■: y"	t
■v
Leto III.	V Celju, dne 16. januarja 1908.	St. 3.
NARODNI UST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —	„Narodni List" stane ca celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ca	Oglasi se račnnajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Vse poiiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin.	Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojna naslov: „Narodni List" « Celju» — Reklamacije so	Naročnina se plačuje vnaprej. —■ Posamezna fttevilka	bine za oglase je plačevati po poŠti na naslov : „Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Grafia cesta fctev.-l. stane 10 vin« List" v Celju.
Dragi narodni volilci !
Narodna stranka dosedaj še nima nobenega poslanca v deželnem zboru štajerskem. Ker se . bode nov poslanec za okraje Celje. Vransko, Gornjigrad, Laško, Šmarje in Konjice volil le za kratko dobo dobrega pol leta, se narodna stranka prvotno ni nameravala potegovati za to poslansko mesto, ampak vso odgovornost za uspehe Slovencev v deželnem zboru do konca sedaj ne poslovne dobe prepustiti dosedaj tamkaj zastopanim slovenskim političnim strujam.
Spoštovani kmetje, Vi ste pa na zaupnem shod	h zaupnih možeh iz vseh
okrajev nasprotno sklenili. Sklenili ste oddati glasove svojemu iuj»ku Kmetovalcu Jožefu Zdolšku iz Ponkve, kot kandidatu narodne stranke. Na sijajnih shodih v sv. Frančišku, v Šmartnem in v Mozirju v gornjegrajskem okraju, nadalje na krasnih shodih na Vranskem in v Polzeli in v Braslovčah za vranski okraj, zlasti pa na shodih v Novicerkvi, v Trnovljah, v Št. Jurju ob Taboru in na velikanskem shodu v Žalcu ste se* popolnoma svobodno in popolnoma iz lastnega nagiba izrekli delovati za Zdolška kot moža svojega zaupanja, lzvzemši nekatere občine laškega in konjiškega okraja, ki so sveži misli napredka še nepristopne, izrekli so se torej zaupniki narodne stranke v vseh prizadètih okrajih za Jožefa Zdolška»
Možje volilci, ostanite sedaj pri besedi, Òé* izpolnite svojo obljubo, in če storite vse, da se vsi razumni volilci prihodnji četrtek volitve udeležijo, zmagali bodete gotovo nad kandidatom laži-kmečke zveze, ki hoče štajerskim Slovencem na odgovorno mesto deželnega poslanca vsiliti moža, ki še pravilno pisati ne zna in je dovršil le enorazredno ljudsko šolo. Jože Zdolšek ima gimnazijsko oliko, bil je več let župan in okrajni odbornik. Zdolšek obvladuje v govoru in pisavi oba deželna jezika in je dober govornik. Zdolšek pa tudi ni kandidat po milosti farovžev, ampak je postavljen svobodno od slovenskih kmetovalcev narodnega in naprednega mišljenja.
Volilci, znano Vam je, da nasprotna duhovniška stranka že pol leta deluje z vsemi močmi za svojega kandidata Terglava. Računu j te s tem dejstvom in izpre videli bodel e, da je tudi na Vaši strani nujno potrebno zastaviti vse moči za obilo udeležbo pri volitvi prihodnji četi tek. Tembolj potrebna je Vaša obila udeležba, ker Zdolšku kot narodnemu kandidatu nasprotujejo vsi protinarodni činitelji v prizadetih okrajih. Organizacija narodne stranke bode Vašemu izvoženemu poslancu šla kot narodnemu bojevniku v deželnem zboru z vsemi močmi na roko. Z združenimi močmi bodemo pa dosegali zanesljivo, če tudi korak za korakom, uspehe za gospodarstveni in kulturni napredek štajerskih Slovencev! — Ob 12. uri Vas torej še enkrat pozivamo: Kmetje volilci, v četrtek, dne 23. Januarja na volišče! Vaš kandidat je:
Jožef Zdolšek, p. d. Kristan, posestnik v Hotunjah pri Ponikvi.
Izvrševalni odbor narodne stranke.
Somišljeniki! Nasprotniki so dan za dnem na delu, posebno y Savinski dolini! Vaša sveta dolžnost je, da vsak zastavi vse sile za našega narodnega kmečkega kandidata Jože Zdolšeka!
Narodni lfolilci! Kdor voli Terglava, ki ima samo en razred ljudske šole, postavlja ves slovenski narod na sramotni oder pred svetom. — Kandidat vseh razumnih volilcev je Jože Zdolšek p. d. Krištan, posestnik v
Hotunjah pri Ponikvi.
v'-l.	••;■	.	■ :	W
Zdolšekov shod y Žalcu.
Z velikim sijajem in v našo veliko zadö-voljnost se je izvršit preteklo nedeljo v Žalcu javen sbod za kandidata narodne stranke Jožefa Zdolška. Navzočih je bilo nad 500 žnpahov, občinskih svetovalcev in drugih volilcev iz Gotovelj, Griž, Št, Pavla, Št. Petra, Polzele, Petrovč, Pirè-šice, Ponikve, Truovelj, celjske okolice itd, itd. To ni. bila umetjao, zbobnàna množica, to je bil cvet slovenske, kmečke inteligence. Predsedoval je shodu gotoveljski župan Antloga, otvoril je shod podpredsednik stranke župan Širca. Kandidat Zdolšek, ki se je zaupnikom v Žalcu že na praznik 3 kraljev predstavil, tokrat zaradi trenutne obolelosti (prehlada vsled mnogih shodov!) ni mogel priti, Tèda volilci so mu radi odsotnost oprostili želee- mu brzo ozdravitev. Govorili so kmetje Ločičnik, Golavšek, Mahne, nadalje državni poslanec Roblek in dr. Kukovee iz Celja. Shod je traial 2 uri ob velikem navdušenju občinstva. Soglasno je bilo sklenjeno delovati za Zdolška kot moža poštenjaka, i izobraženega kmetovalca, ki kandidira na program narodne stranke. Državni poslanec Roblèk je toplo priporočivši izvolitev Zdolškovo govoril o svojem delovanju v državnem zboru, zlasti o glasovanju, glede ogrske nagodbe in o1 svojih uspehih pri izvršilnih predpisih k hmeljski postavi. Izrekla se mu je soglasno zahvala in zaupanje. Dr. Kukovee se je v obširnem, strogo stvarnem govoru dotaknil razmer v deželnem zboru ter povdarjal potrebo izvoliti izmed ■ ponujajočih se kandidatov vsekako onega, ki je sposobnejši, ker v deželnem zboru mora biti vsak poslanec mož na svojem mestu. Dokazal je kmečko kandidaturo Trglavovo kot hinavsko, na slepilo savinskih kmetov preračunano. Govornik se je v ostri kritiki dotaknil postopanja vlade, ki nas smatra za kompenzacijo (plačilo) Nemcem, da pri vladi sodelujejo. Ožigosal je brezobraznost vlade v utemeljevanju odlokov, s katerim občinam brani slovensko uradovanje. Zlasti je pa vsled predloga dr. Kukovca bilo soglasno sklenjeno biti na straži zoper zavratne naklepe vlade v zadevi celjskega okrajnega zastopa, v kateri zadevi se treba pripraviti na najostrejši boj z vsemi sredstvi. Naj izpade volitev 23. prosinca po številkah kakor koli. shod v Žalen je svarilen opomin slovenskim nazadnjaškim politikom, da ne cenijo gibanja narodne stranke nizko. Najrazumnejši del dežele stoji v taboru narodne stranke.
Savinski kmetje volilci!
Ni še vam iz spomina kruta in strašna doba zadnjih državnozborskih volitev, ko ste se morali kot levi boriti za zmago svoje lastne volje, katero ste 17. marca na velikanskem shodu y Žalcu glasno povedali svetu iz skoraj 15sto grl; dobro se še je spominjate in jedva ste se odpočili; morate zopet pogumno v boj za zmago svoje lastne volje, katero so izrazili vaši stanovski bratje na zaupnem shodu v Celju, zastopani iz vseh prizadetih sodnih okrajev, ter so s svojo svobodno kmečko voljo postavili kandidata Jože Zdolšek a. Za tega se vam je sedaj boriti z vsemi silami, da ne bo onečaščeno vaše ime pred svetom, če prodere popolnoma nezmožni Terglav. — Zadnjič vam je laži-kmečka-zveza vsiljevala večnega kandidata — financarja Povaleja, in vi ste mu posvetili v politično smrt. Tisti trenutek se je laži-kmečka zveza ustrašila vas, vztrepetala je pred vami, pošteni kmetje; a ker je zvita kot kozji rog, hoče vas danes zaslepiti, za to vam ponuja domačega kandidata Terglava ali Čepurja, ki je« pa popolnoma nezmožen prevzeti tako veliko nalogo. Gospodje so vas hoteli dobiti na svoje limance in hočejo vas še, zato vam ponujajo domačina kmeta, ko se pred pol leta niso spomnili na kmeta ter vam silili financarja. Takrat so vas psovali z najgršimi priimki, oblagali so vas s psovkami, katere imajo samo ljudje njihove vrste v svoji zalogi. Grdili in blatili so vašega kandidata Robleka ter mu podtikali naj-grše stvari, a danes se vam hlinijo, laskajo ter priliznjeno hodijo krog vas kot mačka krog dekle, ki jo je pravkar pošteno nabila, a ker je sedaj lačna, hoče mleka. Tako je; tudi ti ljudje si požele v deželni zbor moža, ki bo. piskal po njih notah, ali plesal po njih pisku.
Ker so se pa zbali in se bojijo vas, so rekli: Savinčane moramo preslepiti, potem zmagamo, Vzemimo iz tega okraja moža, to bo vleklo. Pa računali so slabo; brez vas so delali račun. Vprašali vas niso:, je li Cepnr sposoben, ga li vi
Uv-

I:
'.gì!

'■v	i
«a ■
... tatu
;v T ■■h;
lija«.
cenite in spoštujete; ga li hočete voliti. Ne, ničesar vas niso vprašali. Niso vas poklicali vseh v Žalec, ali Celje ali kam drugam, da bi se vas zbralo na stotine ter bi sami zaklicali; ta naj bo naš kandidat, tega hočemo voliti. Ne, tega vsega niso storili,, pač pa so nabrali svoje — popolnoma udane in podvržene ljudi ter šli v Celje, v nemško gostilno ter tam postavili kandidatom moža v osebi Čepurja, ki ne zna ne nemški, ne pošteno pisati, ki ni nikakšen govornik ter ni zmožen niti na najbolj otročja vprašanja odgovoriti, (Braslovče!!), ki ne zna svojega programa niti pravilno razviti, (Polzela!!), tako da mu morajo zastopniki narodne stranke pomagati iz žagate. Takega so vam postavili ti „izvoljeni", le po duhovnikih „zaupno" povabljeni možje v Celju, ko so si že kmetje iz vseh volilnih okrajev zbrali soglasno kandidatom zmožnega kmeta Jože Zdolšek a, ki je izobražen mož in si je pridobil veliko izkušenj, ve za vaše koristi in potrebe ter bo te tudi zmogel v Gradcu vpričo vseh nemških in slovenskih poslancev glasno in neustrašeno povdarjati.
Savinčani in kmetje vseh volilnih okrajev: Kmečka zveza vas ima za norca, hoče vas pred vsem svetom osramotiti, ko vam sili moža, ki ni sposoben za deželnega poslanca. Kmečka zveza in nje glasilo vas je že osramotila s tem, ko je postavila takega kandidata. Vsi tisti bodo pisali, da so Slovenci še tako zaslepljeni, da niti toliko ne znajo razsoditi, kdo je zmožen za deželni zbor. Smejali se bodo vam in vsemu narodu še bolj, če boste vi volili moža, ki ima le en razred ljudske šole.	i
Opozarjamo vas v zadnjem trenutku, da volite po pošteni narodni vesti. Zdolšek jé zmožen. Zdol-šeka lahko priporoča vsak, zato volite — Jože Z dol še k a.
Iz političnega sveta. »
V pruskem deželnem zboru
se je minoli teden vršila razprava o uvedbi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Predloga je bila odklonjena.
Avstrti»ogrska banka j ima za 1. 1907. čistega dobička K 29,925.536. Od teh dobita obe državni upravi K 11,228.315, ak-cijonarji banke pa K 16,119.64005; torej znaša dividenda za 1 akcijo 107 K 40 v. ali 7'671°/o; vplačanega kapitala. Vidi se, kako pri denarnih krizah (kakor je bila lani!) banke ogromne dobičke delajo. — Banka je znižala obrestno mero za 1%. torej od 6 na 5%-
Bojkot nemških trgovcev na Poljskem.
Nemški industrijalci so se obrnili na rusko vlado sklicevaje se na rusko-nemško trgovinsko pogodbo s prošnjo,"naj bi preprečila agitacijo na ruskem Poljskem za bojkot ruske trgovine. Ruska vlada je baje obljubila, da bo prepovedala vsako poljsko agitacijo za bojkot pruskih trgovcev. — Ruski Poljaki so se namreč priklopili avstrijskim in nemškim Poljakom ter bojkotirajo popolnoma nemške trgovce radi nasilstva pruske vlade napram Poljakom na Pruskem, ki jih hoče ponem-čiti.
Revolucijonarno gibanje v Macedoniji.
V zadnjem času je revolucijonarno gibanje med Bolgari skoro docela zamrlo. Bolgarske bande so se umaknile v gore, kjer žde v popolni nedelavnosti; umor Borisa Sarafova jih je popolnoma potrl. Turška vlada upa, da so ji bo posrečilo z odločnim nastopom popolnoma zatreti vsako revolucijonarno gibanje.
Revolucijonarno gibanje v armadi na Ruskem
Policija je prišla na sled tajni revolucionarni 'Organizaciji med častniki varšavskega pehotnega polka in artilerijske brigade. Več uglednih častnikov je bilo aretovanih.
Dogovor med Rusijo in Japonsko.
Med Rusijo in Japonsko je bil sklenjen dogovor glede Mandžurije in Mongolije. Rusija je priznala Japonski upliv na južno Mandžursko, dočim je Japonska prepustila vso Mongolijo ruskemu uplivu.
Poskušen atentat na bolgarskega kneza.
Z gotovostjo se zatrjuje, da je policija pred kratkim našla v bližini knežjega dvorca bombo, ki je bila z žico zvezana z električnim aparatom na bližnjem trgu. Storilcem niso prišli na sled. Knežji dvorec straži množica detektivov.
Parlamentarni položaj.
Zaradi predstoječih deželnozborskih volitev se skliče državni zbor k zopetnemu zasedanju šele
v. prvi polovici meseca marca ter bo zboroviT t malimi presledki do konca junija. — Proračttaski odsek se skliče na dan 21, t. m. ter ostane tako dolgo sknpaj, da dožene ves proračuh.
Novi hrvatski ban	, ,
skuša spretno balansirati na razne strani. Vlado t. j. podbana in oddelné predstojnike pa je izbral take, da je r hrvaškem narodu vzbudil največji odpor. Skušal bo v najkrajšem si ustvariti kako vladno stranko in ž njo s svojimi kandidati iti y volilni boj. Upamo pa, da bo volja naroda po-gazila njegove naklepe.	. >
Maroko.
Dolgo časa že nismo nič posebnega imeli poročati o tej deželi. Zadnjo nedeljo pa je naenkrat prišla novica, da je narod odstavil sultana Abdul Azisa in da je bil v Fezu slovesno proglašen Mulej Hafid za sultana. Proglasila se je obenem sveta vojska, za vojskovodjo je imenovan novi sultan. Evropsko javnost so te vesti zopet precej razburile.
Rusija. ,
Ruska vlada je v nasilstvih zoper Poljake začela posnemati Prusko. Poljaki so si n. pr. osnovali vse polno zasebnih društev, z namenom, da širijo med narodom prosveto v narodno-poljskem smislu. Ruska vlada je izdala sedaj, na vse gubernatorje v Rusko-Poljski okrožnico, v kateri opozarja, da se imajo vsa ta društva razdreti. — V teh razmerah še sanjati o kakem vseslovanskem shodu, je naravnost nezmisel.
Tudi na Turškem se pripravlja revolucijonarno gibanje. Mladi zahtevajo, da se odpove sultan Abdul Hamid ter se spremeni ves vladni sistem.
Zahvala Ogrske za sprejetje nagodbe. .
Neki ogrski list piše, da se je v Pešti organizirala družba obstoječa iz poslancev in indu-strijcev v svrho bojkota avstrijske industrije. Udje te nove družbe hočejo od ogrskega ljudstva po časnikih in z brošurami zahtevati, da bojkotira avstrijsko industrijo in avstrijske zavarovalne družbe. — Drugačne hvaležnosti pač ne smemo pričakovati od Ogrov. Mi pa drugačne tudi ne zaslužimo, če pomislimo, kako žalostno je večina naših ljudskih zastopnikov postopala v nagodbi z Ogrsko.	. '
Novi švedski kralj Gustav je. kakor razvidimo iz poročil, ki prihajajo iz Švedske, mož precej modernih nazorov. Izjavil je namreč, da se ne bo dal slavnostno kronati, ker to stane preveč denarja, ki se lahko vporabi v korist ljudstvu, in tudi ceremonije kronanja ne odgovarjajo duhu časa.
Na Notranjskem bo, kakor poroča „Notranjec", posegla kmetska stranka z vso močjo v volilni boj.
V Postojni	,
na Notranjskem je umrla na jetiki klerikalna tiskarna, nekdaj last Riharda Šeberja.
Na Hrvatskem je sklenila seljačka stranka kandidirati v kakih 30 okrajih samostojno. — Napredna ljudska stranka je proglasila doslej kandidature dr. Lor-koviča, dr. Poljaka, dr. Šurmina, Supila, samih odličnih mož. — Klerikalci so sklenili, da ne postavijo svojih kandidatov, ampak bodo podpirali Frankovce.
Fuček — Rakodczay,
bivši (hrvatski ban, je dobil za svoje „požrtvovalno delovanje za domovino" naslov tajnega svetovalca.
Hrvatsko.
Volilcev za bližajoče se volitve je. na Hrvatskem 47.892 t. j. 2°/o vsega prebivalstva. Če bi se cenzus znižal na 10 K, naraslo bi Število volilcev na 250.139, t. j. na 11%-Politična svoboda na Ruskem.
Po uradnih izkazih je sedaj po ječah v Varšavi zaprtih okoli 2600 političnih zločincev, in sicer 1200 v mestu samem, 300 v občinskem zaporu,. 300 v trdnjavi Novo Georgev, 350. v trdnjavi Brest-Litovsk, 250 v inkvizicijskemu zaporu, 500 pa v transportnem zaporu.
Sprejem novega hrvatskega bana barona Raucba v Zagrebu včeraj dne 15. t. m. je bil nad vse „sijajen". Nabrale so se velikanske množice ljudstva, ki je na buren način pokazalo novemu banu, da tudi njega ne mara, ker je odposlanec Madžarov, madžarski komisar, kakor je bil Fuček.
Na Pruskem
je delavstvo, kakor svoj čas v Avstriji, zadnje dneve započelo najostrejšo borbo za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Pruska vlada
m j« namreč odločno izjavila proti razširjenja volilnega prava. Zato se vrže po celem Praškem, p«f$>np pa v, Berolinu, velikanski shodi in veličastne demonstracije v prilog splošni volilni !
' 'f.	i	i'.':"'. i.. i- . » i-ja r:..
pMVH». ,	. ,,	. I
Nemška koloriljatna politika.
Pred sodiščem v Kolinn se obravnavajo stvari, j ki kaiejo. kako „kulturni" nemški narod razvija svojo „kulturo" med „divjimi" zamorci. Neki nemški list je namreč svoj čas priobčil nekaj podat- j kov ö grozovitih trpinčenjih zamorskih domačinov v nemških afriških kolonijah po nemških okrajnih predstojnikih, in eden teb gospodov, neki dr. P'éters je vložil tožbo proti listn, ki pa je nastopil dokaz resnice. Obravnava je spravila na svet take reči, da so se poslušalcem ježili lasje. Zamorske deklice so zlorabljali, kakor se jim je zgubilo, in če so jim pobegnile, so jih nato, ko So jih zopet ujeli, kratkomalo usmrtili. Neko vas, v kateri so zopet polovili pobegle zamorke,' je dal Peters obstreljevati z granatami. Peters je bil celo zelo užaljen, ko se mu je povedalo, da jè neka deklica onemogla pod udarci, h katerim jo je obsodil, ter je dal nato deklico obesiti. Obravnava se še nadaljuje in bo spravila gotovo še lepe stvari na dan. Nemci so pač lahko ponosni nà svojo slavljeno kulturo. Pa kdor jih pozna, kako tiransko že nastopajo doma, v kulturni Evropi, proti Poljakom, se ne bo čudil, da popolnoma podivjajo, ko imajo opraviti z „divjaki", ki pa to ime pač veliko manj zaslužijo, kakor njihovi „prosvetljeni krotitelji". Surovost je pač najznačilnejša poteza nemškega značaja.
Dopisi.
Sv. Rupert v Slov. gor* Mi nimamo ničesar proti agitaciji za politične časnike, če se gedi to na primernem mestu. Toda proti temu protestiramo najodločnejše, da bi nam onečaščeval Še nadalje g. župnik hišo Božjo, hišo sprave in miru, s političnimi govori, s hujskanjem proti raznim političnim strankam in z agitacijo za „Slovenskega Gospodarja". Zakaj? Ker se zberemo v cerkvi ne samo pristaši „Slov. Gosp.", ampak pride tudi verno ljudstvo, ki ni in ne more biti prepričanja, ki se vsiljuje ljudem v „Slov. Gosp." Ali Vas ni sram, gospod župnik, da agitirate za takšen list v cerkvi, ki je storil toliko zlobnih, nesramnih napadov na poštene ljudi, ki so se kazali povsod dobre kristjane — samo da ne trobijo v Vaš rog, samo da ne pomagajo guliti ljudstva za mrtvi kapital! Ubogi kmet si prislnžuje s krvavimi žulji svoje groše, da preživi pošteno ženo in otroke, duhovniki pa — saj jim ni treba skrbeti niti zase, ker jih preživi kmet — pletejo iz dolgega časa mreže, s katerim ribijo v kalni vodi med nepoučenimi kmeti! Ta mreža pa je „Kmečka zveza" s „Slov. Gospodarjem", in v tem časniku žvižgajo politični duhovniki, plesati pa moraš ti ubogi kmet, ako so te v mrežo vtaknili, kakor se jim poljubi.
Kako plačnješ posestnik za to politično in gospodarsko komando duhovnikov, bodeš kmalu čutil na lastnem žepu, ko bodeš moral plačati za različne naprave, katere so dovolili cerkveni odborniki, pridobljeni v farovžu s preprijazno besedo in rujnim vincem! Še bodeš gledal kmet mirno dalje, kako boš sam trpel, drugi pa bodo 8 tvojim krvavo zasluženim denarjem računali? Še se bodeš dalje vdal duhovniškim agitatorjem ob času volitev v občinske, cerkvene, okrajne zastope in deželni in državni zbor? Je zavoljo tega „Narodni List" proti veri, ker čuti s teboj kmet, ker se mu smiliš ubogi trpin?! Gotovo ne! „Narodni List" spoštuje in hoče imeti dobre dn-kovnike, p r a v e učenikeKristusove vere, a ne politične agitatorje v cerkvi! Vera bo obstojala tudi brez takih političnih hnjskačev!
Iz Središča. Komaj se je pred dobrim letom raznesla širom naše domovine pretresljiva vest, da je zatisnil oči narodov ljubljenec, goriški pevec Gregorčič, že so se začele v vseh večjih krajih prirejati razne slavnosti, katerih čisti dobiček je namenjen za spomenik velikemu možu. Tudi Središčani so se odzvali svoji narodni dolžnosti, pozno sicer, a častno.
Bralno društvo „Edinost" je priredilo dne 26. grudna Gregorčičevo slavnost z jako obširnim programom.
šalec se kar ne more obraniti misli, kake uspehe bi lahko dosegel stalen mešan in moški zbor, če nastopa tako Že provizoričen zbor po pur vajah.	»!	f
Hvaležni smo prirediteljem, da je slavnost dobro uspela v moralnem ih pa gmotnem ozira in da dobi odbor ža Gregorčičevspomenik primerno vBotico. '■
Sv. Peter v Sav. dolini. Zadnjič smo čitali v „Nar. Listu", da ima kandidat po Polzeli in pri nas toliko Žlahte, da lahko preplavi vse volilne okraje v svrho agitacije. Pa dopisnik ni prav dobro poučen in ne pozna Trglavovih sorodnikov. Mi, ki ž njiini občujemo ter jih poznamo, lahko navedemo cele litanije govorov, iz katerih bodo volilci lahko razvideli, koliko je Trglavovim sorodnikom do te kandidature. Kratko povedano : Sram jih je in to skoraj vse. Pred-kratkim sem se vozil z bližnjim Terglavovim sorodnikom, ki je dejal: „Na dan volitve grem raje v gošo hlode vlačit, kot pa volit takega človeka, ki ničesar ne razume. — Ne vem, kako se more sploh tlačiti tam, kjer zanj ni prostora ..Nek drug sorodnik se je nad to kandidaturo neizmerno jezil tèr dejal, da ga je sram in da si skoraj nikamor ne upa, ker ta kratkovidni Cepur na tako nepremišljen način izpostavlja vse sorodstvo zasmehu. „Vem dobro", je dejal, „da Čepur ne zna toliko nemški kot jaz, saj sva hodila skupa v šolo, a zdaj sili v štajerski deželni zbor, kjer sede nemški profesorji in učenjaki ..." In tako? bi lahko navedel cele govore ter še marsikaj zanimivega, kar bi lahko kandidata Terglava spravilo v silno zadrego. Pa, ker se narodna stranka ne bori s podlimi sredstvi kot „Km. zv.", zato raje molčim in to tem lažje, ker sem prepričan, da slov. kmetje ne bodo tako neumni in tudi niso, da bi volili moža, kojega kandidatura je največji predpustni — špas — ! Živel Jože Zdolšek!	Terglavov sosed.
V Št. Petru pod Sv. gorami imamo peka, Kotnika, ki je obenem načelnik zadruge gostilničarjev, mesarjev in pekov za kozjanski okraj. Mož je bil še pred kratkim naš pristaš in zagovornik naprednih idej. Ne vemo pa iz kakih nagibov se je v zadnjem času prelevil v navadnega nemškutarja. Po njegovi incijativi se je pri nas začela akcija za nemško šolo; on je skoval prošnjo na deželni šol^kie svet za nemški pouk na naši šoli, in da nista občina in krajni šolski svet energično postopala, bi se mu bila obnesla ta njegova nakana.
G. Kotnik, na naši petrazredni šoli se uči toliko nemščine, da vsak učenec, če nima v glavi plev, prav lahko izhaja v tem pouku v vsaki srednji šoli. Ako ga pa po dovršeni šolski dobi veseli med Nemce, se tam v kratkih mesecih privadi njihovemu jeziku; v Št. Petru še pa popolno znanje nemščine danes ni potrebno, ker še Vi, kot steber nemštva v naši občini, razumete, če kedo v slovenskem jeziku zahteva od Vas žemljo.
Iz Vuzenice. Že zopet se nam nudi prilika, poročati nekaj '"z našega trga. Čitatelji „Narodnega lista" se bodete gotovo čudili, kako je mogoče, da ravno zadnji čas zveste toliko novega od našega sicer vsaj navidezno Ifcko zapuščenega kraja. Naši „purgarji", odkar so tako slavno pogoreli pri občinskih volitvah, nam dajo prilike dovolj, da jih malo poštrigljamo in ovekovečimo v slovenski javnosti. Da bo pa ta kar vedela, kaki ljudje so to, moramo konštatirati, da so večjidel od slovenskega denarja nasičeni obrtniki in trgovci, katerih očetje in pradedi so bili slovenske krvi in zvesti sinovi naše matere Slovenije. Torej s samimi pristnimi odpadniki imamo opraviti, katerim smrdi vse, kar je le količkaj slovensko, samo z velikimi težavami pridobljen denar slovenskega kmeta ne.
Na starega leta dan je naš dični restavrater G. hotel prirediti družabni večer. Dasiravno ni niti enemu kmetu v sanjah padlo v glavo, da bi se ga udeležil, se je ta pristni pangerman tako bal slovenskega občinstva, da se je ustil okoli, češ: „den Windichen und Hunden wird der Eintritt verboten sein" (bindišarjera in psom bo vstop prepovedan). Taka nesramnost se more slišati gotovo le iz ust kakega neolikanca in prevzetnega nemčurja. Vaš strah je bil gotovo neutemeljen, ker viri poročajo, da je bil na ta večer Vaš lokal čisto ßrazen. Za naše kmete in za vse Slovence sploh, ki so dosedaj posečali Vašo gostilno, bodo pa te besede izvrstno zdravilo. Gotovo se bodo izogibali take gostilne, v kateri se jim ne-
kega lepega dne lqhko pripeti neprilika, da jih krčmar postavi na «rak.
G. Kafel, ki ste posestnik te gostilne, kaj pa Vi pravite k tèma, predrznemu postopanjn svojega gostilničarja? 8aj trdite pri vqaki priliki da ste nepristranski. Povemo Vam nèkaj na uho! Nepristranski ste samo takrat, ko Vam da vfelika večina ßlovenskega prebivalstva dober zaslužek, sicer ste po narodnem mišljenju naS ravnotako hud nasprotnik, ko vsi drugi vuzeniški „tajč-purgarji". Saj ste celo v odborii zloglasne „Süd-marke".
Vuzeniški Slovenci, kaj potrebujemo krvavo? Vrlo narodnih slovenskih trgovcev in obrtnikov, katerih imamo dosedaj še prav malo! Dobiti jih moramo v najkrajšem časn, da nkrotimo naše „tajčpurgarske" obrtnike in trgovce popolnoma. Pristrigli smo vam že precej greben pri občinskih volitvah, torej le lepo mirni bodite.
Iz Gornjegagrada. Nimam namena koga napadati, vendar me silijo v to tukajšnje poštne razmere. Naj izve javnost, kako v oči bodejo narodni in napredni časopisi tukajšnjega poštarja.
Neki posestnik je imel naročen „Naš List" za pretečeno leto. Šest mesecev ga je dobival redno, nakrat pa ga ne dobi. Reklamiral je in uredništvo mu odpiše, da je bil list odposlan in tudi vrnjen z opazko, da se ne sprejme.
Stvar pa je ta. Tukaj sta dva posestnika istega imena in v eni občini, ter je pismonoša začel dostavljati list nenaročniku, in to po naročilu poštarjevem, češ, da ni bila hišna številka označena; torej šest mesecev je vedel pravi naslov brez hišne številke. Seveda je naroči^k natančni naslov takoj uredništvu naznanil in zopet je list dohajal redno.
Oktobrove številke pa zopet ne dobi. Črez nekaj časa pa je imel dotičnik neko pot v Kamnik in stopi tudi v uredništvo poizvedet v tej stvari. In čujte — urednik mu da ovitek, na katerem je bilo zapisano: „Adresat ne sprejme" ter poštni pečat gorjegrajski in poštarjev podpis.
Torej tako se krši poštno uradovanje iz strankarske zagrizenosti. In Vi se še kažete javnosti, kako ste natančni v svoji službi?! Bodite previdni zanaprej, ker prihodnjič Vas bodemo v enakem slučaju lepo priporočili poštni direkciji
Sv. Križ tik Slatine. (Ali so to oznanjevalci miru?) Do letos je bila pri nas navada, da so se za Božič hiše blagoslovile. Kmet pravi temu, da pridejo po hišnem pokrop-ljenju. Blagoslovile so se vse hiše, ki niso preveč oddaljene, brez razločka narodnosti. O preteče-nem Božiču pa ni, bilo tako. Na sv. Štefana nam je nov župnik oznanil hišno blagooslovljenje tako, da je tiste občine, vasi in sela, ki so na dan 17. maja 1907. narodno volile — izpustil.
Čez vasi in mimo hiš je šel kaplan in osten-tativno ni šel v hiše, katerih posestniki niso dr. Korošca volili. Jezični nosač, znani Keibl, je rekel kaplanu: jaz vas bom že tako peljal po fari, da bomo samo k tistim šli, ki so Korošca volili. In res, večinoma so tiste izpustili, ki niso Korošca volili.
Kaj pa farani k temu rečejo? Kolnejo duhovnike in klerikalizem in pravijo, da ne bodo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah nalašč onega volili, ki ga bodo duhovniki kandidatom postavili. Moleduje in jezi se tudi mežnar, ki je koruzno bernjo izgubil. Sel je sam v nekatere občine pobirat, a je le redkosje kaj dobil; farani pravijo, naj bi bil prej prišel poleg gospoda kaplana.
Na tem mestu vprašamo škofijstvo v Mariboru, sme li župnik tako samovlastno postopati, da nas mirne kmete draži k uporu, h kletvi in k sovraštvu? Obenem prosimo knezoškofa, da pouči nadžupnika, kako se ima kot dušni pastir proti faranom obnašati. On nas radi volitve na-tolcuje kot nevernike, one pa, ki so Korošca volili, imenuje krščanske može. Mi si to prepovemo in želimo, da nam škofijstvo nadžupnika prestavi, da bode v fari mir, kakor je bil pred njegovim dohodom. Mi zahtevamo, da nam župnik mir, ljubezen in spravo oznanjuje, ne pa sovraštvo in prepir.
Grdo je tudi to, dà je v občini Spod. Se-čava hišo odličnega posestnika, katerega so si občani županom izvolili, duhovnik pri hišnem blagoslovljen^ izpustil. Tista hiša ni oddaljena od drugih. G. kaplan je pri tej hiši moral dvakrat mimo iti, a jo je vendar izpustil; da ne more go-
spodar o duhovniku spoštljivo govoriti, je samo-obsebi umevno.
Duhovniki pravite, da vera peša; seveda peša, a kdo je temu kriv, če ne vi?! Pomnimo že veliko volitev, veliko duhovnikov, a takega t>reziranja in razžalitve še ne vemo, kakor pretočeni Božič. Popravite, kar sé da popraviti! Ako pa ne popravite krivice: Fej Vara!
Iz lenarške okolice. Pod tem naslovom prinaša „Slov. Gosp." 26. dee. dopis, ki ima očividno hujskajoč namen proti gg. dr. Gorišeku in notarju Stnpici. — Jasna nam je sedaj tudi laž, ki se je trosila iz „posvečenih krogov" med kmete; — večina jih je toliko pametna in zavedna, da se ni vsedla tem lažem na limance — češ, da pride neki drugi kazenski zagovornik k Sv. Lenartu in da bo g. Štupica samo notar.
Ta nesramna laž je imela edini namen, škodovati omenjenemu gospodu.
Zvedeli smo tudi, da je neki strasten poli-tiknjoč duhovnik v lenarškem okraju, ki je pomagal očiščevati prej kolikortoliko nepolitično posojilnico „liberalcev" — sedaj ima menda same svetnike v odboru — grozi! v krogu svojih političnih privržencev z bojkotom proti notarju in kazenskemu zagovorniku g. Štupici. Tako daleč že sega njegova „katoliško narodna dolžnost"!
V Slovenskih goricah so prišli politiki duhovniške „kmečke zveze" v slepi strasti tako daleč, da hočejo pod vsakim pogojem v svoji „zvezi" zasužnjiti kmeta — kdor pa ima drugo politično prepričanje, tega sklenejo duhovniki s svojimi agitatorji politično in gospodarsko uničiti. Ko je dotičnik mrtev, zazvene po farovžih polne kupice v čast in slavo zmagovalcem, ki so ga ugonobili. Tako se dela pri nas politično prepričanje!
S tem namenom — vemo od koga — je spisan tudi dopis v „Slov. Gosp." „iz lenarške okolice". Ako bodo nahujskani „kmečki zvezarji" svojega „Gospodarja" ubogali in pokazali povsod snovateljem hrbet, ki liočeio vsem kmetom napredek v stanovskem združenju, ter sledili tistemu dopisniku hujskačn — ki bi jih rad samo vodil in komandiral „marš", ne bodo postali „vrli kmetje", ampak zasužnjeni klečeplazci in nbogi hlapci kmečkozvezarskih trdnjav — farovžev.
Iz samega strankarstva spravlja takšen dopis „Slov. Gosp." nepoučene kmete ob koristno kmetijsko podružnico. „Slov. Gosp." je glasilo duhovniškega poslanca Roškarja in tovarišev — „prijaznih prijateljev" kmeta!	,
Polenšak. Tukajšnjega trgovca Ploja so dne 9. t. m. orožniki aretirali ter ga izročili ptujski sodniji. Revežu so neznani tatovi nkradli iz trgovine za čez 5000 kron blaga ter ves denar(?) zraven tega pa mora revež v luknjo. Kdo bo vendar sedaj pisal v ptujskega „Štajerca". — Kaj porečete vendar: briider Slavitseh, Plachki in drugi ?
Sv. Janž na Dp. p. Ne samo da je „Slov. Gosp." svoje somišljenike poživljal, naj na vse kriplje agitirajo za svoje edino pravo slovensko verno glasilo „Slov. Gospodarja", posebno na praznik sv. Treh Kraljev, ampak še duhovniki prižnico v ta namen zlorabljajo.
Naš g. župnik je namreč na dan sv. Treh Kraljev pri zjutranji pridigi neusmiljeno po „slabem in brezverskem časopisju udrihal, rekoč, da duhovnike blati, misijonarje z? lažnjivce ima (pa po vsej pravici, kar dokaže slučaj prelomitve izpovedne molčečnosti ob priliki lanskega misijona!), ljudstvo, posebno pa nedolžne otročiče pohujšuje in ob vero spravlja. Navduševal in prosil je ljudstvo. naj bere le „dobre in katoliške" liste.
Če na prižnici vse drugo slišimo, samo božje besede rie, in duhovniki sami s svojim „vzgled-nim" življenjem ljudstvu največ pohujšanja dajejo, so pač sami krivi, da dandanes vera peša in če se njih ne spqštuje.
Zakaj pa nas potem k pridigam vabijo? Znano nam je, koliko nedolžnih deklic-šolaric je bolfenski župnik Ilešič ne le omadeževal, ampak jih še h krivi prisegi napeljal iu vsled tega dve revi celo v zapor spravil. Vprašamo Vas, gospodje duhovniki, ali je to tudi „katoliško" ?
Gospod kaplan bi silno radi pri „bralnem društvu" gospodarili, pa se jim ne bo posrečilo, ker smo sami dovolj pametni.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 5. t. m. je priredilo bralno društvo „Lipa" veselico s petjem in gledališko igro: „Eno uro doktor", ki je krasno uspela.
Mile slovenske pesmi, pete iz krepkih grl mladeniških, so splošno ugajale poslušalcem. Igra
se je viršila izvanredno dobro. Čudili smo se spretnemu nastopu doktorja in dovršeni igri njegovega služabnika Škrjanca, ki je izvabil mnogo smeha. Tudi njegova sovrstnica Ančka je igrala izborno. Istotako so tudi vloge gospe Bornove in njene hčerke Eme bile na dobrem. Lekarniški učenec, poštni voznik, „srečni" brivec in „nesrečni" trgovec so tudi v svojih majhnih ulogah pokazali mnogo spretnosti Občinstva je bilo veliko število. Razun domačinov so nas prišli posetit tudi Miklavževčani in Središčani. Hvala vrlim gostom!
Bralnemu društvu „Lipa" pa kličemo: „Razveseli nas kmalu zopet s tako krasno veselico".
Pi&ece. V št. 2. Slov. Gosp. piše neki brezposelni dopisun, da „ Štajercijanci" tukaj lažejo, da kdor bo imel „Novo vinsko postavo" nabito, bo moral dac plačati. Pri nas sploh Štajercijancev ni, ampak smo odločni narodnjaki in naprednjaki. Gospod dopisnik naj pove imena tistih, ki kaj takega govorijo. Mi ne napadamo zvezarskih poslancev brez vzroka, hvaliti jih pa tudi ne moremo. posebno Benkoviča ne. Kaj nam je prinesel iz zbornice? Prodal nas je Ogrom. Zvezanci Pi-šecki in Globoški, ali se ne spomnite, ko je imel Benkovič volilni shod, kako se je repenčil proti Ogrom, vsakega Ogra bi najraje bil v žlici vode utopil, ali na Dunaju je zasuknil stvar. Pa zakaj ? Ej, mož hoče visoko zlesti in zato se ne sme vladi zameriti. Taka je doslednost vaših zvezanih poslancev, vaših voditeljev. Neki zvezar v Globokem se je izrazil: Res lepo ime „Kmečka zveza", ali hudiči jo imajo v rokah! Bum!
„Slovenski kmečki koledar".
Še jih je nekoliko, ki so sprejeli naš „Slov. kmečki koledar", a ga do danes še niso poravnali. Ker moramo ml poravnati tiskarske stroške, zato nujno pozivljemo vse dotične, da store svojo dolžnost.
Obenem tndi prosimo rse one, ki so sprejeli večje število koledarjev v razprodajo, da nam čimpreje blagovolijo nakazati izkupičke.
Štajerske novice. »
Shodi kandidata Jožefa Zdolšeka. Dne 9. t.
m. zvečer je bil kandidat Zdolšek v Trnovljah pri Celju, kjer se je sešlo do 50 mož-volilcev iz okolice. Vsi so soglasno pritrdili Zdolšekovi kandidaturi in so obljubili z vsemi močmi delati za njegovo izvolitev. — Nedeljskih shodov se gosp. kandidat žal ni mogel udeležiti, ker je vsled pre-hlajenja precej nevarno obolel. Obljubil je pa, da bo v slučaju izvolitve takoj po volitvah posetil tudi one kraje, kamor sedaj ni mogel priti. — V Novicerkvi se je zbralo v nedeljo zjutraj do 50 najodličnejših mož volilcev iz sosednih vasi. Predsedoval je shodu g. župan. Soglasno se je pritrdilo kandidaturi Zdolšekovi. V Novicerkvi dobi kandidat Zdolšek nadpolovično večino. — O impozantnem shodu v Žalcu poročamo na drugem mestu.
Na Pernovem pri Žalcu se vrši v nedeljo 19. t. m. shod naprednih deželnozborskih volilcev ob 11. uri dop.
V Zgornji Ponikvi pri Žalcu se vrši shod deželnozborskih volilcev v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri zjutraj pri Vinku Vašu.
Shoda kandidata Jože Zdolšeka se vršita v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri zjutraj v krčmi Kračun v Ločah (konjiški okraj), ob 2. uri popoldne istega dne pa v Konjicah v Narodnem domu.
Resnica, hčerka božja in duhovniški listi. „Slovenec", vseslovensko duhovniško glasilo, poroča dne 13. t. m. o žalskem shodu sledeče: „Bla-maža narodne stranke. Za včeraj je sklicala narodna stranka velik volivni shod v Žalec. Ta shod je bila velikanska blamaža za narodno stranko in njenega kandidata Zdolška. Navzočih je bilo le kakih 150 ljudi, polovico nevoiilcev. Govorila sta Kukovec in vedno bolj nepriljubljeni Roblek." — Vsaka pripomba je odveč.
Duhovniški kandidat Terglav šiba božja za duhovnike. Naj^rozovitejši udarec za duhovniško stranko na Sp. Štajerskem bi bila zmaga njihovega kandidata Terglava. Ta mož je ob glasnem smehu svojim volilcem na Polzeli izjavil, da ni izmed modrijanov največji modrijan, pa tudi ne izmed bedakov največji bedak. Mož, ki» je dovršil samo eriorazredno šolo na Polzeli, niti slovenski ne zna pravilno pisati. Postrežemo lahko z njegovimi pismi, iz katerih se vidi, da velikih za-
četnih črk niti ne pozna, ampak piše vse povprek z malimi črkami, tndi krstna in rodbinska in krajevna imena. Sicer morebiti hoče vpeljati nov praktičnejši pravopis, ki se res iz več strani priporoča, toda verjetno to ni, vzrok je brezmejna nevednost. Če Terglav v Celje pride in odda kak denar na pošto, ne zna sam poštne nakaznice izpolniti, ampak naprosi neko tukaj stanujočo žensko, da mu nakaznico popiše, kar se s pričami dokaže. Kaj sledi iz tega? Volilci naj to vprašanje sami rešijo na dan volitve. Mi pravimo, da je tega kandidata vsilil Slovencem nemški župnik Atteneder le iz sovraštva do Slovencev, drugače te kandidature ne razumemo.
Polzela. V zadnjem „Slo?. Gospod." se je zopet enkrat oglasil stari dopisun. Dolžnost nas veže, da posvetimo temu dopisu par vrstic, da pokažemo ne samo našim, pač pa kmetom vseh volilnih okrajev, kako oliko imajo „gospodje" dopisniki „Slov. Gospodarja". Poročal je o shodu Terglava, seveda zavito in neresnično, česar mn ne zamerimo, kajti vemo prav dobro, da se je neresnica vsem „Gospodarjevim" poročevalcem zalizala v kri. Koncem dopisa vsuje kopico psovk na naše kmete, namreč na one, ki niso ne Attenederju ne „Kmečki zvezi" slepo pokorni in ki niso zadovoljni s takim kandidatom, ki ne zna niti toliko nemški, da bi svoje tovariše v Gradcu pozdravil. Veliko je bilo takih pametnih mož zadnjič na Čepurjevem shodu. In te može, ki so prav-tako pošteni kot Čepnr sam, psuje zadnji „S lo v. Gosp." s šnopsarji — m e š e t a r j i in uz m o v i č i. — Vi vsi ti3ti kmetje, ki niste voljni voliti v deželni zbor ue-zmožnega moža, ste — šnopsarji — tatje! Vprašamo vas, kaj ste ukradli za urednikovim hrbtom se skrivajočemu dopisniku, kaj ste ukradli Če-purju, kaj ste ukradli komu drugemu?? Odgovorite odločno in možato, kje ste ulomili ponoči iu oropali ljudi, da vas imenuje „Slov. Gospodar", glasilo „kršansko-katoliške-resnicoljubne Kmečke zveze", — uzmoviče, t. j. tat e. In to je glasilo stranke, katere vodja je Kristusov namestnik duhovnik dr. Anton Korošec, stranke, katero zagovarja najvišji dušni pastir — škof in knez Mihael Napotnik. Tate in šnopsarje vas imenuje „Slov. Gospodar", katerega baje hvali iu priporoča papež!! Pošteni kmetje, ali si zato obkladate svoje roke s krvavimi žulji, da jih bo dopisun imenoval — kradljive, pred katerimi se mora zaklepati in zapirati? Ali se za to trudite in ubijate kot črna živina, da vas bo list — „ljubezen in mir oznanjujočih" duhovnikov imenoval tate in šnopsarje ? In še več! V istem listu se vas imenuje: roparsko bando, ker ste se potegovali pri zadnjih volitvah skupno s pošteno mislečimi učitelji za svojega kandidata Robleka. Tedaj, vsi oni savinski kmetje, ki so se zadnjič potegovali za Robleka, so roparska banda so s t e k 1 i i. t. d. Vse ste, vse, le ljudje niste. Kradete, ropate, šnopsate ter s svojimi učitelji s t e k 1 i t e kot psi po dolini. Se vam to ne studi? Vam ne prežene to žolča? Boste-li še poslušali k e d a j glas teh ljudi, ki vas prištevajo med one, ki jih rabelj obeša med roparje, tate in morilce? Ne, nikdar, kmetje! Tega je dovolj! Ko je žakelj prepoln, se prevrže! Možje, sedaj ko sta vse, kar je najgršega, sedaj pa na noge, zgrabite za pošteno orožje in v boj za onega kandidata, katerega vam je postavila stranka po nasvetu poštenih kmetov, ki ne prišteva poštenih ljudi med stekle pse, med tatove in rokovnjaško bando. Pošteno pojdite v boj, pošteno delajte in zmagal bo kandidat, ne, kot pravi „Gospodar", — steklih psov, tatov in roparjev, pač pa kandidat poštenih kmetov, ki si s krvavimi žulji služijo pošteno svoj kruh, kandidat Jože Zdolšek, posestnik na Ponikvi.
„Roparske bande glavar".
Tudi duhovniki se sramujejo svojega kandidata absolventa enorazredne ljudske šole na Polzeli, ki nima izza svoje mladosti nobenih študij ter si tekom let ni imel prilike nabrati širom sveta potrebnega in koristnega, kar bi ga v deželnem zboru podpiralo ter varovalo sramotnega poraza vpričo tolikih drugih izkušenih in učenih starih parlamentarcev. Nek gospod kaplan v Savinski dolini, ki je bil za časa kandidature Po-valeja strasten agitator, je dejal v večji družbi duhovnikov: „če ste vi za tega Terglava, jaz pa nisem, ker blamirati se nočem. Neliaj zmožnosti pač mora imeti, kdor kandidira, ta pa nima nobenih —". Pa ne samo ta gospod, vsi drugi so tega mnenja, a povedati si ne upajo in nočejo, ker hočejo v svoji grozni zagrizenosti, da zmaga
n,i ib komando, naj že bo potem njih zmagalec največji nevednež in nerodnež. Če bi dr. Korošec zagrmel: „Metla moje postrežnice je kandidat na kat. podlagi", in šli bi v boj za „metlo" ter pre-pričavali ljudstvo o „metlinih" zmožnostih. Pa nekaj je še vendar takih, ki imajo malo sramu v sebi, samo žalibog da malo. In ko bo minul 23. januar, videl in slišal bode svet, da je naš štajerski kmet bolj pameten kot voditelji kmečke zveze, sami visoki gospodje ter zna sam bolje -presoditi in postavljati ter voliti poslanca kot pa oni, ki so 12 let študirali, pa še ne vedo, da z enim ljadsko-solskiAi razredom brez znanja nemščine v Gradcu ne more slačiti rokavic kot deželni poslanec. Kmetje, ne osmešite se! Volite v s i Zdolšeka!
Poučni tečaj v Celju. I. poučni tečaj, ki ga je priredila narodna stranka od 8.—12. t. m., je bil lep in bo obrodil mnogo sadu. Tečaja se je udeležilo nod 20 mož in mladeničev, navdušenih za narodno stvar in napredek, odločnih in neustrašenih zagovornikov idej narodne stranke. Z občudovanja vredno vztrajnostjo so sledili raznim predavanjem, ki so se vršila od 8.—12. od 2.—5. popoldne in v četrtek in petek še celo od 8. do 11. zvečer. Zastopani so bili mladi narodnjaki iz celjskega, Vranskega, gornjegrajskega. šoštanj-skega, rogaškega, ormoškega, ljutomerskega in mariborskega okraja. Predavali so: dr. Zabukošek o astroju države in o državljanskih pravicah, Janko Lesničar o geografiji slovenske zemlje s posebnim ozirom na narodne razmere na Štajerskem, dalje o strankah na Slovenskem in njih časopisju. Ivan Prekoršek o slovenski zgodovini ter o društvenem življenju in delovanju, dr. Kar-lovšek o ustroju, namenu in pomenu občine, o nalogah moderne občine, dr. Dolar o razvoju slovenskega slovstva, dr. Božič o raznih gospodarskih vprašanjih (posojilnice, hranilnice, dolžna pisma, menice, kmetijske zadruge, banke, borza itd.), Vek. Spindler o politični zgodovini Slovencev, dr. Gvidon Sernec o volitvah v razne zastope, Armin Gradišnik o ustroju, namenu in pomenu raznih vrst šol. posebej ljudske šole; vršila sta se tudi 2 izleta, eden v parni mlin g. Petra Majdiča, drogi v delniško pivovarno v Laškem trgu ter so si udeleženci z zanimanjem ogledovali obe slovenski podjetji. V soboto zvečer se je vršila od-hodnica v gostilni Stadt. Graz, kjer je koncerti-rala vrla šentpavelska godba in so se vrstili navdušeni govori. — Prepričani smo, da bo seme, ki ga je zasejala narodna stranka 8 to izvrstno uspelo prireditvijo, bujno vzkalilo in obrodilo, iskren pozdrav vsem udeležencem in: na svidenje n» II. poučnem tečaju!
Za hrano in prenočišča poučnega tečaja v Celju so prispevali: Dr. Vekoslav Kukovec 40 K, dr Janko Sernec 40 K. dr. Gvido Sernec 20 K, Ivan Rebek 10 K, ob seji izvrševalnega odbora se je nabralo 12 K, Viktor Glaser 10 K, dr. E. Kalan 10 K, dr. Božič vsa prenočišča v gostilni pri „zvezdi".
Občni zbor slovenskega delavskega podpornega društva je bil preteklo nedeljo popoldne. Iz poročil posameznih odbornikov je posneti, da društvo zadnji čas nazaduje in to vsled brezbrižnosti velike večine članov. Blaeajnik g. Černe je izkazal krasno društveno bilanco; gostilna je zadnji čas vsled raznih neprilik nekoliko pešala. Društvo praznuje letos desetletnico obstoja in bo v svrho te proslave priredilo tekom leta večjo slavnost. V novi odbor so voljeni poleg predsednika gosp. Rebeka, ki ga je občni zbor v desetič navdušeno izvolil, tudi gg. Pavher, Gros, Pere, Podržaj, Rudolf, Spindler, Karnjovšek in Beve, namestnikom pa g g. Vasiljevič in Šarlah. — Želimo od novega odbora resnega in odločnega dela.
Krščanskosocijalni kurzovci v Celju kažejo svojo oliko s tem, da so potrgali pretekle večere vse Zdolškove plakate po Celju. Menda so jim ta lep nauk dali v Gorišekov m izobraževalnem društvu. Vsekakor vzorni „mladeniči".
„Narodni svet za Štajersko". Na večkratno trditev v raznih listih, da ni več narodnega sveta za Štajersko, naznanjamo z vodstvenim dovoljenjem, da to ni res, ampak da se je narodni svet po znanem izstopu dveh članov dopolnil in da zelo marljivo deluje. Spomladi 1. 1908. bo poročal zaupnikom in podpornikom o svojih ciljih, o delu in o prvih uspehih. Čudežev seveda N. S. ne more delati, toda zaupniki bodo videli na občnem zboru, da se je začasna eksekutiva pošteno trudila in nabrala mnogo gradiva, da na tej podlagi lahko uspešno deluje in se razvija.
Za obrambno delo narodnega sveta. Darovali so nadalje: Dr. Rosina 20 K, dr. Pipuš 10 kron, dr. Florjan Kukovec nabral 9 K, dr. Jur-tela daroval 40 K.
Dr. Josip Sernec, odvetnik 10 K, dr. Juro Hrašovec 10 K, dr. Vekoslav Kukovec 10 K, dr. Vrečko 5 K, dr. Janko Sernec 5 K, dr. Brenčič 2 K, notar Detiček 2 K, dr. Karlovšek 2 K, notar dr. Barle, druga pošiljatev 7 K.
Še enkrat dr. Benkovlč in njegov značaj. Mn#go se je že pisalo o aferi dra. Benkoviča z dr. Janko Sernecem; za nas je bila zadeva že končana, ker ne maramo zgubljati časa in prostora za politične poštenjake kakor je dr. Ben-vič. Ker pa ima mož drznost, da se hoče po klerikalnih časopisih oprati in sodnijsko dognana dejstva jezuitsko zaviti ter izkoriščati proti svojim političnim nasprotnikom, podati hočemo svetu jasao sliko Benkovičeve poštenosti v tej aferi; občinstvo pa naj samo presodi, ali se sme še ta človek nazivati poštenega politika in ali sodi na častno mesto slovenskega poslanca. Kakor je či-tateljem znano, šuntal je dr. Benkovič meseca avgusta na shodu v Št. Jurju ob j. ž. proti narodni stranki ter ji z njemu lastnim ogorčenjem očital zvezo s Štajerčijanci. ' Navzoči dr. Sernec je to očitanje kot neresnično zavrnil ter omenil, da je pač dr. Benkovič se vozil ob času volitev v Hrastnik. Na to opazko zalučal je dr. Benkovič dr. Sernecu v obraz: nesramni lažnjivec. — Dr. Sernec je zahteval od dr. Benkoviča, naj psovke prekliče in obžaluje, dr. Benkovič pa je to zahtevo odklonil in zahteval, da mora tudi dr. Sernec izjaviti, da mu s svojo opazko ni hotel ničesar nečastnega očitati. Dr. Benkovič bi bil morda upravičen do tega zahtevka, ako bi bil imel čisto vest in prepričanje, da njegove vožnje v Hrastnik niso imele slabega namena. Ker pa je dr. Benkovič vedel, da je bila dr. Sernečeva opazka popolnoma upravičena, ker je umazano barantal za glasove Nemcev, moramo dr. Benko-vičev zahtevek imenovati skrajno predrznost in infamijo. Tako ne postopa mož, kateri ima še iskrico časti in poštenosti v sebi. Vsak dragi bi bil svoje postopanje obžaloval in se ga tudi kesal, dr. Benkovič pa si upa zahtevati od svojega nasprotnika, da mu pomaga pred javnostjo rešiti čast, katero je sam zaigral v ostudnem boju proti lastnemu narodu. Dr. Benkoyič je pač mislil, da bo njegovo spletkarjenje ostalo tajno in da ga lastni sobojevniki — Nemci — ne bodo izdali. Toda zgodilo se je, o čemur dr. Benkovičeva bistroumnost niti sanjala ni. — Dr. Sernec si je poiskal sam zadoščenja, katero mu je kavalirski dr. Benkovič odrekel. Kmalu nato pa je izšel v v Benkovičevem glasilu v „Posavski straži" članek, v katerem „nekdo" hvali dr. Benkovičev možat nastop ter konečno pravi, da je dr. Sernec le ostal lažnjivec. — Ta članek je postal nsodepolen za dr. Benkoviča. Dr. Sernec je tožil odgovornega urednika „Posavske straže" ter predlagal zaslišanje nekaterih hrastniških Nemcev o pogajanju z dr. Benkovičem. In Nemca Wiltschnig in Riickl sta pred sodnijo pod prisego sledeče izpovedala: „Ko se je pri državnozborskih volitvah izkazalo, da bo prišlo do ožje volitve, sklenili smo Nemci v Hrastniku voliti dr. Benkoviča pod pogojem, da nam obljubi, da našemu prizadevanju ustanoviti nemško šolo v Hrastniku ne bo i^asprotoval. Mi smo ta sklep dru. Benkoviču pismeno naznanili. Ko je potem imel dr. Benkovič volilni shod v Zidanemmostu, o čemur nas je obvestil, šla sva tje in sva v gornjem smislu ž njim govorila. Dr. Benkovič je izjavil, da ne bo proti nemški šoli ničesar ukrenil, ker je postavno število otrok tu. Vsled te izjave sva mu obljubila, da bodemo Nemci za njega glasovali." — To so dejstva, dokazana po zapriseženi izpovedbi prič in slovenska javnost naj razsodi, ali je tak človek vreden in zmožen zastopati slovenske koristi. Dr. Benkovič je grešil proti prvemu in glavnemu načelu narodnosti, on je lahkomiselno izdal naše s,ete pravice in nas Slovence osramotil pred celim svetom. In ta človek se še upa opravičevati po klerikalnih časopisih in skuša dokazati, da je pravzaprav junaško ravnal. Ta človek si upa imenovati dr. Serneca lažnjivca, akoravno je p.epričan o najčistejši resnici tega, kar se mu je očitalo! Dr. Benkovič se je s svojim barantanjem z Nemci sam izključil iz družbe poštenih Slovencev, on je ravnal, kakor pošten človek ne stori, izilal je naše narodne svetinje, za katere se že desetletja borimo. — Tak človek ne sodi več v javno življenje, s svojim postopanjem je samega sebe ubil.
C. kr. okrajno glavarstvo v Celju razpošilja» to resnici na ljubo konštatiramo, na občine, ki so sklenile slovensko uradovanje, slovenske dopise. Po našem mnenjn in po mnenju vseh Slovencev je pa s tem še veliko premalo storjeno; okrajno* glavarstvo bije samo sebe po zobeh, ako na eni ' strani s slovenskim dopisovanjem nekaterim občinam priznava upravičenost naše vedne zahteve po slovenskih dopisih od strani javnih uradov, na drugi strani pa drugim, tudi slovenskim občinam dopisuje nemški; še bolj se pa bije po zobeh s tem. da zahteva od slovenskih občin, naj spreje- " majo nemške dopise od sodnij, davkarij itd. Ali se more okrajno glavarstvo zaplesti še v večja protislovja ? Če je bil celo deželni odbor v Gradcu od državnega sodišča na Dunaju obsojen, da mora dopisovati občini Kokarje slovensko, s tem večjo upravičenostjo zahtevamo to od javnih uradov na naših, na slovenskih tleh. Okrajno glavarstvo naj s svojimi famoznimi odredbami ne vzbnja še večjfga odpora, naj popravi krivične odredbe na nekatere občine in mir bo med nami. Dokler pa tega ne stori, si stojimo kot sovražniki nasproti.
Volitev zastopnikov iz trških občin Št Jnr in Žalec za celjski okr. zastop je zopet razpisana na 25. jan. t. 1. Seveda bo tudi ta volitev brezuspešna.
Še ena beseda o celjskem okrajnem zastopu.
Graška „Tagespost" objavlja sklep javnega ljudskega shoda narodne stranke v Žalcu, da stranka odkloni vsak kompromis Slovencev z Nemci. K temn pripomnimo, da le odklanjamo kompromis, dokler smo, četudi tvorimo ogromno večino prebivalstva, od vlade pri volitvah umetno in nasilno v manjšino potisnjeni. Kot večina se pa bodemo zmiraj radi na podlagi pravice pogajali z nemško manjšino. Iz tega sledi, da je za Nemce in vlado nespametno s pomočjo nasilstva in ale-parstva nad nami zmagovati, kar si naj za prihodnjič zapomnijo.
Posojilnična stavba v Celju na Graški cesti, za katero se je vršil dolga leta boj med magistratom in Slovenci, je konečno dovoljena. Poslopje bode imelo proti kovaški ulici dva, drugod pa po tri nadstropja. Upamo, da bo hiša čimprej stala, ker jo Slovenci krvavo potrebujemo.
Gorelo je v Celju dne 14. t. m. pri ključavničarju Koserju. Vnela se je lesena nta, v kateri je bilo shranjeno železo. Posebne škode ni, kako je ogenj nastal, se ne ve.
Ribji lov po Savinji od Novega Celja do Laškega in po pritokih, ki je bil doslej last novo-celjske graščine, sta kupila dr. Jaborneg in Sti-ger iz Celja za 6000 K. Bil je dolgo časa Slovencem na ponudbo, toda niti posamezniki niti zasebne občine se niso potrudile pridobiti si ta dober vir dohodkov. Ta ribji lov je donašal že doslej nad 10% kupnine.
Smrtna kosa. Umrla je v Gotovljah pri Žalcu posestnica Marija Jošt rojena Žvižaj dne 13. t. m. v noči v 62. letu starosti. Pokojnica je bila Vrla in odločna narodna žena, mati g. Franja Jošta, ravnatelja celjske Zadružne zveze. — N. v m. p!
V	potok je vrgel posestnik Drevenšek od Sv. Lovrenca na Dr. polju hlapca Tumpaja iz Makol; na poti proti Šegi je Drevenšek došel z vozom Šumpaja, ki se mu s svojim vozom ni hotel umakniti. To je Drevenšeka tako razjezilo, da je zgrabil Tumpaja, ga vrgel v potok Šego, kjer je nesrečnik tako priletel na oster kamen, da si je prebil črepinjo. Drevenšek je obsojen na 3 mesece ječe.
Lovska vest. G. Josip Troha, voditelj šole, je na dravskem otoku v Zavrču ustrelil divjega mačka; ljudje so prepričani, da še en eksemplar tam biva. Pred nekaterimi leti so lovci ustrelili v tistem kraju tudi divjega mačka, pred dvemi leti pa so zasačili tudi divje svinje, ki so pa zopet ušle nazaj na Hrvaško.
V	Spodnji PoljskavKpri Pragerskem je otvo-rila „Prosveta" svojo 27. javno ljudsko knjižnico.
V	Slatini je zažgal patrono 9 letni posestnikov sin Jožef Koštrun. Patrona je eksplodirala ter odtrgala dečku konce prstov na eni roki, en košček mu je pa priletel v oko, ki. je seveda izgubljeno.
V	Št. Jurju ob j. ž. je zmečkal vlak noge delavcu Francu Arzenšku; bežal je pred fanti, ki so ga hoteli tepsti, proti progi, ko je ravno prišel vlak, ki ga je zgrabil.
V	dobrnskih toplicah so našli tri nove tople vrelce.
V	Trbovljah je bilo minolo leto rojenih 494 ljudi, poročenih 90 parov, umrlo pa 219 oseb.
Nesreča pri vojaških strelnih vajah se je
pripetila pri vojaškem strelišča v Radvanja pri Ääl-iborn. Pri zapiranji! pušek je brambovčn Kreschln ostala patrona v cevi; sprožila se je in zadela pred Kreschtoro stoječega vojaka Doberla v tilnik, da je bil na mesta mrtev! .';.;'
Bistroumnost nemškega kmeta. V Kapfen-bergu na 6or. Štajerskem so sé nekemu kmetu „smilile" njegove kose in, svinje, ker so morale zmrzovati. Zamašil je na hleva vse luknjice, v hlev pa postavil petrolejsko peč. Kozam in svinjam pa je postalo tako toplo, da so poginile.
V	Ormožu je v noči od 8. na 9. t m. pogorelo pri posestniku Ignacu Tkalcu, ki je sebi in svojim komaj rešil življenje. Vzrok ognju še ni znan. Sumi se, da je kdo zažgal. Škode je nad 10.000 K, zavarovan je pa bil Tkalec samo za 1400 K. __
Mariborsko kletarsko društvo. Pri ustanovitvi tega društva se je videl marsikateri kisli obraz akcijonarjev, ko je bil po pritisku viteza Rossmanita postavljen načelnikom za to službo popolnoma nezmožni dr. Wilfrid Kodier iz Bistrice. Ta mož je na svojem posestvu gospodaril slabše kot vsak kmet in zagazil v grozne dolgove. Zdaj uživa mastno plačo 6000 kron letno. Kakor se v javnosti sliši, se pri tem zavodu ne gospodari najboljše. Zato tirjamo, da se čimpreje objavi v listih bilanca za leto 1907.
Več deležnikov.
Kokarje. Občinski odbor je zopet izvolil svojim županom Blatnika Franca, posestnika v Lačjivasi, ki brani odločno pravice slovenskega jezika ter se poteguje za korist občine. Prepričani smo. da bode tudi v svoji prihodnji dobi žu-panovanja storil mnogo za slovenski narod. Bog živi!
Osebna vest. V Gornjemgradu se je tam. učiteljica gdč. Julija Schwarz odpovedala službi, ker se namerava omožiti.
Hrastnik. Na zelo dobro uspeli IV. kmetski plesni veselici v gostilni g. F. Roša v Hrastniku ste nabrali gospe Mar. Dolinšek in Krist. Povše 17 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Vsota se zopet naloži plodonosno v dolski posojilnici, da se poznej pošlje kot pokroviteljnina za „Ciril-Metodovo omizje pri Rošu" družbi.
Štajersko riborejskO društvo je spustilo v Celju 3000 malih sulcev v Savinjo.
V	Gaberju pri Celju je umrla v ponedeljek 13. t. m. gospa Neža Zupane, udova po g. Janezu Zupancn, stavbnem podjetniku.
Petrovški župan Anton Koren upošilja tiho-ma različnim petrovškim občanom volilne oklice za klerikalnega kandidata Terglava. Napredni volilci, pozor!
0 petrovški pošti se pritožbe čimdalje bolj množijo; treba bode, da se s to zadevo prihodnjič enkrat obširno liavimo.
V	Petrovčah je umrl g. Miha Kuder, nekdanji dolgoletni poslovodja lesotržne tvdke Di Centa v Celju. V ponedeljek dne 13. t. m. se je vršil njegov pogreb na slovesen način; dolga vrsta prijateljev in znancev ter celjsko veteransko drnštvo z zastavo in godbo so era spremljali iz Petrove na žalsko pokopališče pri sv. Kanci-janu. N. v m. p.
Iz Vojnika prihaja vedno več pritožb o kavarni Mine Ellerjeve. Kričanje, pretepi, tožbe itd. so na dnevnem redu v tej butiki. V zadnji spomladi je bilo pet fantov na več mesecev zapora obsojenih, ker so celo noč razbijali ter v „temi" mater kafetijerke Mine hudo poškodo/ali. Sedaj pa je zopet obravnava pri okrožni sodniji zaradi nekega fanta, ki se je v tem razglašenem „kafe-havzu" celo orožnikom zoperstavil. Vojničani zahtevamo, da se napravi red.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Poštni urad dobi v kratkem tretjega pismonoša, katerega smo zelo potrebni in za katerega smo se že leta in leta potegovali. Ko smo se obrnili na poslanca g. dr. Ploja, nam je on to izposloval. Gospodu poslancu se zahvaljujemo za njegov obilni trud in prijaznost. .
iurjevčan.
Poročila se je v Ormožu gca Milena La-zarjeva, dozdaj učiteljica v Ormožu, z g. Pavle-tičem, inženirjem pri c. kr. katastralnem ravnateljstvu v Trstu.
Umor ali samomor? Gostilničarja Glušiča iz Dolgoš pri Mariboru so našli v torek zjutraj na železniški progi blizu Maribora mrtvega.
Ptujski Sfraschili in šole. Kakor smo to že svoj čas poročali, je postal ptujski šnopsar Sfraschili šolski ogleda na nekaterih šolah. LJa kaj
je njemu za šolo, za njen aapredek in za izobrazbo ljudstva? Njemu je le za ponemčevanje našega ljudstva in pa to; da v la8tnÒ8ti: ogleda lahko, dela reklamozasvojo šnopsarijo. Evo do* kaz: Sfraschili ima v/Ptnjn iganjarno in da bi privabil čimveč slovenskega 1 jadstva pit njegov strup, je dal tiskati naznanila za svojo šnopsarijo tudi v njem tako zopernem slovenskem jeziku. To bi še končno ne bilo nič. Kar moramo pribiti, je to, da je mož imel drznost poslati teh naznanil na šole, kjer je on šolski ogleda, cele kilograme z naročilom, naj nčiteljstvo razdeli to, med šolar je in mogoče še da primeren pouk ali priporočilo. — Kaj pa deželni šolski svet ? Ali mu je res tako malo za napredek vzgoje, da molče trpi take azijatske razmere ?
Orožne vaje bodo letos od srede marca naprej do septembra. Vsakemu jé na prosto dano, da se oglasi sam, kadar hoče vajo opraviti. Seveda treba to naznaniti pristojni . oblasti pravočasno. Opozarjamo na to one, ki imajo letos opraviti orožne vaje. ; ^
Vrat je hotel prerezati očetu s kuhinjskim nožem 41 letni posestnik Janez HanželiČ v Mariboru. Oče mu je namreč grozil, da ga da zaradi pijančevanja pod skrbstvo. Ljubeznivi sin je dobil za to 4 mesece težke ječe!
Ponikva ob j. ž. Zborovanie tnk. kmetijske podružnice dne 6. t. m. se je vrlo dobro obneslo. Ljudstva se je nepričakovano mnogo zbralo, dokaz, da raste zanimanje za podružnico od dne do dne. Govorili so potovalni učitelj gosp. Jelovšek, učitelj g. Grah in začasni predsednik podružnice pos. Zabukovšek. K govoru g. potovalnega učitelja bi bilo pripomniti, naj bi bil v bodoče krajši.
Središče. Na občnem zboru bralnega društva Edinost v Središču je bil izvoljen predsednikom g. Jakob Zadravec, veleposestnik v Središču. Društvo obhaja letos 25 letnico.
Učitelji in kateheti. Nekaterim učiteljem na slov. Štajerskem se je poboljšala plača. Dovolilo se je to v deželnem zboru lanskega leta. Meseca novembra 1907 leta je bilo v dež. šol. svetu do-gnano, katerim šolam se zviša plača. Plača gre učiteljem že od 1. jan. 1907. leta, tedaj že več nego eno leto, a se do sedaj še plača (povišana) učiteljem, ki so je gotovo potrebni, ni nakazala, dočim so jo gg< kateheti (ubogi siromaki!) že vzdignili, kajti tudi njim se je primeroma učiteljem na tistih šolah zvišala plača. To je vsekakor čudno postop nje in zahtevamo tozadevnih pojasnil.
Volitve v okrajni odbor gornjegrajski so
zvršene. Načelnikom je izvoljen g. Franc Šarb, načelnika namestnik g. dr. Jos. Gori čar. Odborniki so gg. Jos. K ran j c, veleposestnik v .Gornjemgradu, Ivan Glajek, veleposestnik v Šmartnem, Franc K o lene, veleposestnik v Juvanjem pri Ljubnem, Jos. Praznik, trg. v Kokarjih in Ant. Turnšek st. iz Nazarja. — Prepričani smo, da bo novi odbor uspešno delal za gospodarski napredek okraja.
Hranilnica in posojilnica v Vuhredu, ki je
ustanovljena po Gajfajzenovem sistomu ter pri celjski zadružni zvezi je imela tekom leta 1907 skupnega denarn ga prometa 176617 K 12 vin. Hranilnih vlog izkazuje koncem poslovnega leta 59563 K 37 v., posojil pa 42800 K. Čistega doT bička ima 406 K 26 v. Vloge obrestnje po 41/4°/o ter izposojnje po 51/4°/o. Posojilnica je v vrlih kmečkih rokah, raditega je tudi računski zaključek nad vse pričakovanje sijajen. Poslovanje letošnjega leta pa že dokazuje, da bo promet še mnogo večji. Velika dobrota je za marenberško okolico, da imamo domače in slovenske denarne zavode, ki takoj in z majhnimi stroški pomagajo iz zadrege marsikateremu kmetu ter ga tudi politično obvarujejo pred tujim pritiskom.
Hranilnica in posojilnica v Vuzenici, ustanovljena dne 1. jan. 1907 obrestuje denarne vloge po 41/4% ter izposojuje po 51/2%- Skupnega denarnega prometa je imela v tekočem letu 186946 kron 54 vin Hranilnih vlog je koncem poslovnega leta 38786 K 95 vin., posojil 38000 K. Čistega dobička ima 13 K 81 v. Posojilnica je ustanovljena po Rajfajzenovem sistema ter je pri celjski Zadružni zvezi. Izborno načelstvo, ki uživa vsestransko zaupanje, bo gotovo v tekočem letu promet zdatno še pomnožilo. Kmetje v delokrogu vuzeniške posojilnice pa ostanite zvesti svojemu denarnemu z ivodu.
Družba sv Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela v mesecu decembru darov v znesku kron 10.003 in 54 vin. To je vsekakor najvišji me-
sečni izkaz v leta 1907. Upamo, da bofa v feto 1908 mesečni izkazi od meseca do meseca izkazovala večje "vsote ter 'se bo družba tako krepila in jačala. Svoje somišljenike pozivamo ponovno-, naj ob vsaki priliki delajo za napredek te p*e* potrebne šolske družbe.	v
^ Za častnega občana je imenovala občina Turški vrb pri Ptnju državnega in deželnega p«^ cianca, dvornega svetnika dr. Ploja, zaradi njegovih posebnih zaslug za občino in za Haloze ter vinogradništvo vobče.
Veselo znamenje. Slovenci so vendar začeli spoznavati, da je prihranjeni denar nalagati; v slovenskih denarnih zavodih, ne pa z njim podpirati tuja podjetja, ki so ustanovljena med nami v ponemčevalne namene. Seveda je še zlasti med kmečkim ljudstvom premnogo takih, ki mislijo, da je le v kakšni nemški šparkasi dobro shranjen denar. Tako je na Kranjskem, tako na Štajerskem in Koroškem. Da Slovenci počasi zapuščamo Nemce, dokazujejo vloge in dvigi pri (nemški) kranjski hranilnici v Ljubljani, kjer se zadnji čas vloge kakor tudi število njih vidno manjša. Preteklo leto je bilo v to hranilnico 4,208.616 K manj vloženega nego dvignjenega denarja! Seveda bi bilo treba naše ljudi še mnogo učiti, kam naj nosijo denar, da se ne bi uporabljal v njih narodno škodo. Slovenci, nalagajmo svoj denar le v slovenskih denarnih zavodih!
" Pri Sv. Janžu na Dr. p. je delil ugledni slovenski župan za Straschillovo šnopsarijo reklamne listke. Slovenci, ne dajte se vendar tako uplivati od nemških mogotcev, ki se vam vedno sladkajo, na skrivnem pa žele vaš pogin. Ne pljuvajte v lastno skledo! Ste že slišali, da je delal kedaj Nemec reklamo za Slovenca?!
Sestanek slov. učiteljskih zastopnikov v okr. šolskih svetih Spod. Štajerja se vrši dne 2. febr. t 1. v Celju. Sklicalo ga je vodstvo „Zveze slov. učiteljev in učiteljic". Ta shod ima namen, da se zastopniki učiteljstva dogovorijo glede enotnega postopanja in taktike, ki jo naj zavzamejo v be v bodoče v teh korporacijah.
Umrla je v Ljubljani po daljši mučni bolezni gospa Irma Strgarjeva. Pokojnica je bila iz znane KuketZove rodbine iz Žalca.
Umrl je v Gradcu g. Josip Lenart, knjigovodja pri sodišču v Mariboru. Pokojnik je bil zaveden Slovenec, ki je vzgojil svojo rodbino v strogo narodnem duhu. dasi se sicer ni vmešaval v politiko.
Konec pijanca V Črešnjevcu se je 44 letni hlapec Lepej tako napil žganja, da je umrl.
Nogo si je zlomila gdč. Nika Kosi, nčiteljica v Teharjih pri Celju, hčerka celjskega profesorja g. A. Kosija. — V zadnji številki smo poročali, da si je g. Ožbalt Pustišek v Svetini pri Celju zlomil nogo. kar je napačno.
„Trgovsko društvo" se je ustanovilo v Mariboru za mariborski in ptujski politični okraj. 5. t m. je imelo svoj ustanovni občni zbor, kjer so bili izvoljeni: dr. Radoslav Pipuš (ki je tudi protokolirani trgovec), predsednik; podpredsednik Jagodič, blagajnik V. Berdajs, tajnik V. Weixl, odborniki: Kocmut, Lenard in Zemljič. — Vsak slovenski trgovec omenjenih okrajev bodi Član tega zelo pomembnega društva. Baš na trgovskem poljn se mora pri nas Slovencih mnogo spremeniti.
Novice iz drugih slovanskih krajev.
izgubil se je 48 letni Jožef Besednjak iz Gradišča pri Renčah na Goriškem. Srednje postave je, krepak, širokega obraza ter ne more jasno govoriti.
Občinske volitve v Št. Jakobu na Koroškem so se izvršile s popolno slovensko zmago. Izvoljeni so sami zavedni slovenski možje. Nasprotniki se niso volitve udeležili, dasiravno je bilo po vsem, kar se je v zadnjem času dogajalo v Št Jakobu, pričakovati, da bode skušali priti na površje.
Izzvižgana sodnika. V Jurjevcu na Hrvaškem sta dva sodnika pogosto obiskovala nekega odvetnika, se tam prav dobro imela ter dvorila od-vetnikovi gospe. Za stvar bi se ne bil nihče ne zmenil, ako bi ne bil odvetnik pri ljudeh skrajno osovražen zaradi svojih nedostojnih napa!ov na sodišče in sodnike, vsi ed česar je tekla proti njemu preiskava. Sodnika sta to vedela, vendar se nista brigala za to „malenkost", ampak celo dosegla, da je olvetnikova soproga na Silvestrov večer sodelovala na čitalniškem koncerta, kje
,.;!,: ...jlls? JJ.Jfc ti	<■ i M
Jtrxif
.....-	tQUK tófU. V,	j -cvsi «V
üWf
•t« jö obstala 8 cvetjem. To je navzoče ljudi tako razburilo, da so žvižgali sodnikoma, da odvetnikoma gospa ni mogla dalje peti. Ta sta pa mlada kavalirja zbesnela, vpila, pozabila na svojo sod-niio čast, skočila med. občinstvo, grozila s klofutami in klicala «rožnike na pomoč. Ker tel» ni bilo in ni njuna oboževanka mogla peti, odšla sta s njo z zabave. Skoraj bi prišlo do rabuke, zlasti Se. če ne bi prišli orožniki.	-v .j <. .ü
Narodno-napredna stranka je za bližajoče se deželnozborske volitve postavila , za Ljubljano kandidata dr. Iv. Tavčarja in dr, K, Trillerja.
! ' Zagrebški župan dr. Milan Amruš je vsled nesoglasja v obč. zastopu zaradi sprejema novega bana Raàha odstpil.	.
Javno ljudsko knjižnico otvorijo v Ribnici na Dolenjskem. * * i >
Agrarna stranka na Goriškem, katero je botel — kakor so poročali razni časopisi !— dr. Frank .speljati v klerikalni tabor, je na shoda dne t. m. sklenila vztrajati kot samostojna stranka in bo tudi njeno glasilo ..Naš Glas" še dalje izhajalo.	, . .
Kranjski deželni glavar pi. Detela odstopi in klerikalci hočejo na njegovo mesto Povšeta. ,.;
Koroški Nemci osnujejo svoj narodni svet. — V očigled vsemu temu je nujna potreba ustanovitev vseslovanskega narodnega sveta.
Slovenska zmaga na Koroškem. Občina Vern-berg na Koroškem, ležeča na skrajni jezikovni meji, kjer je 30 let gospodoval renegat, Oraš, je pri občinskih volitvah padla v roke Slovencev, ki so dobili od 18 odbprnikov 11 jeklenih mož v odbor. .
Brzoj
avi.
Sv. Pavel pri Preboldu, 16. jan. Danes ob 9. uri zjutraj shod kandidata Zdolšeka lepo uspel. Navdušenje veliko.
Št Juri ob Taboru, 16. jan. Shod kandidata Zdolšeka danes ob 7. uri popoldne se krasno ob-aesel. Navdušenje volilcev nepopisno.
Gomilsko, 16. jan. Volilci kandidata Zdolška navdušeno sprejeli. Shod danes ob 5. uri zvečer bil krasen. Tukaj volimo vsi Zdolška.
■ Konjice, 16. jan. Konjiški okraj vstaja. Zdolšek dobi v okraju ogromno število glasov. Kmetje »poznavajo hinavstvo lažikmečke zveze. Živijo naš Zdolšek!
Trbovlje, 16. jan. Z velikansko večino bo pri nas izvoljen naš napredni kandidat Zdolšek. Volilci drugih okrajev, v boj!
Društvene vesti.
Iz Mozirja. Kakor se je že poročalo, se ▼rši maškarada Sav. Sokola dne 26. januarja. Sliši se, da je izvoljen poseben veselični odsek, kateri ima nalogo, vse ukreniti, da se bode nudila udeležencem čim najfinejša zabava, kar smo jih sploh imeli. Mladi svet ima pridno plesne vaje in tako se vse giblje, kar za danes zamolčim. — Isti dan ob 4. uri popoldne se vrši tudi občni zbor, za kar se spored pravočasno objavi. — Z ozirom na to, da je čisti prebitek namenjen še za nadaljni nakup telov. orodja in priprav nove telovadnice prosimo največje udeležbe. Nazr.ar!
Slovenjegraška podružnica družbe «v. Cirila in Metoda si je na svojem občnem zboru dne 5. t. m. izvolila za t. 1908. sledeči odbor: Predsednik kand. iur. Konrad Šmid, njegov namestnik nadučitelj Simon Šalamun, tajnik davčni pristav Fran Pichler, namestnik stud. iur. Albert Zavod-nik, blagajnik ofic. n. okr. glav. Vladimir Ferjan, namestnik trgovec Anton Valenčak; preglednika: gostilničar Jakob Vrečko in žel. uradnik Ivan* Knm er,
Podružnica družbe st. Cirila in Metoda t Bra-glorčah je oživela in imela v pondeljek 6. t. m. zborovanje. Za predsednika je bil izvoljen g. Fl. Rak, za podpredsednika g. Fr. Lorber, v odbor pa gg. : J. Vogrinc in R. Salaba; namestnikom pa gg.: J. Zotter in J. Kramer. Dal Bog, da bi krasno uspevala podružnica v vzvišen namen.
Šoštanj. Opereta „Čevljar baron", ki se bo tukaj uprizorila v prid baleške podružnice „Slov. plan. društva", obeta mnogo užitka. Izvrstne sodelujoče moči so nam porok, da bode ista uspela nad vse sijajno. Zato naj nikdo ne zamudi prilike pohiteti v soboto dne 8. svečana v Šoštanj. Po igri plesni venček.
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo, dne 19. januarja 1908 se vrši v prid uboge šolske mladine v dvorani gosp. Ivana Habjan v Šmarju pri Jelšah vojaški koncert ter v zvezi s tem plesni venček. — Svira vojaška godba c. kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Zafetek je točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo K 1 '50. Obleka prome-nadna. Vabilo velja kot legitimacija za vstop. Spored koncertnih točk se dobi pri blagajni.
Lepo posestvo l^^tZi
(«raven sejmišča). Vse v dobrem stanu. Več se izve pri
Janez Kresnik-u
t« 1—2	Slance št. 3. pri Teharjih, p. Štore
«{G. AS
v; v	■ ■>- 'O '■•'■'
„Slov. delavsko podporno društvo v Hrastniku"
ima svoj redni občni zbor dite 28. januarja ob 4.urf popoldne v' društvenih prostorih "(gostilna g. Ivana Plaznik v Hrastniku) s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Volitev novega odbora. 4: Sprejemanje novih Članov. 5. Slučajnosti, K mnogobrojni udeležbi vabi	,	odbor.
Posavska podružnica „Slov. plan. društva" priredi v soboto, dne 8: svečana svoj 1. planinski ples T Rajhen-burgu. Priprave se že vrže. — Cisti dobiček je namenjen Jurkovi koči na Lisci.
Narodna čitalnica v Ptuji uprizori dne 19. prosinca t. 1. gledališko predstavo '„Cvrček", slika iz kmetskega življenja v 5. dejanjih. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Cisti dobiček'je namenjen za nabavo novega čitalničnega odra.
Čebelarska podružnica za ptujsko okolico priredi redni občni zbor v gostilni g. Petra Kureža v Podvincih dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne. Dnevni red: Volitev novega odbora,-Zapisovanje novih udov. — Vsi stari udi se opomnijo za udnino tekočega let 1908. K obilni udeležbi vabi vljudno^ ' "	odbor.
„Kmetsko bralno društvo v Vučjirasi" ima t nedeljo, ,dne. 19. t. m. v olskih prostorih svoj 1. občni zbor, na katerem podajo razni činovniki svoja poročila, nato se vpišejo udje in določijo časniki za 1. 1908 ter se izvoli nov društveni odbor, domači pevci pa z&pojo vmes par pesmic. Občinstvo, iz Šolskega okrožja Vučjavas ter iz soseščine vabi s tem k številni udeležbi	odbor.
steč	*», j -t	. sv	$
Izkaz posredovalnice „Slov. trg. društva v Celju".
Zahvala. Vsem blagim dobrotnikom in prijateljem tukajšnje šolske mladine, ki so z darili kakršnekoli vrste prispevali k tomboli dne 29. m. m. in pripomogli k izvanredno dobremu gmotnemu uspehu, izrekata podpisana najtoplejšo zahvalo.
Krajni šolski • svet in šolsko vodstvo v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu, dne 6. prosinca 1908.
Franc Pečoler	Ivan Mohorko
načelnik	nadučitelj.
Listnica uredništva.
Podčetrtek! Okoličan: Na željo g. župana samega ne prinašamo takih lokalnih zadevic. — MurSčaki Ker posi. R. ni hodil tokrat tod okrog, bi dopis ne odgovarjal resnici. Res je mislil iti prvotno on, a pozneje je prišel Pišek. ; f .. ' . '_ ■ _
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah s	in po solidnih cenah.	52-2
zajamčeno pristno vino le iz oimož-kega okraja raznih letnikov ima veliko množino
po nizkih cenah na pr»odaj
Kletarsko društvo y Ormoži.
hiša
pripravna za trgovino blizo cerkve. Naslov pove uredništvo tega lista.
V službo se sprejme: 10 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 1 potovalec, 4 prodajalke, 1 blagajničarka,
i Službo iščejo: 6 pomočnikov mešane stroke; 1 pomočnik manufakturne stroke. 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 prodajalki in 1 učenec'.
Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. , .
Imam
r- : 10 6-2
20 hektl. domačega pristnega vina
katerega bi rad prodal. Tino zamenjam
tudi za par volov. Oglasite se pri meni.
.
Franc Pirman.
Topole, pošta Rogatec-Slatina.
- . —
Spričevalo.
Spodaj podpisani potrjujem sledeče: Gosp. Anton Arčan, stavitelj umetnih mlinov in žag pri Sv. Jurju ob j. ž., napravil mi je mojo žago z dvema gatroma, ednim sekd-larjem, z mlinom na dva para kamnov, mlatilnico in slamoreznico itd. vse na vodno silo, vse po najnovejšem modernem sistemu; vsled tega sem mu toplo hvaležen za njegovo izborno delo in ga vsakomur v tej stroki toplo priporočam.
OKONINA, 15. kimovca 1907.
Ignac Zavolovšek,
velepos. v Okonini v Sav. dol.
3—3
Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja v bolezni in ob smrti naše nepozabne, preblage
izrekamo vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se še zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev in vsem udeležencem sprevoda na njeni zadnji poti v Ljubljani in v Žalcu.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1908.
Žalujoči ostali.
17 1
se sprejmejo proti visoki proviziji, ki bi prodajali blago, katero v velikih množinah rabijo razpošiljalne tvrdke (eksporterji, lekarnarji, vinski trgovci, sadne zadruge itd.) To blago se izvanredno lahko proda, in ga morejo prodajati vse vrste zastopniki in si s tem zaslužijo lep postranski zaslužek. — Prijave je
pošiljati na „Narodni List" pod šifro „V. 20".
11 6-9
Obrtniki! Pozor!
Lep stavbeni prostor, 3000 kvadrat metrov zemlje, je naprodaj | najbolje bi ugajal kakemu pekn, mesarju ali trgovca, ki je obenem vinski trgovec, kjer bi si še lahko lep denar zaslužil: pa podjetnik se ne sme hudobnih jezikov ali nasprotnikov astrašiti, ker obrtnik ne bo nikdar dragemu priporočal: ta se naseli. Raznn tega ste
dve lepi Tili z vrti
naprodaj
najbolj sodijo za privatne ali v pokoja živeče. — Več pove Jos. Fr. Skaaa, vrtnar, pošta Rečiškavas na Paki.	12 3-2
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in ' 63-3	igralnih kart
Zvezna trgovino
Celje, Rotovška ulica št. 2
■■	priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.


svinčniki peresa perejniKi radice KamenčHi tablice gobic« črnilo
Tpnnvckp IrniinA v vseh velikostih ertane
irgovsKe Knjige f eno ali dTema kolo_
nama, v papir, platno, gradi, ali pol asiije vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
občinske nrade krajne šolske svete, nčitelj-stvo, župnijske nrade, »krajne sastope, nžitnin-ske isstope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
lastna zaloga ?ol. zVczHoV in risanj
PanirnatA vrp?« T8eh veliko8ti rapirnaie vreče nalnih tovarniških cenah
Ai_mu:i:_ pečatniki, vignete, (Siegelmarken) Oldmuilje ia nrade i„ privatnike izvršujejo
se v najkrajšem času.
i
Dnnicniro nmetne. pokrajinske in s ovetlicami UOpiSnite od najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice In poezije. (9) 26
Zavitke za urade v vseh velikostih.
»
rpnilfi ts tiskovine in pisarniške potrebščine OeniKI g0 brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. »

55
Vabilo
21
rednemu občnemu zbora
Hranilnice in posojilnice v Gotovljah,
registravano zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v sredo, dne 22. januarja 1908, ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI BED:
1. Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1907 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze 4. Volitev načelstva. 9?"Volitev računskih pregledovalcev. 6. Slučajnosti,
GOTOVLJE, dne 12. januarja 1907.
Mačelstvo.
8 8
Prva južnoštajerska
naznanja, da je gosp. VINCENC ČANIERNIK izstopil iz njene službe in nima torej pravice zanjo dela prevzeti in tudi ne
kasirati denarja.
Slavnemu p. n. občinstvu se najtopleje zahvalimo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo v nadaljni številni obisk. Posebno opozorimo še radi izdelatve cerkvenih del in raznovrstnih nagrobnih spomenikov, katere dobite po najnižji ceni.
Z velespoštovanjem	15 3—1
Prva južnoštajerska
kamnoseška industrijska družba v Celju.
e____9
Darujte za „NARODNI SKLAD"!
SINGER-J~evi šivalni stroji ^ .VL"
wlllKIfcl ■ tudi za vsa družinska iiviljna dela se doli
■ogoòe namene obrtne, temveč dobijo le pri nas.
Pazite na to, da se kupuje le v naših trgovinah.
Naše trgovine poznate vse po
4	tej sliki.	96-2
Pfl 7flRI Vsi dn>9' s*va,ni str°i' p01*
« U L U n I imenom SINGER, po drugih trgovinah so sestavljeni po našen starejše« sistemu, kateri pa daleč zaostaja za naftni novejšimi sistemi družinskih šivalnih strojev v konstrukciji, zdatnosti in vzdržljivosti.
SINGER Co.y akc. drnžba za izdelovanje šiv. strojev
CELJE, Kolodvorska uL 8.	Podružnice v vseh večjih mestih.
Prekrasno, dobickanosno
v najlepši legi med okrajno cesto, železnico in Savo. Zemljišča merijo okoli 120 oralov in obstoje iz 78 oralov gozda, 30 oralov sadonosnikov in 22 oralov zelo rodovitnih njiv, na katerih se zdaj
tudi deželna trsnica nahaja.
Veliko gosposko poslopje, dve veliki postranski poslopjir obokani hlevi, kovačnica, kozolec itd., \se v dobrem stanu. — Opravljena, dobro vpeljana gostilna, opremljene sobe za tujce, zelo dobičkanosen brod čez Savo, bogat živ in mrtev inventar, poljedelski stroji, krme in žita je zadosti. — Vknjižena je le hranilnica za 34.000 K. Cena 80.000 K. Po bližje poizvedbe se je obrniti na Franceta Rumpretha ¥ Krškem.
MISLITE NA „NARODNO ZAX0ZB0"!
■Mm
Vljudno vabimo k pristopu k „Narodni založbi v Celju". Deleži so po 100 K, 20 K, ali 10 K. Vsak
narodnjak bodi član te zadruge. Pristopni listin ATa/mlcrf vn Tiai^ndflP >7fllnyllP6 pravila se vsakomur na njega željo vpošljejo. J> aCelStVO ^rOdlie ZaiOZUe .
Wà