinstvo, predstavilo šest tamburaško-vokalnih skupin: pet iz Slovenije in ena iz Hrvaške. Po uvodnem pozdravu kostelskega župana Valentina Južniča, ki je tudi sam navdušen tamburaš, so ob prijetni voditeljski pomoči Tine Južnič prebili led domači tamburaši skupine Dupljak in dobro ogreli dlani poslušalcev. Za njimi so nastopili tamburaši iz kulturno-umetniškega društva Hoče pri Mariboru, nato hrvaški tamburaši iz Ravne Gore in skupina kultur-noprosvetnega društva Frančka Kozla iz Cirkulan v Halozah ter -* Ir " postreglo s pestro glasbo, k' napaja tako v slovenskem II skem izročilu kot v zabavni g ‘ bi, vanjo pa opazno vdirajo črnomaljska skupina Vodomec, . konec pa še priljubljeni fr“jarna muzikantje, ki so postavili P1*40 i prvemu kostelskemu “tam1bu nju”, kot se po v domačem nare reče igranju na tamburice. ..e Srečanje tamburašev v Far''J_ 'id- zabavni gl*. rajo tu* vplivi iz drugih dežel. SkuP'ie. imajo različno zasedbo, v nek rih so značilni tamburaški m» menti že v manjšini, spodbu pa je, da gojijo tudi avtorsko g bo za svoje zasedbe. . ,,ci j M. MAR^ “IMAMO SE RADI” BLANCA - Teden otroka blanški šoli je minil Pre ,i,eflt, luči priprav na šolski Par'a-spli, ki bo potekal letos prav na tej ^ in sicer na temo Imamo se Otrokom oz. učencem ejo-- šole do 4. razreda so Pr'P‘\i.j in vali o svojem otroštvu deu 0 babice, učenci 7. in 8. razred■ o tem pripravili tudi anketo'^ pravih še delavnice. Ni iz°st . tradicionalni dan jabolk, kajI „jj. Blanci in okolici pridelujejo na jabolka. 181 DOLENJSKI LIST TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do [morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 28.X. SLOVENIJA 1 1.40-1.45 Teletekst ” M Vremenska panorama "•30 Tedenski izbor Risanka 0.40 Pod klobukom 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 Življenje ptic. serija 11-50 Zgodbe iz Avstralije 12.20 Mojstrovine Slovenije 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Portret 14.30 Jesenski super 3 x 3 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenci po svetu 17.00 Tedi 17-35 Mladi geniji 18.00 Obzornik '8.10 Znanje je ključ 18-30 Zenit N-15 Risanka "•30 Dnevnik, vreme, šport »-05 Tednik -1.00 TV Poper *L30 Borštnikovo srečanje --■05 Odmevi, kultura, šport -3-00 Podoba podobe 30 Blodnje, mlad. gledališče SLOVENIJA 2 •j-00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski iz-,.r’ VMeoring; 10.30 Ženska v belem, nad.; -20 V znamenju škorpijona, serija, 4/4; 12.20 •vet Poroča -12.50 Euronews -15.25 Tabaluga. ,- "an. ‘ 15.50 Dolga pot domov, am. film -mnn Sloveniji -18.05 Dr. Ouinnova. nan. -.00 Nikoli v dvoje brez tebe. fr. nad. - 20.00 ‘“ja razvedrilna oddaja - 22.00 Poseben pogled. ‘ 33.20 Črni sneg. nad., 12/12 kanal a 9 v! ^as''nan- ‘ Mana Isabel, pon. -■ za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, Fr®-' U.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -MacGvver. pon. -14.30 Čudna znanost, J ‘ 13-00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica w X’nan- • 15.55 Oprah show -16.45 Uboga ana, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse ? »zen. nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 e 1' kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel kria' j3Ko pride čas, film - 21.45 Vroča JjMud. • 22.40 Samo bedaki in konji. nan. - 23.20 ^c^'er, nan. - 0.20 Dannjjeve zvezde yAš kanal -17.30 Risanka -18.15 Iz groženja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski 0UUrni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna SJJ*' 20-40 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov HTV 1 7-15 T\ pL -^Pored-8.00 Dobro jutro, Hrvaška-10.00 Pbmx!i " Izobraževalni program -12.00 rociia -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 (\yare (serija) -13.20 Trenutek za... -13.55 sta a^»ga zahoda (serija) -14.45 Zamudila 17 •Ku^1}0 ^aia ' l^-OO Hrvaška danes -Kol at'vednu na 'Thu (dok. oddaja) -18.20 sreče -18.50 Risanka -19.30 Dnevnik. dnk*h»’ S^°n 2010 Ovoritev hrvaške razstave Teinosti v Vatikanu - 21.15 Kviz - 22.00 Evrop-[vi^rednicc - 22.50 Pol ure kulture • 23.25 pT""1* - 23.45 Druga stran nedelje (film) -1.25 -1 JO Uničite Carterja (film) Hrv 2 ■Um2iC?tV0.diviine' mikiConaghcr (film) ja. u v?dieln'kki svet -13.30 Ekran brezokvir- duša u Kraljestvo divjine -15.25 Glasbena gliitn v ' 13-55 Poročila za gluhe i P®* - 16 no 7n.,„..................... !mi Iv ipri Znanstveni album -17.30 Hugo, jenVn3Živalske steze (nan.) -18.30 Iz no. °Vne zakladnice -19.00 Zupanijska pa-Kvi> v« Dnevnik. vreme, šport - 20.10 lenri, 30 P°P°|na tujca (serija) - 21.00 Ur-Bratu, LserUa) - 21.55 Opazovalnica - 22.30 Rw> (film) - 0.15 Nočni telegram: Dru-heva SVd’ sončnega zahoda (serija); C’ °rtreti; Platonov pobeg (film) 29.X. 7SI0ven,ja 1 *00 v15Teletekst 9 in T,r®menska panorama W genski izbor Izdaja za otroke 0.05 Mladi geniji >0-20 Tedi 10-55 Partizani , niz. drama S**"*'1* '5 punski izbor "potnikovo srečanje L« Po domače ,30 19. EBU festival sodobne ljudske l6ongasbt '6 3n wd(,ha P°d(»hc 17 j Jh0s!ovi 17.40 »?c grafil 18.00 nhr'5kc pray|i'cc 18^0 zornik '8 40 2lroci sve,a 19:1? por,re' 19 3; ^1Sanka 20nn 7Vnik- vreme. šport 21.30 Vrtičkarji: Žur, tv nad., 2/13 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Dan RTV Slovenija 23.20 Polnočni klub SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Dr. Ouinnova, nan. -11.20 Dogodek v mestu Gogi -12.25 Euronevvs -13.45 Razvedrilna oddaja -14.45 Angelska nevesta, am. film - 16.30 Življenje na otokih, šp. dok. serija -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe. fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00 Iskanje izgubljene civilizacije, dok. serija, 2/3 - 21.00 Caroline v velemestu, am. nan. - 21J0 Film tedna - 23.20 Red in zakonitost, am. nan., 21/22 - 0.10 Izgnanstvo, nad., 7/7-1.00 Noč z Dickom, am. nan. KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. - ll.OOOprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. - 15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria. nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Memphis Belle, film - 23 JO MacGvver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Ajd dijo, mučenje živali -18.20 Kmetijski razgledi - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Adrenalin HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Prevare (nad.) -13.55 Obala sončnega zahoda (serija) -14.50 Šola (am. film) -16.30 Lov na lisice v ang. vasi (dok. oddaja) -17.00 Hrvaška danes-17.45 Moj dom (dok.oddaja)-18.20Kolo sreče -18.55 Večer z Muppetki -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Hladna vojna (serija, 5/24) - 21.05 Kviz - 21.15 Po lepi naši - 2235 Knjiga snemanja - 23.40 Poročila - 0.05 Iz temeljev 1TTV - 2.05 Noč zdravnika (drama) HTV 2 14.45 TV koledar -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravo življenje -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skušnjave - 20.55 Oddelek za umore - 21.50 Opazovalnica - 2125 Foxov filmski večer; Pravi čas: Vodič dobrega seksa (serija); Obala sončnega zahoda (serija); Prevare (Serija); Svet zabave SOBOTA, 50.X. SLOVENIJA 1 6.35 - 1.35 Teletekst 7.30 Zgodbe iz školjke 8.00 Radovedni taček 8.20 Potujoči škrat '8.50 Pod klobukom 9.40 Denver - poslednji dinozaver 10.05 Pes, ki je končal vojno, kan. film 11.35 Lassie, am. nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Dan RTV Slovenija 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Petka 15.30 Maite, film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Čari začimb, serija, 1/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Avseniki 21.55 Zgodbe iz Avstralije 22.30 Poročila, šport 23.00 Sorodne duše, am. nan., 5/13 23.30 Velika svoboda, nem. nad, 2/9 0.20 Veličastni Samson, fr. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Tedenski izbor: Videoring; 9.30 Noro zaljubljena, 12/25 - 9.55 Učitelj, fr. nad, 18/18; 10.45 Jasno in glasno; 11.40 Obljubljena dežela, nan. -13.00 Šport (SP veleslalom ž, rokomet) -19.30 Videoring - 20.00 Dan reformacije - 21.00 Noro zaljubljena, nan. - 21.25 Kristina, Lavransova hči, film -23.50 Sobotna noč -1.50 Sla, am. nan, 15/22 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša. nan. -10.30 IVebstcr, nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Cooperje-va druščina, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Divji svet. nan. - 14.00 Ples na nebu, film - 16.00 Moj prijatelj: Goldy,film-18.00 Adrenalina-19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Mačje pokopališče 1. film -21.45 Mačje pokopališče 2, film - 23.30 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani ■ 17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.30 Slon v bolnici (film) -10.00 Kaj se dogaja? menoj -11.00 Potovanja dr. Doolitla -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -13.45 Hom-blovver (serija) -15.30 Azijski sveti spomeniki - 16.00 Sharman (serija) -17.25 Turbo Limach shovv - 18.55 Princ Valiant (serija) - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zabavna oddaja - 21.00 Film po iziri gledalcev - 23.35 Dnevnik -23.50 Glasbena oddaja - 2.20 lz temeljev HTV HTV 2 15.00 Informativni mozaik - 16J0 Črno-belo v barvi: am. film -1930 Dnevnik, vreme, šport -20.05 Velikani 20. stoletja - 21.00 Opera Box -21 JO Prijatelji (serija) - 22.20 Opazovalnica -22.55 Pravica za vse (serija) - 0.30 Logarjeva hiša (serija); 2.10 Sharman (serija) NEDELJA, 51.X. SLOVENIJA 1 6.40 - 2.05 Teletekst 7.35 Živžav Risanke 9.20Telerime 9.25 Super stara mama. nan, 13/26 9.55 Evangelistično bogoslužje - 11.00 Audubonov živalski svet. serija, 2/13 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.15 Sprehodi v naravo 13.30 Pomagajmo si 14.00 Avseniki 15.30 Prvi in drugi 15.45 Sonček, dobr. prireditev, 1. del 16.30 Čari začimb, 1/10 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Naravni parki, 1/4 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Portret 22.30 Poročila, šport 22.50 Posn. opere SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Videoring - 9.30 Nevarnizaliv,am.nan.-9i0Veleslalom(m)-10.20 Davov svet, nan. -10.45 Ljubezen in zakon, nan, 6/9-11.10 Zvezde Ho!lywooda -11.45 Euronevvs- 12.50 Veleslalom (m) - 14.00 Evangelistično bogoslužje -15.30 Šport; 17.00 Teniški magazin; 17.25 Evrogol; 18.25 Tenis-19.30 Videoring-20.00 Dreyfusova afera, fr. nad., 1/4 - 20.55 Življenje v številkah. 5/7 - 21.50 Šport v nedeljo - 22.35 Motociklizem - 23J5 Sunrise, am. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster. nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Cooper-jeva druščina, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nan. -13.00 Divji svet, nan. -14.00 Slaba letina, film -15.50 Klik: Bojevniki davnine; Atlantis; Hughlevjevi -19.00 Nesmrtna, nan. - 20.00 Usodni nagon, film - 21.30 Stilski izziv - 22.10 Četrtkov otrok, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 1X1. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Potujoči škrat 9.25 Tedenski izbor Otroška oddaja 10.10 Afriške pravljice 10.20 Rdeči grafit 11.00 Otroci sveta 11.25 Na vrtu 1130 Slovenski magazin 1120 Utrip 12.35 Zrcalo tedna 1145 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.15 Pes, ki je končal vojno, kan. film 14.50 Tedenski izbor Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan. Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Super stara mama, ang. nan. 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan, 22/26 21.00 Slovenci v Avstriji 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Kontrapunkt SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, nan.; 12.25 Simpsonovi; 12.50 Iskanje izgubljene civilizacije, dok. oddaja: 13.40 Življenje v številkah -16.00 Kinoteka: Blanche Fun. ang. film -17 JO Po Sloveniji -18.05 Snežna reka. nan. -19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Drevak z motorjem, potopis - 21.00 Studio City - 22.30 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.30 Maria Isabel, nad. - 9.00 Vse za ljubezen, pon. -10.00 Uboga Maria, pon. -10.30 Svenga-li, film -12.00 Dannjjeve zvezde -13.30 Mac-Gyver, nan. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Brez sledi, film - 21.50 Zvezdna vrata. nad. - 22.45 Samo bedaki in konji. nan. - 23.20 MacGvver, nan. - 0.20 Dannvjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, 2.XI. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.40 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Potujoči škrat 9.25 Tedenski izbor Oddaja za otroke 9.55 Radovedni Taček 10.10 Waynove dogodivščine, nan, 22/26 10.35 Recept za zdravo življenje 11.25 Sonček, dobr. prireditev, 1. del 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nan, 22/26 13.00 Poročila 14.40 Slovenci v Avstriji 15.30 Kontrapunkt 16.40 Duhovni utrip 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Žlampirji, nan, 4/13 18.00 Obzornik 18.10 Velike knjige, am. dok. serija. 7/8 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan. tv nad. 5/11 21.00 Pro et contra 22.00 Odmevi, šport 22.50 Slovenci v Avstriji 23.50 Partizani, drama, 3/3 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Drevak z motorjem, potopis; 12.15 Studio City; 13.45 Štafeta mladosti -16.00 Maite, kub. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad, 5/26 - 19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Nogomet -23.35 Umetni raj. slovenski film -1.15 Svet poroča KANAL A 8.30 Maria Isabel, pon. - W0 Vse za ljubezen, pon. -10.00 Uboga Maria, pon. -10.30 Emil in detektiv, film -12.00 Atlantis - 13J0 MacGjver. pon. -14.30Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit. nan. -15.30 Sodnica Judv, nan. - 15J5 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18 JO Nora hiša, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 James Bond: Operacija, film - 23.10 Samo bedaki in konji, nan. - 23.50 MacGjver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -17.45 Brez šminke -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Devet tednov in pol, am. film - 21.30 Novice - 21.45 Rezerviran čas SREDA, J. XI. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Potujoči škrat 9.30 Tedenski izbor Risanka 9.40 Zlatko Zakladko 9.55 Žlampirji, 4/13 10.20 Velike knjige, serija, 7/8 11.10 Pro et contra 12.05 Klan, tv nad, 5/11 13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor Obzorje duha 13.55 Ljudje in zemlja 14J5 Slovenci v Avstriji 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Čudežno mesto 18.00 Obzornik 18.10 Življenje ptic, serija, 9/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.05 Odmevi, kultura, šport 23.00 Osmi dan 23.30 Sabine Kupferberg, plealka SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Veter v hrbet, kan. nad, 5/26 -11.15 Šport -12.10Euronews-15.15 Sever, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Ženska v belem, fr. nad. 8/ 12 -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad, 23/ 60 - 19.30 Videoring - 20.00 Šport: košarka; 22.00 Nogomet - 23.45 Sever, am film KANAL A 8.30 Maria Isabel, pon. - 9.00 Vse za ljubezen, pon. -10.00 Uboga Maria, pon. -10.30 Črni lepotec, film -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. - 15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judv, nan. - 15J5 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 19J0 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.10 Plen, nan. - 22J0 Samo bedaki in konj, nan. - 23.30 MacGjver, nan. - 0.30 Dannjjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Devet tednov in pol, pon. filma -18.25 Smo dobri gospodarji -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Adrenalin - 20.30 TV dražba - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Ajd dijo: mumije, grafiti TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Dušanki Tomič iz Cankarjeve 4 v Črnomlju. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Srečna mladost - Trio Najstniki 2. (3) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm 3. (1) Cviček - ansambel Franca Potočarja 4. (8) Kostanjeva nedelja na Jančah - Litijski odmev 5. (5) Deželica sonca in grozdja - Vitezi polk in valčkov 6. (4) Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci 7. (-) Osamljeni godec - ansambel Vasovalci 8. (6) Stara hiša - ansambel Štirje kovači 9. (9) Če se bom ženil - ansambel Jasmin 10. (7) Za tvoj najlepši dan - ansambel Franca Flereta Predlog: Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja KUPON ST. 43 Glasujem za: _ Moj naslov: ^Kupone pošljite na naslov: Studio D. p.p. 103, 8000 Novo mesto j NAGRADE V LESKOVEC, ČRNOMELJ IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 41. nagradne križanke izbral Marijo Bernard iz Leskovca, Katarino Rogina iz Črnomlja in Franca Škedlja iz Novega mesta. Bernardovi je pripadla denarna nagrada, Rogi-nova in Škedelj pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 8. novembra na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 43”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 41. KRIŽANKE Pravilna rešitev 41. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: MARASKA, ELASTIN, KANTINA, HINGIS, ANI. KOK, PLAMEN, DATA, TABU, JILIN. 1VAR, GRANAT, ČIKAGO, KITA, ANUBIS, OCET, RASIST, NARA. NAGRADNA KRIŽANKA 43 AVTOR: JOŽE UDIR ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA St. i V ŽENSKEM TENISU (MARTINA) POVRŠINA COMPUTER Al DED MANU-FACTURING IME UGANDSKEGA POLITIKA AMIN DADE TIBETANSKO GOVEDO REDKEJŠE MOŠKO IME PRAZNO GOVO- RIČENJE PREČEN DROG BOLNIK Z ANEMIJO -V KATOLIČAN ARABSKI POLOTOK NEKDANJI PORTUGAL DIKTATOR DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST IGLASTO DREVO DESNI PRITOK NILA ENAKOST TEČAJNE IN NOMINALNE VREDNOSTI HIMALAJSKI KOZEL VRSTA KONJSKEGA TEKA ZAČETEK TEKME PTIČJA SAMICA MRTVEŽ OGNJENIK NA SOlH KRALJI V PERGAMONL! VODNA ŽIVAL 11 ARA MAMA ORGANIZEM, KI POTREBUJE KISIK ZA ŽIVLJENJE OSNOVNO NAČELO SODOBNE DEMO KRACIJE DELAVSKI SVET SOLNICA ZA DIVJAČINO JV OBALA INDUSKE PODCELINE TROPSKA RASTLINA J. AMERIKE VOJAK DOMAČIN V VZHODNI AFRIKI 43 (2618), 28. oktobra 1999 DOLENJSKI LIST 19 PONUDBA SKB banke IVOVA POT DO OPLEMENITENJA VAŠIH SREDSTEV -TRANSAKCIJSKI RA CEN Podjetja in samostojni podjetniki, ki opravljate plačilni promet v tujih valutah, ste pri nas vse od 1. septembra dalje deležni ugodnosti, ki jih prinaša celovita ponudba SKB banke, pripravljena ob spremembah devizne zakonodaje ter reforme plačilnega prometa. Celovita ponudba na enem mestu obsega vodenje računov podjetij, posredovanje pri nakupu in prodaji tujih vrednostnih papirjev, elektronsko opravljanje plačilnega prometa preko POSLOVNEGA SKB NET-a ter transakcijski račun. Slednji je zaradi svoje praktičnosti in enostavnosti med našimi strankami vedno bolje sprejet. Nešteto možnosti in priložnosti Nešteto možnosti in priložnosti vam transakcijski račun prinaša pri oplemenitenju denarnih sredstev, saj, poleg enostavnega in hitrega domačega in mednarodnega plačilnega prometa, omogoča tudi nakup in prodajo deviz v skladu z vašo tolarsko likvidnostjo, konverzijo med tujimi valutami, vezavo sredstev za različna obdobja, prenos deviznih sredstev, poravnavo obveznosti pri naši banki, dvig in polog tuje gotovine. Transakcijski račun je tudi osnova za nakup in prodajo tujih vrednostnih papirjev. Kako do njega? Transakcijski račun odprete s sklenitvijo pogodbe o odprtju transakcijskega računa. Seveda boste lahko v prihodnje preko transakcijskega računa opravljali tudi tolarsko poslovanje, saj boste tako plačilni promet s tujimi kot domačimi poslovnimi partnerji izvajali preko enega računa in z eno identifikacijsko številko. Se naprej pa boste plačilni promet s tujino preko naše banke lahko opravljali tudi brez uporabe transakcijskega računa, in sicer z nakupom deviz za nakazilo v tujino oziroma z nakazilom tolarjev iz deviznega priliva na vaš žiro račun. Ima prednost pred ostalimi Transakcijski račun je postal osnova za izvajanje domačega in tujega plačilnega prometa preko POSLOVNEGA SKB NET-a, ki omogoča pregled stanja na transakcijskem računu, izpis prometa za poljubno obdobje, pregled prilivov in odlivov ter prenos na računalnik v obliki zbirke podatkov. Ne smemo pozabiti na 24-urno dostopnost, takojšnjo obdelavo transakcij ter varnost in preglednost finančnega poslovanja. POSLOVNI SKB NET pa bo v prihodnje poleg naštetega ponudil še mnogo več, saj bo nudil vpoglede v kredite ter možnost sklepanja depozitov. S transakcijskim računom se boste uspešno izognili tečajnim tveganjem, saj boste nakup in prodajo deviz opravili v skladu z vašimi potrebami po ročnosti plačila, na računu pa boste imeli lahko sredstva v valutah, s katerimi poslujemo v SKB bSnki. Za odprtje transakcijskega računa vam ne bomo zaračunavali nadomestil, do konca leta bomo račun vodili brezplačno, sredstva na njem pa obrestovali kot vpogledna oz. vezana devizna sredstva in glede na gibanje evrotržnih obrestnih mer. Več o transakcijskih računih SKB banke lahko izveste, če nas pokličete na brezplačno telefonsko številko Zelenega telefona 080 15 15, podeskate po spletnih straneh www.skb.si ali se oglasite v naši najbližji poslovalnici. Pa le pogumno med nove izzive, mi smo pripravljeni in vas pričakujemo. SKB BANKA D.D. Za Danes. In za Jutri. te LICITACIJA 31.10.99 KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 31.10.1999, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil. S Letnik lzkl. cena v SIT 1. R-CLIO 1,9 RTC 1995 600.000 2. R-CLIO 1,2 1998 1.000.000 3) HYUNDAI ACCENT 1,5 GS 1996 150.000 4. R-SCENIC 1999 2.000.000 5. NISSAN SUNNY 1,4 SLX 1994 150.000 6. AUDI 80 1,8 S 1991 400.000 7. SEAT IBIZA 1,9 D CLX 1996 1.050.000 8. PIAGGIO PORTER S85LV 1994 550.000 9. VW TRANSPORTER 2,4 D, povišan 1993 800.000 10. PRIKOLICA KUFER 2600 za prevoz vozil 1993 560.000 11 PEUGEOT 306 BREAK 1,6 1998 1.100.000 Licitacija bo v nedeljo, 31.10.1999, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 29.10.1999, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozili pod zap. št. 7, 8 in 9 ter prikolica pod zap. št. 10, so nepoškodovani v voznem stanju. KZ Krka Z.O.O. Novo mesto w h LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Dol. Podšumberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Orehovici, Dol. BrezoVici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani... • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju... ' • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Sutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori... • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju... • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku... • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Šmarjeti, Beli krajini... • NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden 'zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kako se je v času Rimljanov imenoval Logatec?. (Nagrada: šestmesečna naročnina časopisa 99.); Zakaj so omenjene trgovine dobile ime “Stop 300 tolarjev Shop”? (Nagrada: šest izdelkov trgovine.) Odgovore je treba do sobote, 30. oktobra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 10. oktobra sta: Janez Kopač iz Žiri in Domen Mavrič iz Ljubljane. i L' 1 DOLENJSKI LIST vaš čet rt ko u prijatelj USPEŠNA PRODAJA KJE - Septembra je generalni uvoznik in distribut' J erKia motors import, d.d., ki v Sloveniji že šesto leto skupaj s pooblaščeni prodajalci uspešno prodaja vozila znamke Kia, prodal že 10.000 voz-Desettisoče vozilo so prodali 29. septembra pri pooblaščenem prodajal in serviserju vozil Kia telmoavto iz Sevnice. Na fotografiji je direktor prodal in marketinga pri Kia motors import mag. Zoran Lazukii, ko predaja kija desettisočemu lastniku kie Stanku Udoviu iz Šentjanža. DARILA ZA STAROSTNIKE - Območno združenje Rdečega križa Metlika je z lastnim denarjem kupilo brisače, rokavice za kopanje, kavo in sladkarije, s katerimi bodo pred božičem obdarili vse metliške občane, starejše od 80 let. Ker je potrebno pripraviti okrog 500 daril, jih prizadevne aktivistke RK pripravljajo že od sredine oktobra, k vsakemu pa bodo priložile tudi čestitko z najboljšimi željami. (Foto: M. B.-J.) ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno novico, da nas je v 63. letu starosti po hudi bolezni zapustil naš dragi mož in brat JOSIP ZUNIC Rosalnice 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v tem težkem trenutku sta ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ali nam na kakršenkoli način pomagali. Pose1bn zahvala g. Blažu Mlačku in drugemu osebju Zdravstvenega doma Metlika kakor tudi osebju Kirurškega oddelK Žalujoči: žena Ana, sestra Slava, Milka in Rezka z družinami SREČANJE STAREJŠIH - Krajevni odbori Rdečega križa heroja Starihe, Loka in Griček iz Črnomlja so preteklo soboto pripravili v osnovni šolo Loka tradicionalno prijateljsko srečanje Črnomaljcev, starejših od 75 let. Od okrog 240se je srečanja udeležilo 90 starejših, ki so prisluhnili kulturnemu programu osnovnošolcev iz Loke ter se zavrteli ob glasbi harmonikaša Jožeta Bariča. Aktivistke RK so najstarejši krajanki 94-letni Antoniji Stariha (na vozičku) in najstarejšemu meščanu 88-letnemu Blažu Puhulji (prvi z leve) poklonile darila. (Foto: M. B.-J.) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage TATJANE MURGELJ roj. Kukovec iz Gotne vasi delavke Krke iz Ljubljane sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z njo in z nami žal zaman hrepeneli po njeni ozdravitvi; sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Poseb J se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in krajanom Gotne vasi, Novega mesta-Muljave in Ljubljane, kolektivu Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto in sodelavcem Sektorj Logistike in Nabave iz Ljubljane, dijakinjam, dijakom in razredničarki 2.c razreda Gimnazij Vič iz Ljubljane, sošolkam in sošolcem, osebju Klinike za nevrologijo UKC iz Ljubljane. koi*k Gotna vas in vsem drugim posameznikom, ustanovam in podjetjem. Lepa hvala sodelavcu z^ besede slovesa, pevskemu zboru z Ruperčvrha za odpete žaiostinke, solistu za zaigrano Tišino pogrebni službi Komunale Novo mesto za poslovilni obred. Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, 22.10.1999 201 DOLENJSKI LIST Št. 43 (2618), 28. nktnbra OBVARUJMO KOSTANJ PRED BOLEZNIJO! Pred nami je nova sečna sezona. Z novo sezono tudi krajši plačilni roki! Pokličite 0608 41-044 ati 0608 41-349 - TANIN Sevnica in o vsem se boste dogovorili! Poglajen Franc - Kranjc Pred kratkim smo se poklonili spominu generalpolkovnika Franca Poglajna - Kranjca, umrlega 10. oktobra letos, je vse svoje življenje posvetil aktivnostim za svobodo slovenskega naroda. V slovenski na-c|onalni zgodovini bo ostal kot sotvorec vojaške strategije na naši poti bojev za obstanek na-foda, za svobodo in osamosvojitev. Pokojni tovariš Krajnc se je r°dil 25. avgusta 1916 v Grbini Pfl Litiji, kjer je preživel mladost med desetimi brati in štiri-mi sestrami. Po maturi je odšel . Podoficirsko šolo v Beograd do vojne 1941 služboval v .^u. Po pobegu iz nemškega uJetništva se je jeseni 1941 Priključil narodnoosvobodilnemu gibanju kot organizator OF, malu je postal poveljnik Na-r°dne zaščite na področju Litije- Maja 1942je stopil v II. gru-P° odredov. Ze v borbi na Jan- čah se je izkazal kot mitral- jezec. V kritičnem obdobju, ob Pohodu II. grupe preko Go-j^njske in Štajerske, je postal P°Veljnik bataljona in se z njim Prebil preko Koroške na Štajerko- Kmalu je postal poveljnik •vanmiško-zasavskega odreda, a‘° načelnik Šlandrove bri-®a e in zatem poveljnik IV. op-fativne cone. Avgusta 1944 je * imenovan za načelnika šta-a’ oktobra pa za poveljnika VII. korpusa, kateremu je poveljeval do konca' vojne. V obdobju, ko je tovariš Kranjc poveljeval VII. korpusu, je bil ta najmočnejša enota NOV in POS. Poveljnik Kranjc je imel odgovorno nalogo obraniti osrednje osvobojeno ozemlje v Beli krajini in zaščititi največjo tajno vojno bolnišnico Rog. Zgodovinska dejstva potrjujejo, da je VII. korpus pod poveljstvom tovariša Kranjca do konca izvršil te naloge. Po končani vojni je poveljnik Kranjc prizadeto doživljal razformira-nje Slovenske partizanske vojske, saj je v njeno nastajanje vložil veliko naporov. Poveljnik Kranjc se je odločno in jasno opredeljeval v vseh zgodovinsko kritičnih trenutkih svojega časa, za odpor proti okupatorju, za odpor proti pritiskom Sovjetske zveze in za osamosvojitev Slovenije. Na sestanku slovenskih generalov s predstavniki Vrhovne komande 1991. leta je jasno povedal, kdo je tedanjo državo pripeljal v krizo in da je izhod le v enakopravnosti, pluralnosti in tržnem modelu ekonomije. In prav zaradi tako jasnih in odločnih stališč je bil tovariš Kranjc kot soborec, poveljnik in kot človek cenjen in spošto-.van. Slava spominu tov. Kranjca. LADO KOCJAN ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA LAVRENČIČA ^ Zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali ter pospremili na adnji po^ darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam ustno in P,sno izrazili sožalje. Vsi njegovi Krško, 26.10.1999 ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in tast ANTON REDEK z Brezovice 27 pri Šmarjeti Žahv* Poko 'aljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, 'jo e mu darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter ^h*k° številno pospremili na zadnji poti. Vsem skupaj in Žalu Vsakernu posebej iskrena hvala! 'lujoči: žena Antonija, hčerki Lidija in Marjeta z družinama, vnuki Igor, Samo, Žiga ter brat Jože z družino POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto « 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. V SPOMIN mojemu najdražjemu sinu ANDREJU 25. oktobra mineva leto dni, kar te je kruta usoda iztrgala od nas. Andrej, pogrešamo te vsi, ki smo te imeli radi. Zahvaljujem se vsem, ki prinašate na njegov prerani grob cvetje in sveče in me še vedno tolažite, vendar preboleti ga ne morem. Vsem še enkrat hvala! Neutolažljiva mamica Jožica ZAHVALA Po šestdesetih letih bivanja v Kranju se je izmučena od bolezni vrnila v svoj rodni kraj, kjer bo v grobu svojih staršev v Rožnem Dolu čakala vstajenje naša draga sestra in teta LOJZKA KAPS Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njen poslednji dom, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče, se iz srca zahvaljujemo. Prisrčna hvala duhovnikom za lep cerkveni obred, še zlasti g. župniku iz župnije Kranj - Primskovo za tople besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Hiti in Navček za organizacijo pogreba ter pevkam iz Otovca za petje pri maši in ob grobu. Vsi njeni Semič, Novo mesto, Vrhnika, 25.10.1999 ZAHVALA Življenje celo si garala, za dom, družino vse si dala. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V 68. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra, sestrična in botra MARIJA KOBE Šolska cesta 70, Dolž Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali osebno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi kolektivom: Mizarstvo Gazvoda, Komet Metlika, VVE Škrat Stopiče, Revozu, d.d.o.V -501 B, pevcem za zapete žalostinke, gospodu za zaigrano Tišino, pogrebni službi Oklešen ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zvonovi žalostno so peli, ko prišla ura je slovesa. Dtiša k Bogu je odšla, pozabil si na dom in bolečine. V 68. letu je odložil križ trpljenja zlati mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in boter FRANC GRABNAR iz Razdrtega 8 Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem za izrečeno sožalje, za sv. maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Vizecovi, medicinski sestri Andreji, g. župniku za obiske prvih petkov in vsem, ki ste pokojnega obiskovali. Zahvala sodelavcem PIO Iskra, pevcem, gospodu dekanu Trpinu za zadnje slovo in vsem, ki ste ga spremili do preranega groba. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila draga sestra, teta in svakinja ANTONIJA SAJNIČ roj. Štefanič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi ge. Katarini Schvveiger za lepe besede slovesa, g. Andreju Matkoviču za zaigrano Tišino, g. kaplanu za lepo opravljen obred in osebju Doma starejših občanov Črnomelj, kjer je bila zadnji dve leti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče in tast IVAN ORLIČ Železničarska 13, Črnomelj Za vsestransko pomoč se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in prijateljem, sorodnikom in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Lepa hvala kolektivom Market Čardak in Dolenjki, sosedu Janku za besede slovesa, g. kaplanu, moškemu pevskemu zboru ter g. Dragu za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi osebju Travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin. Lepa hvala g. Maleriču za organizacijo pogreba in vsem, ki ste našega očeta pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: hčerka Lilijana z možem Ivanom, vnuki Andrej, Matej in Urška ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast, stric in bratranec CIRIL MALNARIČ iz Moveme vasi pri Semiču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali osebno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Iskrena zahvala kolektivu Žaga - Zora Črnomelj, Mercator Metlika, govornici in govorniku za poslovilne besede, gasilcem PGD Stranska vas, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za zaigrano Tišino in pogrebni službi Kukar. Žalujoči: vsi njegovi t ZAHVALA Skrb za vse nas, verovanje v božjo milost, veliko dela, preizkušenj in bolezni si prestal, zdaj s svojim sinom boš v grobu mimo spal. Le srce in duša vesta, kako boli, ko tebe več med nami ni. V 54. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega JOŽETA KLEMENČIČA iz Petelinjka 31, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojniku podarili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Njegovi najdražji 21 IANMMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski Četrtek, 28, oktobra - Simon Petek, 29. oktobra - Ida Sobota, 30, oktobra • Marcel Nedelja, 31. oktobra - dan reformacije Ponedeljek, 1. novembra - dan mrtvih Torek, 2. novembra - Dušanka Sreda, 3. novembra - Silva LUNINE MENE 31. oktobra ob 13.04 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 28. do 31.10. (ob 18. uri) komedija Zvezdniki. Od 28. do 31.10. (ob 20. uri) pustolovski film Past. 2. in 3.11. (ob 20. uri) kriminalni film Instinkt. ČRNOMELJ: 30.10. (ob 17.30 in 20. uri) komedija Naravne sile. 31.10. (ob 17.30 in 20. uri) kriminalni film Instinkt. DOBREPOLJE: 29.10. (ob 19.30) komedija Totalni pokvarjenci. 31.10. (ob 15. uri in 19.30) komedija Kaj dogaja? GROSUPLJE: 29.10. (ob 19. uri) komedija Kaj dogaja? IVANČNA GORICA: 28.10. (ob 19. uri) komedija Kaj dogaja? KOČEVJE: 30.10. (ob 18. in 20. uri) komedija Totalni pokvarjenci. 1.11. (ob 18. uri in 20 uri) komedija Kaj dogaja? KRŠKO: 28. in 29.10. (ob 20. uri) ter 30. in 31.10. (ob 18. uri) drama Podle igre. METLIKA: 29.10. (ob 20. uri) kriminalka Instinkt. 31.10. komedija Naravne sile. NOVO MESTO: Od 28.J0. do 3.41. (ob 16.30,18.30 in 20.30) komedija Divji, divji zahod. RIBNICA: 30.10. (ob 21. uri) komedija Kaj dogaja? 31.10. (ob 16. uri) komedija Totalni pokvaijenci. TREBNJE: 29.10. (ob 20. uri) in 31.10. (ob 17. uri) pustolovski film Mumija. VELIKE LAŠČE: 30.10. (ob 19. uri) komedija Kaj dogaja? 31.10. (ob 19. uri) komedija Totalni pokvarjenci. film • DOBER DAN, PREŠERNOV KLAN Na tem mestu se v 99,9 odst. ukvarjamo s filmom, ker pa so bili vsi še gledljivi in aktualni naslovi ocenjeni v zadnjih številkah, čez teden dni pa se bo v Ljubljani začel edini domači mednarodni filmski festival, je nastala luknja, ki jo bomo spričo izredno živahnega dogajanja na malih ekranih zapolnili s kratko oceno že predvajanih oziroma pravkar nastajajočih televizijskih nadaljevank v produkciji slovenskih tv hiš. Nacionalna TV SLO in komercialna POP tv sta ob začetku jesenske programske sheme vrgla na svoje ekrane tri doma narejene serije, ki so žanrsko močno razlikujejo, vendar pa zaradi redkosti tovrstne produkcije in hkratne pojavnosti nekako le sodijo skupaj. Ne nazadnje, tako jih sprejemajo tudi gledalci. Domače je pač domače, ne glede na to, za kaj gre, je vedno deležno posebne pozornosti. Toda zdi se, da so v produkcijski hiši Tima-ro, katere lastnik je nekdanji dramski igralec Roman Končar, to dejstvo razumeli narobe, češ da bodo gledalci “kupili” še tako mizemo, diletantsko, neumno in drago domačo tv kriminalko, kot je Klan, ki ga nacionalka predvaja ob torkih. Klan, ki je stal neverjetne 3 milijone nemških mark in ki ste ga preko tv naročnine posredno financirali morda tudi vi, je nerodna in sramotna “pocarija ”, ki gledalca prepričuje, da gleda napeto akcijo, kjer ima vpogled v ozadje političnih intrig in mafijskih poslov. TV genij Roman Končar, katerega zadnji polom je bil milijon mark “težki” film Patriot, najbolj zgovoren pa je podatek, da si ga je ob vsej silni promociji ogledalo le 2806zavednih in zavedenih Slovenk in Slovencev, pa ima v igri že nov projekt, v katerem bo še enkrat neposredno posegel na področje nacionalnih interesov. Končarjeva firma je šestinski financer 4,13 milijona DEM vrednega megaprojekta. nadaljevanke v petih 50-minutnih delih in uro in pol dolgega filma o Francetu Prešernu. V seriji bodo nastopili praktično vsi slovenski dramski igralci, ves ceh, za katere dobro vemo, kako praviloma funkcionira izven odrskih desk. 130-člansko ekipo profesionalcev bo režiral Franci Slak, ki česa podobnega še ni delal. Glavna vloga je zaupana Pavletu Ravnohribu, ki bo s svojo že pregovorno lesenostjo in himnično resnobnostjo, s katero tako šar-mira na raznih podelitvah, morda nekoliko težje zapopadel karakter boemskega Kranjca, ki je bil navdihnjen in pameten mož toda tudi pivec in ženskar. Pa tudi če bo vse teklo kot po maslu, če ne bo prišlo do finančnih škandalov, poneverb, zamer, zamud pri snemanjih in montažah, bo, kot je v navadi pri takšnih velikih, skorajda vsedržavnih projektih, na koncu le prišlo do vsesplošne kritike, kajti z nacionalno mitologijo se ni “hecat”, o njej pa itak vsi vemo vse in najbolje. Po festivalu, v drugi polovici novembra, sledi že zapis o TV Dober dan in Vrtičkarjih. TOMAŽ BRATOŽ fr- -it Krvavec Kum 104,5 105,9 RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz I Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Uredništvo .Jožica Dorniž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 13izvodov v 4. trimesečju 2.574 tolarjev, za upokojence 2.314 tolarjev, za pravne osebe 5.148 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d„ Novo mesto; 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. KMETIJSKI STROJI TRAKTOR ŠTAJER, 28 KM, in telico sivko, brejo 5 mesecev, prodam. IZ (068)71-110. 3621 ŽITNI KOMBAJN John Deere, letnik 1991, pajka za seno, tribrazdni plug in bikca, starega 10 dni, prodam. "Et (068)75-173 ali (041)746-750. ■ . 3629 KUPIM SUHO KORUZO, lahko tudi v storžih, kupim. 3 (068)23-777. 3642 MOTORNA VOZILA AUDI A4 1.9 TDI, model 1996, električna klima, originalna vlečna kljuka, bel, prodam. 3(041)651-803. 3610 GOLF JGL, letnik 1982, nevozen, prodam skupaj ali po delih. Motor je v dobrem stanju. 3 (0601)86-260. 3624 AUDI 80, letnik 1990 prodam. 3 (068)82-250. 3632 OPEL KADETT 1.3, limuzina, ugodno prodam. 3 (0608)75-213. 3644 MOTOR za 126 P, zadnja serija, prodam. 3 (0608)79-233. 3651 FORD FIESTO 1.1 i, letnik 1996, registrirano do 7/2000, rdečo, 3V, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam za 850.000 SIT. Možen kredit! 3 (041)720-038. 3654 KEBOR, D.o.o. • PREPISE VOZIL OPRAVLJAMO SEDAJ ŽE TUDI NA NOVEM TRGU 1 • ZASTAVLJALNICA • KRATKOROČNA GOTOVINSKA POSOJILA Tel.: 068/326-888 NON-STOP 041/611-377 R 5 FIVE 1.4, letnik 1994, rdeč, prvi lastnik, prodam. S (0609)633-014. 3655 R 5 FIVE, letnik 1995, 48.000 km, registriran do 9/2000, prva lastnica, prodam. "B (068)83-051. 3658 PASSAT 1.8, letnik 12/92, ugodno prodam. •B (041)622-151. 3660 POHIŠTVO KAVČ z dvema foteljema ugodno prodam. 3 (068)372-610. 3619 KOTNO sedežno garnituro, malo rabljeno, prodam. 3 (041)407-698. 3647 POSEST ZAZIDLJIVO PARCELO, okoli 2000 m2, v Novem mestu kupim. 3 (041)667-900. V NOVEM MESTU in okolici, Šmarjeških Toplicah, Črnomlju, Škocjanu, Metliki prodamo stanovanja, hiše, vikende, parcele, poslovne prostore, oddamo poslovne prostore v centru Novega mesta in v Dolenjskih Toplicah. Media nepremičnine. 3 (068)325-449 ali (041)636-746. 3613 DVE PARCELI, pašnik in gozd, v bližini vasi, med Šentjoštom in Hribom, prodam. 3 (068)47-773. 3615 VIKEND, vseljiv, do 3 mio. SIT, na relaciji Novo mesto - Šentjernej, pod Gorjanci, kupim. 3 (041)810-809. 3618 V NOVEM MESTU, center, samostojna vila, prodam večnamenski lokal, 100 + 60 m2 ali v celoti, 450 m2. 3 (066)773-027. 3620 GRADBENO PARCELO v Šmarjeti prodam. 3 (068)73-944. 3630 PREKLICI ANGELCA ŠALEHAR, Mala Cikava 1, Novo mesto, prepovedujem hojo in vožnjo na parcelah št. 2059/1, 2068, 2069, 2079/1. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. 3623 FRANC ZARABEC, Podturn 13. Trebelno, opozarjam oz. prepovedujem Jožetu Ribiču st., Podturn 5, Trebelno,povzročanje kakršnekoli škode in vožnjo po parceli št. 838/3 (njiva) ter naj mi ne grozi in me napada s sekiro, sicer ga bom sodno preganjal. 3637 ZIDARSTVO in fasaderstvo Marko Buko-vac, s.p., Ivana Roba 5, Novo mesto, obveščam vse svoje poslovne partnerje, da bom z 31.1.2000 prenehal s poslovanjem. 3646 PRODAM KORENJE, rdeče in rumeno, ter čebulo prodam. 3 (061 )842-059 3639 KAMEN, pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. 3 in fax: (063) 754-003 ali (041)621-478. 3030 LES, stenski opaž, bruna, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz. 3 in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. PLINSKO peč, prenosno, motor z reduktorjem, valjčni transporter, dolžine 7 m, prodam. 3(068)40-009. 3609 ZA Z101 prodam desno steno in desna zadnja vrata. 3 (068)47-773. 3616 MALO RABLJENA vrata z obojem, 2 x am-igre, 2 x bukev, ugodno prodam. 3 (068)83-258. 3638 ELEGANTEN daljši temen nerc plašč, št. 38, in skoraj novo nutrija jopo, št. 40-42 ugodno prodam. 3 (068)341-912. 3643 ZIMSKE GUME, snežne verige, prtljažnik Thulle, vse za felicio ali felicio combi in vlečno kljuko za felicio combi prodam. 3 (068)341-251. 3661 HLEVSKI GNOJ, cviček, mošt, žganje in črno-belega telička prodam. 3 (068)71-028, zvečer. 3633 RAZNO FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. 3 068/373-460 ali 22-361. PISARNIŠKI PROSTOR (40 m2) oddamo v stavbi Mercator-Hipermarket. Novo mesto, Podbevškova 4 Inf. na tel. 068/342-325 PROSTOR, 100 m2, v centru Novega mesta, Prešernov trg 14, registriran za pisarniško dejavnost (lahko tudi kot stanovanje), oddam. 3(041)625-620. 3614 INŠTRUIRAM vse strokovne predmete na srednji in visoki šoli ekonomske usmeritve. Zagotovljen uspeh, pogoj pa je resno delo. 3 (068)324-377. 3626 V VARSTVO vzamem otroke od devetega meseca dalje 3 (068)342-777. 3628 ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. 3 (068)341-829. 3648 DELNICE Vizije, Atene, Nike, Krke, Petrola, Mercatorja, vsa ostala podjetja, sklade in pokojninske bone lahko prodate preko borzne hiše Medvešek Pušnik, Mercator center Cikava. 3 ( 068)393-0262. 3664 INŠTRUKCIJE iz matematike nudi absolventka fakultete za matematiko. 3 (068)52-490 ali (041)630-722. 3634 SLUŽBO DOBI DEKLE za strežbo zaposlimo v piceriji Cam-pari, Škocjan. 3 (068)770-130. 3622 SMO PROIZVAJALEC posebnih vrat iz jekla, aluminija in plemenitega jekla, kot tudi proizvajalec raznih jeklenih modelov za proizvodnjo gotovih izdelkov iz betona. Iščemo obdelovalce kovin (ključavničarje) z znanjem varjenja, vsaj 5 leti delovnih izkušenj. Rok za oddajo pisnih prošenj je do 5. 11. na naslov: WILLY STADLER, d.o.o., Velika vas 62 a, 8273 Leskovec. 3625 V TRGOVINI s pohištvom v Novem mestu zaposlimo trgovca z znanjem mizarskih del. 3(068)325-523. 3631 NATAKARJA (-ICO) zaposlimo. 3 (068) 324-623. 3641 NUDIMO VAM več vrst enostavnih serijskih del na domu za daljše obdobje. Tedenska izplačila! 3 (041)502-241 ali (041)836-156. 3645 NATAKARICO za delo v bifeju, dobro plačano, zaposlimo, lahko tudi redno. 3 (068)21-187. 3649 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo pomožne delavce v tapetniški proizvodnji. Pisne vloge pošljite na naslov: Provel, d.o.o., Šempeter 5, Otočec. 3657 2 NATAKARJA zaposlino za nedoločan čas. 3 (068)45-511, po 12. uri. 3662 K SODELOVANJU vabimo zastopnika za prezentacijo sistemov Vorvverk na področju Dolenjske. 3 ( 068)376-330. 3663 STANOVANJA GARSONJERO, 26 m2 + balkon, v Plavi laguni, klet, CK, telefon, opremljeno, prodam. 3(041)651-803. 3611 GARSONJERO v Novem mestu oddam. 3 (068)25-277. 3612 V NOVEM MESTU prodam dvoinpolsobno stanovanje. 3 (041 >745-826. 3659 ŽIVALI MLADE NESN1CE, rjave, cepljene, prodajamo. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj. 3 (068)52-806, v gostilni Krulc, Mostec, Dobova, 3 (0608)67-587 in pri Dušanu Sajevcu, Vavta vas 9. 3 (068)84-111. 3573 mm KREKOVA BANKA V MESECU OKTOBRU BOSTE OB SKLENITVI RENTNEGA VARČEVANJA PREJELI DARILO. PE NOVO MESTO, Prešernov trg I Tel.: (068) 371-9860 www.krekova-banka.si P?- l/o v Jpj-l/L BREJE KRAVE po izbiri prodam. 3 (068) 73-272. 3608 PRISRČNE mlade psičke, pasme samojed, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. 3 (061)125-42-63. 3617 PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke 110 kg, prodam. 3(041)764-766. 3640 3 BREJE KOZE in plinsko pečko prodam. 3 (068)85-423. 3652 DOMAČE PIŠČANCE, očiščene, 2 do 3 kg, oz. za nadaljnjo rejo, prodam. Dostava na dom. 3 (068)84-097 ali (041)876-091. 3653 PRAŠIČA, 100 in 150 kg, domača krma, prodam. 3 (068)81-862. 3656 VEČ PRAŠIČEV, 30 do 45 kg, in 2 pitanca, 180 kg, prodam. O (0608)74-347. 3635 BIKCA, 200 kg ali 140 kg, prodam. 0 (068)83-373. 3627 MLADO KRAVO po izbiri prodam. 3 (068)84-180. 3665 KRAVO, brejo 8 mesecev z drugim teličkom, prašiče po izbiri, od 140 do 200 kg in domače žganje sadjevec ugodno prodam. 3 (068)82-058. 3650 14 DNI stara teleta - bikce, sivce, prodam. 3 (068)40-136. 3636 f V DOLENJSKA BANKA 31. oktober -svetovni dan varčevanja bomo v Dolenjski banki d.d. obeležili z otvoritvijo nove poslovalnice banke Notranji trg Bršljin v poslovno trgovski hiši Hedera na Ljubljanski cesti 26 v Novem mestu. Otvoritev poslovalnice bo v petek, 29. oktobra 1999. Delovni čas poslovalnice: od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Vabimo Vas k sodelovanju- Dolenjska banka d.d- *6 MH* STU io m RADIO UNIV0X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator Center Cikava od 7. do 19, ure: Samopostrežba Mačkovec od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: irgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 31. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od. 8, do 12. ure: Mercator Center Cikava od 8 do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska. Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Smrečnikova, Samopostrežba Šmihel, Markel od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13, ure: market Saša, K.Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečm diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas _ od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnic8 od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do !7. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njiva od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, pm®' jalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška _ • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjer ) od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri jemeju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpff • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostre Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Podlipo^ Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice; od 8. do 11. ure: Market SUZUKI GRAND FINANCIRANJE TUDI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA! 4$ SUZUKI —-«/#■ ....... AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto n 068/24-791 PRODAJA in SERVIS DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje 'žkrepčevolnict Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ^ 068/321-878 Vabljeni DOLENJSKI LIST Prodajni center podov PCP PUREBER PARKETARSTVO Corona Corona Plinaska peč Corona 1-35 simbolna slika Kalorifer MAESTRAL 103 Corona Petrolejska pe Senstone SKH 232 Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna Električni oljni radiator |^. NY 1206 W nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS, št. 18/91, 19/91, 9/94, 21/94 in 23/96), Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št. 26/95 in 31/97) in pooblastila Mestne občine Novo mesto št. 360-01 -31/1999-1400 z dne 23.9.1999 objavlja neprofitna stanovanjska organizacija ZARJA, Stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 5, 8000 Novo mesto RAZPIS za oblikovanje prednostne listine za oddajo neprofitnih stanovanj v najem za območje Mestne občine Novo mesto '■ PREDMET RAZPISA 1. Predmet razpisa sta dve prosti neprofitni stanovanji v lasti Zarje, d-d., za kateri ima razpolagalno pravico dodelitve Mestna občina Novo mesto: * dvosobno stanovanje št. 4, Ulica Slavka Gruma 92, Novo mesto (55,65 m2), * dvosobno stanovanje št. 15, Ulica Slavka Gruma 92, Novo mesto (55,65 m2). Navedeni stanovanji bosta oddani v najem po prejemu sklepa o dodelitvi, predvidoma do konca leta 1999. 2. Predmet razpisa so tudi zasedena neprofitna stanovanja v lasti Zarje, d.d., za katera ima razpolagalno pravico dodelitve Mestna °bčina Novo mesto. Ta stanovanja bodo oddana v najem po Morebitnem prenehanju sedanjega najemnega razmerja in Prejemu sklepa o dodelitvi. Najemnina za vsa razpisana stanovanja bo izračunana v skladu z določili Pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, št. 47/95) oziroma na podlagi Predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanj v najem. 'I- Izmed prijavljenih vlog se bo oblikovala prednostna lista opravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Vse ostale podrobnosti v zvezi z razpisom, si lahko upravičenci °9ledajo na oglasni deski Zarje, d.d. gotovinska POSOJILA 9arancija - čekovni blanketi 068/375-875 a00-^.00, U.50-^.10 Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/ 93 in 1/96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za_gradnjo plinske postaje v tovarniškem kompleksu IMP Livar v Črnomlju investitorja ISTRAGAS, d.o.o., Sermin 8 a, Koper, OBJAVLJA 1. daje dne 18.10.1999 z odločbo št. 350-03-17/99-TŠ,GB izdalo enotno dovoljenje za gradnjo plinske postaje v tovarniškem kompleksu IMP Livar v Črnomlju, na zemljišču pare. št. 1101/3, k.o. Črnomelj, 2. da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja dne 14.10.1999 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-86/99, 3. da je bila med javno predstavitvijo podana pripomba v knjigo pripomb, ki jo je upravni organ v postopku obravnaval in ugotovil: Glede pripombe, ki jo je v knjigo pripomb podal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (v nadaljevanju ZVNKD), in ki se nanaša na vključevanje oz. nadzor ZVNKD pri morebitnem odkritju arheoloških najdišč med gradnjo predvidenega objekta, upravni organ ugotavlja: - da iz predloženih listin oz. pripombe ZVNKD ne izhaja utemeljena domneva, da bi obravnavana gradnja potekala na domnevnem arheološkem najdišču, zato upravni organ vključil ZVNKD v upravni postopek kot soglasje dajalca oz. stranke v postopku; - da je investitor oz. izvajalec del v skladu z 58. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS št. 7/99) v primeru odkritja domnevne dediščine na površju zemlje, pod njim ali v vodi, dolžan poskrbeti, da ostane ta nepoškodovana ter na mestu in položaju kot jo je odkril in o najdbi takoj obvestiti ZVNKD. Upravni organ je investitorja oz. izvajalca del v VII. točki izreka odločbe št. 350-03-17/99-TŠ,GB z dne 18.10.1999 k temu zavezal; - da mora ZVNKD v 15 dneh po obvestilu določiti rok prepovedi kakršnih koli posegov na najdišču dediščine, ki ne more biti daljši od 6 mesecev. . ...... SANJA TRAUNŠEK, univ. dipl. ing. arh. SVETOVALKA VLADE REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Izredna priložnost za nakup vozila POLO po posebni hišni ceni. Dobava takoj! Posebna hišna cena za vozilo Polo že od 1.447.635 SIT dalje in mesečni obrok kredita že za 15.209 SIT na mesec oz. 500 SIT na dan. AVTOHISA BERUS Podbevškova 1, Novo mesto Tel : 068/37 19 800 OBČINA Brežice Ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice, čestitamo vsem občankam in občanom občine Brežice. Vladislav Deržič Župan Občine Brežice k J Kmetijska zadruga Krka Novo mesto vam nudi ugoden nakup mineralnega gnojila KAN, proizvajalca Agrolinz. Do konca leta je možen nakup na dva obroka, pri takojšnjem plačilu z gotovino nudimo 5% popusta. Kupite pa lahko tudi vinogradniško gnojilo 0-10-30, po akcijskih cenah pa kalcijev nitrat (znan tudi kot norveški soliter) ter hydrokompleks. Gnojila lahko dobite v vseh naših kmetijskih oskrbnih centrih ter trgovinah s kmetijskim repromaterialom. KZ Krka Z. O. O. Novo mesto S 43 (2618), 28. oktobra 1999 DOLENJSKI LIST brezplačni pregled vozila Vljudno vabljeni vsi vozniki vozil Škoda na brezplačni preventivni pregled vozila pred zimo. *MD ASTA d.o.o. Murska Sobota Šlander Celje AVTOEMONA d.d. hubljana AVTO INN d.o.o. NovaCorica AVTO STEGNE d.o.o. -rlovepska Bistrica AVTOCENTER IDRIJA d.o.o. Idrija AVTOCVET d.o.o. 'olmin AVTOHIŠA MOŽE d.O.O. Ankaran AVTOKAM d.o.o. Hrastnik AVTOLINE KRŠKO d.o.o. Krško AVTOMERKUR PSO BEŽIGRAD d.d. Ljubljana AVTOSERVIS RIKI, Rihard TUrha s.p. Lendava INTEGRAL JESENICE p o. Jesenice PAN - JAN d.o.o. Trebnje PSC PRAPROTNIK d.o.o. Velenje RO + SO d.o.o. Celje SERVIS ŠTERN KRANJ d.o o. Kranj SPC JANEZ MOLEK s.p. Gradac SPC KRETIČ d.o.o. Prestranek SPC ŠKODA ŠKERJANEC Domžale TIPOM d.o.o. Maribor URBAN, SERVIS IN PRODAJA d.o.o. Ribnica VIDIC CENTER d.o.o. Novo mesto AS ŽUNKOVIČ Miklavž CAR CENTER Šmartno Volksvvagen Group Pričakujemo vas od 25. oktobra naprej! DOBRODOŠLI! PORTRET TECjA TEdNA -1- Ll- i “L [CII -L).l Hi [ST Marija M Mariji Malenšek iz Semiča še vedno odzvanjajo v ušesih besede, ki so ji jih pred davnimi desetletji dali za popotnico v življenje njeni starši: “Tvoja vrata naj bodo vedno odprta revežem. Pa košček kruha boš tudi imela zanje. ” Čeprav bo Malenškova te dni dopolnila 75 let in so njeni starši že dolgo pod rušo, so ne le njena hiša, ampak tudi njeno srce še vedno na stežaj odprta vsem, ki potrebujejo pomoč. Čut za pomoč se je vrasel vanjo že, ko je bila še otrok. Reveži, ki jih pred drugo svetovno vojno na revnem semiškem koncu ni manjkalo, so se zatekali k njenim staršem, da so bili krstni botri njihovim otrokom. Ne čudi torej, da je med vojno, še preden je bil junija 1944 v belokranjskem Gradcu ustanovljen Rdeči križ Slovenije, z drugimi dekleti pomagala predvsem ranjencem. Prizna, da ji prvo srečanje z ranjenimi partizani, ki so jih pripeljali v počivališče v Semič, ni najbolj v ponos. Ko jih je zagledala, je padla v nezavest. A kaj hitro je spoznala, da pri humanitarnem delu ni pomembna ona, temveč tisti, ki jim želi pomagati. In teh tudi po vojni ni manjkalo. Socialne službe ni bilo in tako je hodila po domovih pomagat obnemoglim. A brez plačila, nagrad, le za “hvala lepa in pridite še". Tudi za zapuščene otroke je poskrbela. Ne čudi torej, da se je v svoji prvi redni službi preizkusila kot direktorica Mladinskega doma za sirote brez staršev. In koder koli je pozneje po Sloveniji službovala kot učiteljica, je delala s predšolskimi ali šolskimi otroki. Povsod pa jo je spremljalo humanitarno delo, v katerem je vzgajala tudi svojega sina, kije danes direktor doma starejših v Ljubljani. Ponosna je, da se je življenjska popotnica njenih staršev prijela tudi njenega brata, ki je bil direktor doma slepih, za povrh pa v socialni službi dela tudi snaha. Tudi ko je za deset let odšla službovat v Ameriko, da je lahko izšolala sina, se ne mladim ne humanitarnosti ni odrekla. Tam je videla še večjo revščino kot doma, a vedno je bila z mislimi in srcem na tej strani luže. S svojim zaslužkom je kupovala priboljške in pošiljala pakete v Semič in okoliške vasi. Malenškova se še dobro spominja, kako je leta 1953pripravila prvo krvodajalsko akcijo v tedanji semiški občini. “Aktivistke RK smo hodile od hiše do hiše in prepričevale ljudi. Vsak krvodajalec je bil tudi temeljito zdravstveno in rentgensko pregledan. Takrat je prišlo na akcijo petsto ljudi, danes se jih zbere komaj sto. Vendar nisem dovolila, da bi jim odvzeli več kot dva decilitra krvi, medtem ko jo danes jemljejo tudi po pol litra, čeprav bi morali bolj skrbeti za zdravje krvodajalcev, "pravi Marija. Po petinpetdesetih letih humanitarnega dela se je letos odločila, da bo prenehala delati v odborih RK. Leta in bolezen nekoliko nagajajo. A še vedno je pripravljena pomagati pomoči potrebnim. Zal pa ji je, da je danes vse manj tistih, ki so pripravljeni ponuditi ramo, na katero bi se lahko naslonili soljudje. Onih, ki iščejo to ramo, pa je vse več. Zal Malenškova kolesja časa, ko so mlade aktivistke RK delale s srcem, ne more zavrteti nazaj. Tisti časi živijo le v njenih spominih, ki jih piše, in v dokumentih, ki jih hrani, pa v priznanjih. Eno bo dobila tudi na nocojšnji slovesnosti ob semiškem občinskem prazniku. “Veliko mi pomeni to občinsko priznanje, zlasti še, ker se na republiškem odboru RK ob letošnji 557 obletnici niso spomnili na nas pionirje RK. Očitno se v republiškem odboru, kjer so dobro plačani za svoje delo, ne zavedajo, kakšno delo smo opravili, ko smo toliko let nesebično delali za dobro naših ljudi, "je tako kot nekdaj v svoji poštenosti še vedno odločna in brez dlake na jeziku Malenškova, čeprav je zaradi svoje odkritosrčnosti že imela težave. MIRJAM BEZEK-JAKŠE iUj * v HBPaP$ §§ m V M . Uftjh M ZADNJE DEJANJE - Sredi gozda, na “mamini poti”, so raztrosili pepel pokojne gospe Vere in jo tako vrnili naravi, kjer je bila najsrečnejša. (Foto: A.B.) Zadnja pot gospe Vere Pepel pokojne Novomeščanke so v skladu z njeno željo raztrosili po gozdu v Beli krajini, kjer je bila najsrečnejša MAMINA POT - Prejšnji ponedeljek popoldne se je v Bado-vin^pvi gostilni na Jugorju zbrala pisana druščina, ki se je od tam podala na nenavadno pot. Nekateri bi rekli pogreb. Pa to pravzaprav ni bil. Vsaj ne v pomenu in obliki, kot sta za te kraje in čase običajna. Zgodilo se je tisto, kar smo napovedali v našem časopisu 23. septembra: žaro s pepelom gospe Vere, 66-letne Novomeščanke, ki je umrla konec julija, sta sin in hči z družinama, njena dolgoletna prijateljica in njen nekdanji sodelavec odnesli v gozd pod Hrastom v Beli krajini in pepel raztrosili po kraju, kjer je pokojnica pogosto nabirala gobe in kostanj in ki se ga je med domačimi prijelo ime “mamina pot”. Kakor koli že je bila vsa predstava nevsakdanja, nenavadna in čudna, nekaj posebnega, skoraj nadrealistična, je bil obred, če mu naj tako rečemo, zelo preprost, sproščen in neposreden. Mati je svojemu sinu naročila, naj po smrti njen pepel raztrosijo tam, kjer je v svojem težkem življenju užila največ sreče, zadovoljstva in spo- NENAVADNA POT- Pisana druščina se je s harmoniko na čelu in s pesmijo podala na nenavadno pot. (Foto: A. B.) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kup starega asfalta v gozdu - Uradniki znova in znova zahtevajo državljanove osebne podatke - Koga obdarovati: princeso ali siromaka? - Medvedi in prepovedano meso Telefon dežurnega novinarja je zvonil nekaj manj pogosto kot običajno. Prejeti klici v uredništvo vendarle dokazujejo, da se porajajo iz dneva v dan vprašanja in da na mnoga ni prav lahko najti odgovore ne glede na to, ali zadevajo medosebne odnose ali posameznikovo podrejenost vsemogočnemu uradništvu. P. F. iz Gradca ugotavlja, da je nekdo pripeljal cel kup starega asfalta v kosih v gozd ob cesti Stranska vas-Črnomelj. Storilca ne pozna, vendar ga poziva, naj pospravi asfalt, saj ta ne spada v gozd. - Kako je prispel asfalt v gozd P. E, bo težko ugotoviti. V Cestnem podjetju Novo mesto zavračajo možnost, da bi asfalt stresli v gozd njihovi delavci. Zatrjujejo, da stari asfalt, ki se nabere Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. pri prekopih in podobnih posegih, vozijo na za to določeno deponijo. Ali tako kot cestno podjetje odlagajo stari asfalt s cest, dvorišč in od drugod tudi ostali, je vprašanje. Mar bo treba za varovanje gozdov pred onesnaževalci uvesti stalno dežurstvo?! Novomeščanko je pogrelo, ko je prebrala javni poziv za prijavo podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju mestne oblčine Novo mesto. “O nas imajo vse podatke, veliko natančnih podatkov,” meni Novomeščanka, ki se ji zdi nedopustno, da vedno znova uradi zahtevajo skoraj enake osebne podatke od državljanov, namesto da bi jih poiskali v svojih računalniških in drugih evidencah. - Pa še res je, mar ne?! Vesna iz Šentjerneja je sporočila, da ji je všeč, kar je naredilo roletarstvo Medle iz Novega mesta, namreč, da je obdarilo revno družino. Podobno bi lahko pomagali revnim tudi vsi tisti, ki npr. podarjajo avtomobile lepoticam poletja, vinskim in podobnim princesam itd. Vesna verjame, da si podjetja z obdarovanjem mišic delajo dobro reklamo, vendar se ji zdi bolj prav, ko bi si podjetja ustvarjala dobro ime tako, da bi gledala na ljudi, ki živijo v pomanjkanju. - Vesni bodo verjetno zamerile izbrane in nesojene princese, z njo pa se bodo strinjali številni drugi. Ugibate lahko, ali bo več zamer ali več odobravanja Vesni. Stane Željko s Suhorja zbadljivo predlaga, naj bi počakali s predvidenim odstrelom medvedov toliko časa, da Evropa ne bo več grozila Sloveniji s prepovedjo izvoza mesa. “Če bo meso ostalo, bi z njim imenitno hranili medvede,” meni. Preko dežurnega telefona sporoča nacionalni slovenski televiziji, naj ta znova predvaja Planet opic, ker ta serija dobro odslikava trenutne razmere. M. L. V KLUBU VIDA VEČER KOSTANJA IN MOŠTA NOVO MESTO - V petek, 29., in v soboto, 30. oktobra, bo Klub Vida v sodelovanju s centralo cvička, kletjo “Kostanjevica”, pripravil večer kostanja, cvička in mošta. Gost bo Zoran Demirovič - “Čuči”, pevec Dalmatinske klape. kojnosti. To je v Beli krajini, kjer so imeli včasih vikend in kjer je gospa Vera tako rada gobarila in nabirala kostanj. Sin jo je po smrti v skladu z njeno željo dal upepeliti. Žaro s pepelom pokojne matere je iz krematorija odnesel domov in čakal, da bodo primerne okoliščine za izpolnitev njene zadnje želje. Njen “pogreb” si je sin zamislil takole: lep oktobrski dan, ajdovčki v gozdu in zrel kostanj na tleh. “V takem je bila mama srečna!” Pa še sestra, Verina hčerka, ki ima družino v Švici, mora biti zraven. Vse to se je ujelo prejšnji ponedeljek. Tako je sprevod krenil. Najmlajša je bila dober mesec dni stara vnukinja gospe Vere, ki se je rodila že po babičini smrti, njena dva bratca, njihova mamica, Verina hči, in zet, vsi živijo v Švici, sin, ki je v košari nosil žaro, s svojima hčerkama dvojčicama, Verina mladostna prijateljica in pokojničin nekdanji sodelavec, ljubiteljski harmonikaš. Gospa Vera si je zaželela, da bi sodelavec na njenem “pogrebu” zaigral kakšno lepo domačo. Začelo se je s partizanskimi Tam na Pugled gori, Počiva jezero v tihoti, Šivala je deklica zvezdo, nato je druščina povzela narodne, pa ne samo “mrliške”, kot je Ptički, jaz vprašam vas, ampak tudi vedre in zaljubljene, ki jih je gospa Vera rada prepevala. Na poti je sprevod naletel na dva nabiralca kostanja, po govorici sodeč z ljubljanskega konca ali iz Gorenjske. Sprva se možaka nista mogla načuditi čudni druščini, ki je, hodeč po šelestečem kostanjevem listju, prepevala ob spremljavi harmonike. Najraje bi se ji kar pridružila. Ko sta slišala, da “bomo raztrosili mamin pepel”, jima je pa postalo nerodno, obstala sta in se opravičevala, kot da sta kriva, ker sta tam. Potem je sin druščino popeljal na “mamino pot”. Odprl je žaro in otroka sta pokojno mater vrnila naravi - njen pepel sta raztresla po gozdu, Verina prijateljica pa je tam pustila košaro z rožami. Nazaj grede so v prazno žaro nabrali kostanj. Letos je bogato obrodil. A. BARTELJ PADEL Z DREVESA IN SE UBIL LESKOVEC PRI POD-BORŠTU - 25. oktobra popoldne je prišlo do nesreče pri delu s smrtnim izidom. 55-let-ni J. J. in njegova žena sta pobirala jabolka: žena po tleh, mož pa jih je tresel z dreves. Med tresenjem seje zlomila veja drevesa, J. J. je padel na tla in zaradi hudih telesnih poškodb na kraju umrl. PATETOV KIVI BOGATO OBRODIL - Pred šestimi leti, ravno ko je Joži Pate iz Dolenjega Kamenja nameravala pred hišo za brajdo zasaditi trie, je pri bratrancu Cirilu Patetu videla, kako sadi kivi, in takoj se je odločila, da bo tudi ona namesto trt posadita ta nam bolj malo znani sadež, ki pa je zelo zdrav, saj ima veliko vitamina C. Posadila je dve ženski rastlini in eno moško. Letos je kivi rodil že tretjič in najobilneje. Na dveh rastlinah je okrog 200 sadežev, ki jih bodo Patetovi še pred mrazom obrali. Joži pravi, da s kivijem ni imela veliko dela, le redno ga je zalivala in dobro pognojita. (Foto: J. Domiž) 25. oktobra 1984 V treh izmenah Sodraški obrat ljubljanske Pletenine je dobil večje naročilo jz Zvezne republike Nemčije, kjer že več let uspešno prodaja svoje proizvode. V štirinajstih dneh mora izdelati 4.500 tekaških smučarskih dresov. V tem 120-članskem kolektivu so zato začasno uvedli tudi tretjo izmeno. Prvi mali centrali Na pritokih Kolpe so pred kratkim odprli dve mali hidrocen-trali z močjo 1,7 kilovata. Elektrika iz teh dveh central bo cenejša kot iz nuklearke. Centrali delujeta avtomatsko, vklapljajo in izklapljajo pa ju iz Kočevja. Obe sta povezani s slovenskim >n hrvaškim električnim omrežjem. Gradili soju od leta 1982. To sta prvi dve mali elektrarni od načrtovanih 100 v Sloveniji. Letošnje Martinovo bo kislo Čeprav trgatev v Beli krajini še ni končana, je že moč reči, da bo letošnja vinska letina ena slabših v zadnjih letih, vsekakor f>' bo tako po količini kot po kakovosti pod povprečjem zad^J1 desetih let. Slabšo letino močno občutijo tudi v metliški Vinski kleti, tozdu tukajšnje Kmetijske zadruge, saj je ponudba grozdj' manjša kot prejšnja leta. Asfalt do Cviblja Pred dnevi so položili asfalt na doslej neasfaltiranem delu cfsj?’ ki vodi iz Žužemberka do spomenika na Cviblju. Dolgoletna želi krajanov je s tem izpolnjena, urejen dostop do enega najpomerrm nejših pomnikov revolucije na Dolenjskem pa bo tako urejen z za letošnjo komemorativno svečanost ob dnevu mrtvih. Več tujih gostov v hotelu Sremič V letošnjem tričetrtletju je v krškem hotelu Sremič prenočevalo 25.000 gostov, kar je približno za pet odstotkov več kot lani v tem času. Računajo, da bo do konca leta nočitev že 35.000, s čim bodo dosegli okoli 70-odstotno zasedenost hotelskih zmogljlV sti, to pa je precej nad slovenskim povprečjem. Dobri peki, dober kruh Krčani si ne obetajo dosti boljšega kruha, ker ie, kot smou,ua tudi na zboru krajevnih skupnosti občinske sktjpščine, ‘ s*a e kadrovska zasedba”. Po zamenjavi v samem vrhu Zitove Pekar so le pričakovali, da se bo kakovost izdelkov kaj izboljšala, t° očitno je, da vedno le ne drži tisti rek, da riba pri glavi smrdi. Uplenil je kralja voda Čeprav je lov na sulca v Krki odprt šele kak mesec, je že PrCi^'|I teden prinesel zares trofejni ulov. Član novomeške ribiške Franc Tičar je namreč v četrtek potegnil na suho kar 17 kilog . mov težkega sulca, ki ima zaenkrat v letošnji ribolovni sez prvenstvo v lovu na to vse bolj cenjeno ribo. NOČ ČAROVNIC OTOČEC - V petek, 29. oktobra, ob osmih zvečer se bo na gradu Otočec začela prireditev Noč čarovnic. Gre za praznik, ki ga v angleško govorečih deželah imenujejo Hallovveen in ga praznujejo v številnih deželah. Že sam po sebi skrivnostni otoški grad, osvetljen z baklami, bodo ob tej priložnosti še dodatno “opremili” s prazniku primernimi dodatki. Na to bo ubrano celotno razpoloženje, za katero bodo poskrbeli tako z baročno glasbo v izvedbi kvarteta kljunastih flavt Air kot s kulinarično ponudbo. Ob posebni animaciji bodo predstavili izvor in pomen praznika noči čarovnic. Od močvirja do vaškega zbirališča [ Vaščani Koblarjev so s skupnimi močmi preuredili nekdanjo “vaško lužo” v priljuden kraj PRILJUBLJENO ZBIRALIŠČE - Čeprav se jesen uradno še ni začela, # je že pred dnevi tako ohladilo, da klopce ob “vaški luži" v Koblarjih 0 večerih ostajajo prazne. Še vedno pa je to čez dan, ko je dovolj toplo, zora di zanimivosti, ki jih ponuja malčkom, kraj, kamor mamice rade vodijo svoj otroke. (Foto: M. L.-S.) KOBLARJI PRI KOČEVJU -Se pred dvema letoma in pol je bilo sredi vasi Koblarjev pri Kočevju veliko močvirje. Ker je zlasti poleti iz njega zaudarjalo in je kazilo videz sicer urejene vasi, so se vaščani odločili, da bodo “vaško lužo”, kot so močvirnato kotanjo imenovali, uredili. Združili so moči in še pred pričetkom letošnjega poletja pridobili priljubljeno zbirališče vaščanov. Pobudo za ureditev “vaške luže” je dal predsednik vaškega odbora Cveto Košorog, podprli pa so jo tako vaščani s svojimi prispevki kot tudi krajevna skupnost Stara Cerkev. Najprej so z bagri odstranili ves mulj in grmičevje, nato so uredili zelenico, posadili travo in rože. Na jezeru premera okoli 30 metrov so na stebričke postavili valilnice za divje gosi, tik ob jezeu pa hišico za prezimovanje gosi in rac. Že lani v jeseni so nabavili 4 pare različnih vrst rac in maja letos, ko so z deli zaključili, so imeli že preko 50 mladih rac. Ob jezeru so namestili 10 klopi iz litega železa in debel, uredili in ponovno usposobili pa so tudi zapuščen vaški vodnjak v neposredni bližini. Pri delu so sodelovali domala vsi vaščani, od najstarejšega do otrok. Rezultat je urejen park ob jezeru, ki je bil vse letošnje poletje ob dolgih in toplih večerih prijeten prostor za druženje vaščanov. Prav zaradi ponovno obujenih nekdanjih navad druženja vaščanov pa v Koblarjih takšnega poletja, kot je bilo letošnje, ne pomnijo že desetletja. M. L.-S.