PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 40 lir
Leto XXI. Št. 3 (5981)
TRST, torek 5. januarja 1965
USTNEM SPOROČILU INDONEZIJE O IZSTOPU IZ OZN
Sukamo izstopa še ni pismeno potrdil Zato v OZN upajo, da se bo premislil
V tem smislu izvajajo nanj pritisk zlasti ostale azijske in afriške države - Največja britanska letalonosilka odplula na področje Malezije - Prvih petdeset britanskih padal je že prispelo v Singapur - Morebitno posredovanje Tajlandije
cev
NEW YORK, 4. — Indonezija še ni izročila uradnega pismenega sporočila o svojem izstopu iz Organizacije združenih narodov. Predstavnik indonezijske delegacije je izjavil, da je' položaj točno takšen, kakršen je bil pretekli petek, ko je bil generalni tajnik OZN ustmeno obveščen, da namerava indonezijski predsednik Sukamo najaviti izstop Indonezije iz OZN Dodal je, da danes ne bo izro- — čena nobena uradna nota in da se ne ve, kdaj se bo to zgodilo.
«Mi smo v stjku z Djakarto,« je poudaril predstavnik.
Po drugi strani pa delegati Indonezije niso hoteli povedati, kakšni so njihovi sedanji odnosi z OZN, ko pričakujejo navodila iz Djakarte. Predstavnik delegacije na točno vprašanje ni hotel dati pojasnil, ali Indonezija smatra, da je še v OZN ali je izven QZN. OZN je mnenja, da je Indonezija še vedno članica, dokler njena delegacija ne bo pismeno sporočila, da je izstopila.
Druge delegacije pa so mnenja, da bi se mogla Indonezija premisliti. Upan/je, da se bo to zgodilo, se naslanja zlasti na učinek, ki bi ga utegnil imeti na predsednika Sukarna pritisk večine drugih azijskih in afriških držav, ki imajo ves interes ohraniti strnjenost svoje Skupine v OZN, 'kar predstavlja hkrati glavno diplomatsko akcijsko sredstvo«. Skoraj vsi predstavniki teh držav so se začeli danes posvetovati o najboljšem načinu, kako pozvati Sukar-na, naj bi ponovno proučil svoj sklep. Ti predstavniki, razen pičlih izjem, izražajo danes svoje obžalovanje zaradi izstopa Indonezije. Neki afriški delegat pa je izstop označil celo kot »izdajstvo držav v razvoju«. Številni delegati menijo, da bi solidarni pritisk te skupine na indonezijsko vlado imel lahko odločilen vpliv, še posebno zaradi tega, ker bi Sukarnu dokazal neutemeljenost njegove alternative politiki OZN. Sukarnu namreč pripisujejo namen ustanavljanja skupine iz novih neodvisnih držav, ki po njegovem mnenju ne morejo sodelovati s starimi državami v okviru OZN.
Je nove, sile imajo v krogih OZN že svoje Ime: «New Forces« ali skrajšano «Nefos», stare pa «Oid Forces« ali skrajšano «01dfos». Sukamo je že večkrat poskušal dokazati, da je nasprotovanje med «Ne-fos» in «01dfos» neizogibno ter da je zaradi tega nujno ustvariti mednarodno organizacijo za «Nefos».
Sukamo je o tej svoji teoriji podrobno govoril na lanski oktobrski kairski konferenci izvenblokovskih držav toda večina udeleženk te konference, Sukarnove teorije ni upoštevala.
Zaradi tega se sedaj govori, da je vprašanje Malezije za Sukarna samo izgovor za ustanovitev druge mednarodne organizacije. Zahodni opazovalci sicer te razlage ne zavra-
čajo, vendar pa navajajo še druge razloge notranje in zunanjepolitičnega značaja. Predvsem poudarjajo — zlasti ameriški funkcionarji — da je bil Sukamo pod pritiskom KP Indonezije, ki je zagovarjala bojkot OZN in katere predsednik D.N. Aidit je navdušeno pozdravil Sukarnov sklep o izstopu iz OZN ter dejal, da so «Kitajska in druge države, ki niso članice OZN, bolj svobodne kot tiste, ki so članice».
Drugi opazovalci pa so mnenja, da gre pri odstopu Indonezije samo za pripravo aktivnega in tesnejšega sodelovanja Djakarte s Pekingom na področju Jugovzhodne Azije. Neki funkcionar ameriškega državnega
...............................................
MNENJE V SFRJ O IZSTOPU INDONEZIJE
Izstop iz OZN ni pot za reševanje takih vprašanj
Kreisky o dobrih odnosih z Jugoslavijo; «Vem, da so še odprte želje koroških
departmaja ne izključuje možnosti nekakšne «osi Peking-Djakarta«, ki naj bi podpirala in koordinirala revolucionarna gibanja v Aziji. Indonezijska podpora Kitajski pri njeni politiki v Vietnamu in Laosu in drugih sosednih državah bi bila poplačana s kitajsko podporo pri uničenju Malezije. '
Isti funkcionar je omenil tudi možnost, da poskušata obe državi organizirati »azijsko komunistično gibanje proti OZN». V tej skupini naj bi sodeloval Severni Vietnam, Severna Koreja in morda tudi Kambodža. Razvoj v tem smislu bi pomenil, da Kitajska nima več interesa vstopiti v OZN, temveč da hoče sedaj rajši osredotočiti svojo diplomatsko akcijo na Azijo, ker bi se na ta način izognila vsem oviram, katerim bi bila izpostavljena kot članica OZN. Tako usmeritev je baje pomagala uveljaviti tudi dejstvo, da je Kitajska postala a-tomska država in da se je njeno go-
Vse kaže. da senzacionalni izstop Indonezije iz OZN še ni dokončen in da se bo predsednik Sukamo morda še premislil in svoj prvotni sklep preklical. Doslej se namreč ni oglasila še nobena država, ki bi Sukarnu dajala prav. Ravno narobe. Zlasti večina azijskih in afriških držav iz-vaja nanj največji pritisk, da bi sklep umaknil. Pa tudi izjava predstavnika indonezijske delega-cije v OZN, da še ni znano kdaj bo delegacija prejela navodilo iz Djakarte, naj uradno s pismenim sporočilom izjavi, da Indonezija izstopa iz OZN, kaže, da Slikar-nova vlada temeljito proučuje tako zelo važno potezo v svoji zunanji politiki.
Vsekakor je povsem gotovo, da vprašanja, kakršen je spor med Indonezijo in Malazijo, ne bo moc pred nobenim drugim forumom bolje rešiti kot pred OZN in da je izstop iz te najvišje mednarodne organizacije najmanj ustrezen način reševanja podobnih sporov. Poleg tega pa nas zgodovina uči — kot poudarja jugoslovanski tisk — da doslej niso izstopile :z OZN niti tiste države, ki so bile
v	neposrednem oboroženem spopadu ter je ravno njihovo vztrajanje v OZN omogočilo poravnavo njihovih sporov.
Drugi važen dogodek je bil včerajšnji govor v ameriškem parlamentu o stanju v ZDA. Ameriški predsednik je predvsem poudaril, da bo iskal s Sovjetsko zvezo miroljubne sporazume in je sovjetske voditelje javno povabil, naj obiščejo ZDA še letos, kar je vsekakor dobro znamenje za nadaljnje popuščanje mednarodne napetosti v Evropi. Za Južni Vietnam pa je dejal, da bodo ZDA izpolnile svoje obveznosti, kar pomeni, da bodo vztrajale pri dosedanji politiki kljub nasprotnemu mnenju mnogih demokratičnih in tudi marsikaterega republikanskega senatorja.
Spričo včeraj objavljenega pisma sovjetskega zunanjega, ministrstva vladi Severnega Vietnama, da jo bo SZ podpirala, v primeru kršitve suverenosti Sev. Vietnama, takojšnjega odgovora predstavnika vlade ZDA v smislu Johnsonovega govora, pa kaze, da v jugovzhodni Aziji napetost ne bo popustila zlasti če upoštevamo še dejstvo, da je JP® °"ya*
vi	izstopa Indonezije iz OZN Velika Britanija že poslala pire padalce v Singapur in da je tja od-plula tudi največja britanska letalonosilka.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Jugoslavija so-ui, da sklepi Indonezije o izstopu iz svetovne organizacije, kljub njenim razumljivim razlogom glede Malezije, ni pot za rešitev tega vprašanja.
»Kljub raznim pomanjkljivostim OZN je svetovna organizacija«, u-gotavlja beograjska «Politika» v zvezi z nepričakovanim sklepom Indonezije »edina ustanova, ki o-mogoča sodelovanje vseh držav in narodov, edini forum, ki ima ne le moralno, temveč tudi politično moč, da navaja velike in male na sodelovanje in mirno ureditev sporov, odstranjevanje razlik in nasprotij«. «Politika» ugotavlja, da iz svetovne organizacije niso izstopile celo države, ki so bile v neposrednem sporu in spopadu, in da je prav OZN prispevala k pomiritvi in k ureditvi mnogih sporov. Izkušnje so pokazale, da ignoriranje OZN ni omogočilo rešitve sporov. One pričajo, da ni učinkovitejšega instrumenta kot prav OZN za rešitev takih vprašanj kot je malezijsko.«
Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky je v intervjuju za Radio Ljubljana zelo ugodno ocenil odnose med Jugoslavijo in Avstrijo in poudarja, da pozitivnemu razvoju teh odnosov ni meje. ((Odnose Avstrije z Jugoslavijo,« je dejal Kreisky, «vedno navajam kot primer, kako je lahko vzpostaviti trajne odnose brez trenj z državo, ki ima drugačna politična na-
Slovencev»
čela. Odnosi z Jugoslavijo so dobri, zelo dobri, brez trenj brez katere koli napetosti, in jih želimo kot dobri sosedi«, je poudaril avstrijski zunanji minister.
Kreisky je izrazil prepričanje glede nadaljnjega pozitivnega razvoja gospodarskih odnosov in optimizem glede nadaljevanja nedavno prekinjenih trgovinskih pogajanj.
V zvezi s predlogom zveznega sveta zvezne sknpSime* ‘pristojnim
organom, naj prouče možnost ukinitve vizumov s sosednimi državami, je Kreisky dejal, da bi ukinitev vizumov med Jugoslavijo in Avstrijo bil pomemben korak naprej.
Na vprašanje, kaj lahko reče o položaju slovenske manjšine v Avstriji, je avstrijski zunanji minister dejal, da mu je znano, da so še odprte želje slovenske manjšine in da je avstrijska vlada doslej mnogo storila, da bi zadovoljila te želje. ((Prepričan sem,« je dejal Kreisky. «da mora Avstrija s svojimi manjšinami, čeprav so majhne, ravnati zgledno. Pri tem mora priti do izraza duh evropske tolerantnosti«. Kreisky je normalizacijo odnosov Avstrije z nekaterimi socialističnimi državami označil kot eno najvažnejših nalog avstrijske zunanje politike in dejal, da bo letošnji obisk avstrijskega kanclerja dr. Klausa Jugoslaviji prispeval k obojestranskemu razumevanju in izboljšanju sosednih odnosov.
B. B.
spodarsko stanje zboljšalo. V ameriških krogih OZN pripominjajo, da ti se ZDA v tem primeru taki politiki zoprstavile bolj z mehanizmom OZN, kot pa s pomočjo regionalnih paktov z Veliko Britanijo, Avstralijo in Novo Zelandijo.
V Londonu je minister za vojno mornarico Christopher Mayhaw pred odhodom v Washington na posvetovanje z vojaškimi pomorskimi predstavniki ZDA izjavil, da je bri-tanska vlada izdala ukaz letalonosilki «Eagle», naj takoj odpluje v Singapur, spričo ((indonezijske grožnje Maleziji«. Minister je dodal da bo britanska vlada čim prej poslala na to področje rezervne ekipe za pomorske sile na Daljnem vzhodu in «če bo potrebno, bo poslala tudi druge enote«.
Iz Singapura pa poročajo, da je danes prispelo v Singapur petdeset angleških vojakov, ki pripadajo prvemu delu drugega padalskega bataljona, ki ga bo Velika Britanija poslala za ((okrepitev obrambe Malezije«. Anglija bo poslala vsega okrog tisoč mož: 450 jih bo prišlo z letali še ta teden, pričakujejo pa, tudi prihod bataljona «gurkasov» iz Hong Konga, kjer ga bo nadomestila enota britanske pehote ki jo bodo poslali v prvih tednih 'prihodnjega tedna iz Velike Britanije
Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da britanska vlada obžaluje indonezijski izstop iz OZN ki bi morala biti »močna in aktivna«. Predsednik vlade Harold Wilson, ki se je posvetoval najprej z ZDA in z drugimi zahodnimi zavezniki, je danes zjutraj sklical svoje glavne sodelavce na Dow-ning Street in se z njimi posvetoval v »strateškem načrtu za akcijo proti morebitnemu Sukarnove-mu napadu«. Posebej se je posvetoval z obrambnim ministrom Denisom Healeyjem.
Predsednik malezijske vlade Tun-ku Abdul Rahman pa je v Kua-la Lumpur izjavil danes, da je njegova vlada sprejela posebne u-krepe na svoji današnji izredni seji. Med temi ukrepi je tudi prošnja za pomoč OZN v primeru, če bi se indonezijski na jifJ? ih priprave povečali. Predsednik je še poudaril, da bo njegov vlada zaprosila tudi druge zaveznike, naj »proučijo položaj in pošljejo okrepitev, v primeru, če bo potrebno, spričo povečanja indonezijske grožnje«. Malezijska vlada je sklenila tudi pohiteti z okrepitvijo svojih oboroženih sil.
Indonezijski zunanji minister Subandrio pa je v Djakarti izjavil sinoči, da je opazil v indonezijskem tisku »znake anarhije« in da bo morala vlada zaradi tega intervenirati, da bi se stvari »spravile v red«. Minister je dejal, da bo moral imeti tisk v prihodnosti »podporo množic in političnih strank«. Vladni organi so namreč v zadnjih mesecih večkrat kritizirali indonezijsko časopisje zaradi njegovih polemik. Zakoni pa nudijo ministru za informacije precejšnjo oblast glede kontrole nad tiskom. Tudi Sukar-no je že večkrat dejal, da je »vloga indonezijskega tiska v podpori in širjenju filozofije ter poli-
tične volje države«.
V Bangkoku je tajlandski podpredsednik vlade princ Van Vaj-thiakom izrazil upanje, da bo Indonezija svoj sklep preklicala ter poudaril: »Letos je leto mednarodnega sodelovanja — kot je poudaril U Tant — in sodelovanje Indonezije je koristno.« Zunanji minister Tanat Koman pa bi mogel pri Sukarnu posredovati, ker je Tajlandija v tesnih in prijateljskih odnosih z Indonezijo.
Področje Indonezije in Malezije, zaradi katere je po njenem sprejemu v varnostni svet OZN, Indonezija ustmeno sporočila izstop iz OZN. (Glej članek na III. strani)
................................................................................tu.iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHim
POSLANICA PREDSEDNIKA JOHNSONA AMERIŠKEMU KONGRESU
v
Želimo živeti z vsemi kot dobri sosedi želimo miroljubne sporazume z ZSSR
Johnson je poudaril med drugim, da se bodo ZDA nenehno borile proti agresiji, podpirale pa bodo vse narode, ki želijo napredovati v neodvisnosti in svobodi
WASHINGTON, 4. — Predsednik Johnson je prečita! danes v kongresu svojo poslanico o stanju ZDA. V svoji poslanici je predvsem poudaril, da bo glavni smoter ZDA v tem, da bodo skušale doseči z ZSSR miroljubne sporazume, ki bi mogli prispevati k zmanjšanju nevarnosti za svobodo v svetu. Johnson izraža željo, da bi ameriški narod mogel videti in slišati sovjetske voditelje ha ameriški televiziji, sovjetski narodi pa videti ih slišati ameriške voditelje na sovjetski televiziji.
Potem ko je dejal, da bodo
,,m..........................................................................■••'minili.....minuli.......................................
KLJUB POČITNIŠKEMU ZATIŠJU...
Nadaljuje se polemika med «IlPopolo» in «Avanti!»
PSDI hoče zase zunanje ali notranje ministrstvo, KD pa kandidira Piccionija ali Tavianija - Donat Cattin umaknil ostavko
tega določena meja, ki je ne smemo prekoračiti, kajti v tem pri-postanejo te notranje težko-če hkrati težkoče javnega in demokratičnega življenja države v celoti, in tudi «11 Popolo« mora priznati, da se je ta meja močno* Prekoračila s trinajstimi' dnevi volitev irj 21 glasovanji, ki
potrebna,
zapri četrtem
hočejo še nadalje sodelovati pri doslednem uresničevanju vladnega programa. Rešitev teh vprašanj pa je odvisna predvsem od odločitev, ki jih bo ---------------------
sprejel glavni svet KD na svojem bližnjem zasedanju, na katerem bodo skušali premagati zaostritev v odnosih med svojimi notranjimi strujami, hkrati pa odgovoriti čimbolj jasno na kritike, ki jih zlasti socialisti uveljavljajo glede zadržanja KD v bitki za izvolitev predsednika republike.
S tem v zvezi je glasilo PSI «Avanti!» objavilo v svoji nedeljski številki članek, ki ga pripisujejo Nenniju, in v katerem je precej ostro kritiziral zadržanje KD ob tej priliki; današnja številka glasila KD «11 Popolo« pa odgovarja na ta članek in pravi v bistvu, naj se zavezniške stranke ne vmešavajo v notranje zadeve KD. Jutrišnja številka glasila PSI «Avanti!» pa odgovarja na ta članek glasila KD in zatrjuje, da je bil odmev na prvi članek v «Avan-. » “objektiven in odgovoren«, če izvzamemo nekatere dnevnike, in dodaja, da bi bilo težko zanikati da levi center ni nikoli °„‘°ial, ko je šlo za izvolitev §£®,"sednlka republike. Kar pa zadeva zahtevo KD, naj prepustimo
,i’eJ. °9eno njenega notranjega živ-činnto in n!enih notranjih odnosov, strinhHrt pr,avi’ da se sicer s tem km4* ke,r imajo podobne tež-na	.druge stranke; vendar
P Pripominja, da je tudi glede
da bi Segniju dali nie*-govega naslednika; ((naslednika, ki ga. ie. b'1 levi center zmožen gotovi ti že drugi dan glasovanju«.
»Avanti!« pripominja, da nosi izključno KD odgovornost za to dejstvo, ne da bi ločili glede tega odgovornost posameznikov ali te ali one notranje skupine. Glasilo PSI zavrača trditev nekaterih časopisov, češ da so socialisti odklanjali kandidaturo katoličana in se zavzemali za kandidaturo neke laične osebnosti. Za Saragata so se zavzemali, «ne morda zaradi laičnega značaja te kandidature (njegov laicizem je itak sui generis), ampak zaradi tega, ker je pomenila demokratično ravnotežje v odnosih med raznimi državnimi o-blastnimi funkcijami«. Socialisti so namreč osporavali KD, da bi mogla zahtevati zase monopol nad najvišjimi državnimi funkcijami, ki ga ni imela niti takrat, ko je razpolagala z absolutno večino.
«Avanti!» zaključuje, da «kakor so njena notranja nesoglasja, ki so izbruhnila ob priliki predsedniških volitev, postala javen dogo-
dek, tako bo tudi način, kako bo KD ustvarila svoje notranje ravnotežje, javen dogodek, ki bo neposredno vplival na nadaljnji razvoj levega centra«. Spričo tega je dokaz ((provincialne površnosti« pisanje časopisja o tem, ali bo šlo le za preosnovo vlade ali pa za njeno krizo. «Avanti!» ponavlja, «da bi bil najhujši primer hinavščine ravnati tako, kakor da se ni nič zgodilo, največja napaka pa bi bila, če bi povzročili vladno krizo, ne da bi vedeli, kako jo rešiti.« Gre namreč za sledeče: «U-gotoviti je treba, s kakšno politično voljo nameravajo stranke — predvsem pa KD — nastopiti novo politično razdobje, ki ga označujejo vprašanja gospoddarsko-so-cialne politike in zunanje politike, ki zahtevajo idejno Jasnost in trdnost namenov«.
Kar zadeva vlado pa je tu glavno vprašanje, kdo bo novi zuna-vi« mi,nist;er. PSDI zagovarja stališče, da je PSDI izgubil eno mesto v vladi z izvolitvijo Saragata pr?ds.ednika republike in da mora biti zato novi zunanji minister socialdemokrat. Govori se, da w ,mest0 Poteguje Preti. KD g? ™ rada zaupala to mesto 'ijal Tavianiju. V tem bi se PSDI baje zadovoljil tudi z notranjim ministrstvom, ki bi ga prevzel Preti.
Kar pa zadeva ostavko državnega podtajnika v ministrstvu za državne soudeležbe Donat-Cattina, je predsednik vlade Moro sicer ((upošteval korektnost razlogov«, ki so mu narekovali ostavko, vendar pa ga je Prosil, naJ jo umakne, ker «bodo itak proučili vse elemente
P*01?8!' Cattin Je Morovo prošnjo uslišal in umaknil ostavko.
ZDA še nadalje držale svoje obljube glede Južnega Vietnama v njegovi borbi proti napadalcu, se je hkrati obvezal, da ne bo pretrgal vezi ZDA z narodi Latinske Amerike in izrazil u-panje, da bo obiskal Južno A-meriko.
■ Johnson je pripomnil, ms
čaka se neka naloga, in sicer združitev Nemčije. Aončno je izrazil upanje, da bi letos ipogel obiskati nekatere evropske voditelje.
ivo je govoril o zunanjepolitičnih vpTasanjih je 'Johnson pripomnil, da v vzhodni Evropi »nemirne države’ začenjajo počasi izražati svojo osebnost«; ZDA proučujejo način, da bi povečale trgovinske odnose š temi državami in z ZSSK. V Aziji pa ima »komunizem napadalnejse obličje«; varnost ZDA je »povezana z mirom v Aziji; v eni generaciji smo se morali dvakrat boriti proti napadalcu na Daljnem vznodu. I-gnorirati napad ne bi pomenilo nič drugega, kot povečati nevarnost širšega konflikta. Naš smoter je mir v južnovzhodni Aziji. Mir bomo imeli samo takrat, ko bodo napadalci pustili v miru svoje sosede. Kar je na kocki, je stvar svobode«.
Ko je govoril o Latinski Ameriki je Johnson zatrdil, da bo nenehno večal obveznosti Američanov do »zavezništva za napredek« kot »instrumenta proti revščini in krivici na tem področju«.
V zvezi z atlantsko skupnostjo je predsednik ZDA dejal, da ZDA še nadalje zasledujejo smoter »Evrope, ki bo vedno močnejša v e-notnosti in v sodelovanju z Ameriko. Svobodni Evropejci si morajo začrtati, pot, ki ji mora slediti Evropa; pot, ki je bila in bo v našem interesu in v interesu svobode«.
Kar zadeva Afriko in Azijo je Johnson zatrdil, da se tu opaža »nemirno razvijanje novih držav in celin«; ZDA bodo podpirale tiste, ki skušajo okrepiti svojo neodvisnost in sodelovati čim tesneje s tistimi vladami, ki jim gre za blagostanje vsega njihovega ljudstva. »Ne skušamo razširiti moči Amerike, ampak napredek človeštva,« je dejal Johnson in obljubil, da bodo poiskali nova sredstva in uporabili ameriške znanstvene izsledke, da bi bili kos hitremu naraščanju svetovnega prebivalstva in vedno večjemu pomanjkanju svetovnih prehrambenih virov.
Johnson je hkrati ponovno potrdil podporo ZDA nenehnemu razvoju in učinkovitosti Združenih narodov.
Ko je govoril o sedanjem stanju v svetu, Je Johnson izjavil, •da so ZDA pripravljene živeti z vsemi dobrimi sosedi, da pa ne morejo biti brezbrižne spričo dejanj, ki bi ogražale njihove interese, njihove državljane ali pa njihova predstavništva v tujini. Skupnost narodov zahteva vzajemno spoštovanje.
Ko je pripomnil, da so bile ZDA ustanovljene, da bi drugim pomagale razbiti verige nevednosti, revščine in samodrštva, je Johnson dejal: ((Napredujemo k temu smotru z vedno večjo hitrostjo. ZDA so pripravile zadosten vojaški potencial, da more uničiti vsakršnega nasprotnika«. Johnson je trdil, da v teh zadnjih štirih letih ni nobena nova dežela postala komunistična, ((enotnost komunističnega cesarstva pa se začenja rušiti«. Ko je govoril o vprašanjih komunističnih držav, je Johnson dejal:
«2ivimo v razburkanem in nevarnem svetu; ne obstaja le ena sama grožnja, ampak jih je več, k! so različne po svoji intenzivnosti in nevarnosti ter zahtevajo različno zadržanje in različne od govore. Z ZSSR si želimo miroljubnih sporazumov, da bi zmanjšali nevarnost, ki preti svobodi.
Preteklo jesen sem zahteval od ameriškega naroda, naj izbere to
pot. Uveljavil bom njegovo voljo. Če hočemo živeti v miru drug poleg drugega, se bomo morali bolje spoznati.«
Ko je govoril o prihodnosti atlantske skupnosti, je Johnson izjavil:	»še vedno zasledujemo
dvajset let star smoter, namreč vedno močnejšo in združeno Evropo, ki naj vedno tesneje sodeluje- z Ameriko.
čaka nas še ena velika naloga: združitev Nemčije s samoodločbo. Ta evropska politika ne temelji na abstraktnem načrtu, ampak na stvarnostih, ki predstavljajo skupne koristi, skupne vrednote, skupne nade m nevarnosti«.
Johnson je nato izjavil: «Kar zadeva nas same, ne zahtevamo niti hvale, nit! graje, niti priznanja, niti servilizma. Iščemo mir, iščemo svo. bodo in obogatitev človekovega življenja. Kajti le v takem svetu moremo živeti polno življenje in hočemo, da ga živijo vsi ljudje«.
Kar zadeva notranja vprašanja, je Johnson poudaril voljo vlade, da prepreči vsakršno nevarnost gospodarske recesije. Zahteval je med drugim, da kongres sprejme potrebne ukrepe za naglo uveljavljenje začasnega znižanja davka na dohodek in ustanovitve sklada za financiranje javnih deLv primeru gospodarske recesije. Johnson je pozval industrijska podjetja in sindikate, naj preprečijo verižno višanje mezd in cen.
čunu Izdatek poldruge milijarde dolarjev za razvoj šolstva. Prav tako bodo izboljšali javno zdravstvo in urbanistiko.
Znižanje carinskih tarif EFTA
ŽENEVA, 4. — Od 31. decembra 1964 je začelo veljati novo desetodstotno znižanje carinskih tarif za industrijske proizvode sedmih držav EFTA: Avstrije, Danske, Norveške, Portugalske, švedske, Švice in Anglije. Toda Anglija v praksi tega znižanja, ne bo izvajala, ker je pred tedni začasno dvignila u-vozno tarifo za 15 odstotkov.
Med državami EFTA so se carinske tarife na ta način znižale skupno za 70 odstotkov. Za nadaljnjih 10 odstotkov se bodo znižale konec letošnjega leta, za o-stalih 20 pa konec prihodnjega leta.
Johnson je poudaril voljo po izboljšanju življenjske ravni Američanov. Začeli bodo pri šolstvu: «Vsak otrok mora dobiti najboljšo izob-rpbo, ki jo more naš narod dati«. V tem letu je predviden v prora-
Sovjetska delegacija na obisku v Ankari
ANKARA, 4. — Posebna delegacija vrhovnega sovjeta SZ je pod vodstvom Podgornega odpotovala na uradni oBisk v Turčijo. Gre za prvi sovjetski uradni obisk po 32 letih, ko je Turčijo obiskala sovjetska delegacija pod vodstvom maršala Vorošilova. Delegacija SZ vrača lanski obisk turških parlamentarcev v Moskvi.
Londonski pristaniščniki in «kratki delovni tcdeib
NOVI DELHI, 4. - V indijskih vladnih krogih se je danes zvedelo, da je predsednik sovjetske vlade Kosigin sprejel vabilo za obisk v Indiji, ki mu ga je poslal indijski predsednik vlade šastri. Datum obiska še ni bil določen. Na Johnsonovo in Kosiginovo vabilo bo »astri letos obiskal ZDA in SZ.
........"""......................,,m,n........................................................................
LONDON, 4. — 2e v začetku prejšnjega meseca so londonski pristaniščniki začeli z mezdnim gibanjem. V lanskem juliju so namreč
dosegli kratek delovni teden, t. j. pet delovnih dni in 40 delovnih ur. Na dan ioeek-enda pristanlščni-ki lahko delajo samo prostovolj* no.. Zaradi tega je prišlo v pristanišču do zastaje, tako da trenutno čaka na vkrcavanje in izkrcavanje trinajst ladij, medtem ko ie vedno večje število tistih, ki čakajo že od pred božiča, Efcnes sta o tem razpravljala minister za delo in predsednik vlade, ker je spor postal izredno važen, spričo negativnih posledic, za britanski izvoz, ki je življenjske važnosti za zmanjšanje britanskega primanjkljaja v trgovinski bilanci.
ANTVERPEN. 4. — Pristanišče v
delavcev na premočnih mostovih in vlačilcih. Petrolejske čistilnice 1-majo samo za dva dni rezerve. Prav nič ne kaže, da se bo mezdni spor rešil.
WASHINGTON, 4. — Predstavnik državnega departmana je danes povedal, da je vlada ZDA predložila vladi ZAR račun za odškodnino za pogorelo ameriško knjižnico v Kairu. Vlada ZDA zahteva
400.000	dolarjev (čez 240 milijonov lir) odškodnine. Knjižnico so zažgali demonstranti, ki so protestirali proti belgijsko ameriškemu napadu na Stanleyville. Zgorelo je
27.000	knjig.	J
Kosigin obišče Indijo
GROMIKOVO PISMO ZUNANJEMU MINISTRU V HANOJU
SZ bo pomagala Severnemu Vietnamu v primeru kršenja njegove neodvisnosti
Vlada ZDA opravičuje pomoč v Laosu in zavrača sklicanje konference udeleženk ženevskih sporazumov . Protiameriške demonstracije v Sajgonu - Čete Vietkonga še vedno v ofenzivi
MOSKVA, 4. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je ponovil sovjetsko ponudbo za pomoč vladi Severnega Vietnama v posebnem pismu Suanthuju, predsedniku vlade v Hanoju. To pismo, ki je odgovor na Suanthujevo brzojavko in nosi datum 30 decembra 1964, je danes sovjetsko zunanje ministrstvo objavilo. V njem je med drugim rečeno :
((Sovjetska vlada se strinja z zaskrbljenostjo Demokratične republike Vietnam o sedanjem položaju v Indokini, ki je nastal kot rezultat napadalnih dejanj ZDA in njihovega vmešavanja v zadeve ljudstva, Vietnama. Laosa in Kambodže«. Pismo poudarja sovjetsko podporo narodnoosvobodilnemu, boju južno-vietnamskega ljudstva. Od ZDA zahteva naj umakne svoje čete in o-rožje ter omogočijo vietnamskemu ljudstvu, da samo rešuje svoja no tranja vprašanja. Prav tako zahteva od, ZDA, da prenehajo z vmešavanjem v Laosu, ker se laoška vprašanja lahko rešijo samo s sporazumom med tremi političnimi skupinami v Laosu. SZ se strinja s sklicanjem — brez slehernega prejšnjega pogoja — mednarodne konference, na kateri bi razpravljali o mirni rešitvi v Laosu«.
Pismo obsoja tudi provokatorske akcije ZDA proti ozemeljski celovitosti Severnega Vietnama in poudarja, da »SZ, ki je zvesta načelom proletarskega internacionali^ ma, ne bo ostala indiferentna glede usode socialističnih bratskih držav In je pripravljena nuditi Demokra-,
tični republiki Vietnama potrebno pomoč v primeru, če bi se napadalci drznili kršiti njeno neodvisnost in suverenost. Sovjetska vlada je mnenja, da imajo vse podpisnice ženevskih sporazumov nalogo storiti potrebne ukrepe za odstranitev vseh nevarnih ameriških vojaških načrtov za razširitev napadalno vojne v Indokini«.
Iz Washingtona pa poročajo, da je državni departma ponovno poudaril svoje nasprotovanje sklicanju mednarodne konference o Laosu, češ da ((ženevskih sporazumov iz leta 1962 komunisti niso nikdar iz vajali«. Ta izjava je odgovor na o-menjeno Gromikovo pismo Suanthuju. Predstavnik državnega departmana je dodal, da Gromikovo pismo ne vsebuje nič novega In da je sedanja nestabilnost v Laosu po sledica podpore Severnega Vietnama silam Patet Lao. Za ameriško pomoč v Laosu pa je izjavil, da je bila dana predsedniku vlade na njegovo zahtevo v skladu s čl. 6 ženevskih sporazumov in ta pomoč ne bi bila potrebna, če bi «Severni Vietnam hotel prenehati z napadalno aktivnostjo«. Končno je izjavil, da je namesto konference potrebno le, da se «druga stran končno odloči spoštovati svoje obveznosti«.
V Sajgonu je nocoj več sto budistov in študentov demonstriralo pro-t1 Američanom in proti vladi Prišlo je do spopadov s policijo in štirje demonstranti so bili ranjeni okrog trideset pa je policija priprla. Demonstranti so se porazgubili v notranjosti sedeža budističnega
nacionalnega sveta, kjer okrog petsto menihov in redovnic izvaja štirindvajseturno gladovno stavko iz protesta proti vladi, študenti treh šol in nekaterih fakultet niso prišli na predavanje, čeprav je bila univerza, po zapori v novembru, danes ponovno odprta.
Ameriški veleposlanik Taylor pa se je danes ponovilo sestal s pred-' šednikom južnovletnamske vlade Huongom. Toda kriza, ki je nastala z vojaškim udarom 20. decembra lani, še ni rešena. Predsednik Huong je še vedno mnenja, da je bil razpust civilnega sveta potreben. Demonstracije študentov so bile tudi danes zjutraj.
Medtem pa so enote Vietkonga včeraj zjutraj zavzele položaj Tam An. 30 kilometrov vzhodno od Saj-gona. Vladne čete so -imele pri tem 16 mrtvih in 9 izgubljenih. Čete Vietkonga so napadle tudi tri utr-
LTl vi8dn/! P°l0*aJe. Tudi bitka za Binh Gia še ni končana. Neka vladna enota je padla v zasedo In imela 12 mrtvih, 27 ranjenih ter 40 izgubljenih, ter izgubila tudi precej o-rozja.
Demokratični senator Mike Mans-"eld J® izjavil, da bi morale ZDA proučiti vsak predlog za rešitev «de-Ukatnega in nevarnega položaja, vključno de Gaullov predlog o nevtralizaciji vse Jugovzhodne Azije« Doslej so podobne izjave dali že senatorji Morse, Monroney ln republikanski senator Cooper. Monroney je predlagal, naj se o tem vprašanju razpravlja v senatu.
Letni obračun koroških Slovencev
V svoji novoletni številki objavlja celovški «Slovenski vestnika Članek dr. Francija Zivittra, ki tudi nas kot zamejske Slovence zanima, pa ga zato v celoti ponatisku-jemo.
V času splošne konjunkture In blagostanja so letni zaključki navadno razveseljivi in gospodarstvo tudi v naši državi Je na splošno zadovoljno ter prerokuje napredovanje tudi za novo leto 1965.
<5e naj govorimo o .letnem zaključku naših nacionalnih teženj, lahko beležimo le bore malo uspehov. Sicer smo brez dvoma ponosni, da lahko zabeležimo, da si je naše zadružništvo postavilo v Celovcu novo moderno skladišče, ki bo omogočalo boljše in bolj racionalno poslovanje in hitrejšo oskrbo odjemalcev; če Je nadalje bila v Beljaku popolnoma obnovljena in nadgrajena zadružna hiša, da je sedaj med najlepšimi zgradbami trga, je to samo dokaz, da tudi naše gospodarstvo ln zlasti naše zadružništvo kljub silnim težko-čam, katerim je izpostavljeno, drži korak s splošnim gospodarskim razvojem.
Veselje nas navdaja nad številčnim razvojem naše srednje šole in zlasti, da. smo naložili denar, ki smo ga prejeli od države, v Izgradnjo Dijaškega doma, ki končno dogi .to vi j e n in sodobno urejen nudi naši študentski mladini lepo bivališče in vsestranski razvoj.
Z zaskrbljenostjo pa moramo u-gotovitl, da nam na žalost na področju prosvete še ni uspelo prebroditi stagnacijo, ki že dalj časa hromi naš kulturni ln s tem narodni razvoj. Zgolj gojenje petja nas tudi ob dejstvu, da smo na tem področju uspeli glede kvalitete razveseljivo napredovati, ne sme zadovoljiti. Tu bo treba resno iskati nove poti in sodobne prijeme, če nočemo polagoma lzhirati. Naj nas pri tem ne zavede ugotovitev, da Jc ljudska prosveta na splošno v krizi m odvisna od državne podpore: veliki narodi si lahko privo-tijo začasno kulturno mrtvilo, za male narode in za manjšino, kot smo mi, pa predolgo kulturno mrtvilo lihko postane usodno. Prisiljeni kulturni molk za časa fašizma nam je zadal dovolj hud udarec, da bi zaradi trenutnega gospo-carskega blagostanja, ki daleč zaostaja za splošnim blagostanjem v državi, zanemarjali prepotrebno kulturno delo. Nasprotno bi morali prav v času gospodarske konjunkture darovati vsi vsaj drobec svoje gospodarske zmogljivosti za omogočanje čim bolj uspešnega kulturnega dela in razvoja.
in kako lzgleda bilanca na na-rodno-polltičnem področju? V uresničevanju člena 7 državne pogodbe Imamo beležiti le vsaj delno rešitev šolske nadzorne oblasti z Imenovanjem okrajnega šolskega nadzornika za manjšinske šole in strokovnega nadzornika za slovensko gimnazijo In slovenski pouk na srednjih šolah, čeprav do danes še ni Imenovan vodja manjšinskega šolskega oddelka ln je s tem ovirano njegovo uspešnejše delovanje. Tembolj zato pozdravljamo da je kljub temu bil končno po skoraj 20 letih predložen ministru za pouk učni načrt za manjšinske osnovne in glavne šole, da bo končno mogoče kontrolirati Izvajanje pouka na teh šolah, kjer Je obstajala do sedaj popolna zmešnjava, želimo samo, da bi ministrstvo čimprej uveljavilo te načrte v smislu želja manjšine in
Promet na pariških letališčih v leta 1964
PARIZ, 4. — Promet na pariških letališčih je v preteklem letu potolkel vse rekorde. Tako je po statistikah osebni promet na letališčih Orly ln Bourget dosegel 5.775.000 potnikpv, to je 575.000 ali 11 odstotkov več kot v letu 1963.
Tudi transport blaga je zabeležil znaten porast, ki je s 126.000 tonami za 10 odstotkov večji od prejšnjega leta.
Na evropski lestvici so pariška ln londonska letališča še vedno na prvem mestu pred Frankfurtom, Rimom, Kopenhagnom, Berlinom In Zuerlchom.
imenovalo tudi vodjo manjšinskega šolskega oddelka, da bi bilo vsaj temu miniaturnemu oddelku omogočeno samostojno delo v smislu jasne odločbe Ustavnega sodišča, če so že bili ponovno popolnoma prezreti tozadevni predlogi manjšine ob sklepanju deželnega zakona za šolsko nadzorno oblast. Proti prvotnemu osnutku so sicer določili tudi zastopnike manjšine v deželni šolski svet in v zadevajoče okrajne šolske svete, a le-te imenuje deželna vlada in ne prizadeta manjšina sama, v nasprotju z drugimi člani kosameznih interesnih skupin, katere imenujejo le-te same.
Ko s hvaležnostjo zabeležimo, da je letos bila izplačana določena državna subvencija, pa moramo z razočaranjem ugotoviti, da v novem proračunu ni več tozadevne postav.ie, čeprav člen 68 odstavek 2 senžermenske pogodbe izrecno vsebuje tozadevno obveznost države.
Tudi ne smemo prezreti dejstva, da leta 1964 ni bilo nobenega kontaktnega razgovora, kakor Jih je prejšnja leta skliceval od časa do časa zunanji minister. To dejstvo tembolj opravičuje na zadnjem sestanku decembra 1963 iznešeni predlog po ustanovitvi stalne ekspertne komisije za reševanje odprtih vprašanj manjšine. Nič manj nismo razočarani nad dejstvom, da še vedno niso začeli z gradnjo lastnega poslopja za slovensko gimnazijo in se bo le-ta zavlekla v nedogled.
Ob takem reševanju manjšinskih vprašanj morda ni neupravičena trditev »Salzburger Nachrichten«, da je v zadnjem času postalo sila tiho okoli koroškega manjšinskega vprašanja. Omenjeni list sicer to utemeljuje s tem, da je baje Narodni svet prevzfel vodstvo v manjšinski politiki na Koroškem, odkar Je tam predsednik «državi zvesti« dr. Inzko In v tej zvezi že dela kombinacije s prihodnjimi dežel-nozborskimi volitvami, češ da bo Narodni svet propagiral za OVP, ki je ugodila nekaterim personalnim željam Narodnega sveta. Ni znano, v koliko odgovarja drugi del te vesti resnici; vsekakor se sliši, da je bila težnja vodilnih ljudi, da Narodni svet korporativno pristopi k OVP. Pa to je zadeva Narodnega sveta; nas se tiče le prvi del gornje vesti. K temu pa ugotavljamo, • rta je stara težnja nemških nacionalistov označiti vse koroške Slovence, ki se dosledno borijo za .nacionalno enakopravnost in se priznavajo k narodni celoti, kot sovražnike države. Vsekakor Je značilno da «Salzburger Nachrichten« tudi še dvajset let po zlomu pobesnelega nemškega nacionalizma v času uveljavljanja človečanskih pravic ponavljajo to diskriminacijo, in to istočasno, ko se je pojavila spet »Zveza domovini zvestih južnih Korošcev«, da bi preprečila nadaljnje reševanje člena 7 državne pogodbe.
Ne razumemo pa, kje neki naj bi bila tišina okoli koroškega manjšinskega vprašanja. Mi smo se o-glašali nenehno ob vsaki priložnosti, kjerkoli je šlo tudi za vprašani e manjšine. Pri tem smo v smislu svoje koncepcije manjšinske politike gledali v manjšinskem vprašanju predvsem del notranje politike države in je ob hrupnih dogodkih in drugih zamotanih problemih notranje politike v zadnjem letu bilo naše vprašanje vsekakor preglašeno, da Je ostalo v zatišju. Zlasti tudi zaradi tega, ker glede reševanja manjšinskih vprašanj nismo pristaši glasnih detonacij bomb in razstreliva, ka-' kor se to dogaja na Južnem Tirolskem ln na Cipru, marveč smo zagovorniki sporazumnega in vzajemnega reševanja odprtih problemov.
Pri tem pa nas dolgo zavlačevanje rešitve številnih odprtih vprašanj sili, da bomo v novem letu napravili inventuro trenutnega stanja po 10 letih veljavnosti državne pogodbe in svet glasno opozorili na nevzdržno stanje na številnih področjih našega narodnega življenja. Pri tem nam bo izhodišče slej ko prej ((Spomenica koroških Slovencev«, ki jo je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bistveno
soustvarjala v svojem ustanovnem' letu.
Slej ko prej smo tudi mnenja, da Je sodelovanje vseh koroških' Slovencev v borbi za nacionalne pravice nujno potrebno, vendar mora biti to sodelovanje iskreno in nesebično. Tu ne gre niti ne sme iti za organizacijske Interese po-' samezne skupine, marveč za interese celokupnega naroda. To postavljamo tem laže, ker nam nikdar ni šlo za osebne položaje in personalne zadeve, marveč vedno: za korist naše narodne skupnosti.
V kolikor so in bodo tem našim skupnim težnjam prišle nasproti tudi posamezne politične stranke, v toliko jih bomo podprli pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Koroški Slovenci imamo iz težke zgodovine izkušenj dovolj, da bomo znali razlikovati med dejanji in lepimi besedami — v vrstah naroda soseda in tudi v slovenskih vrstah!
Dr. FRANCI ZWITTER
Predsednik republike Saragat se vsak dan odpelje na daljši sprehod. Spremlja ga navadno hči Ernestina .......................................mu................„„„„„„„„„„„„„„
STRAŠNA NESREČA V HRIBIH PRI NOVflRI
Petf otrok na počitnicah Je zgorelo v neki koča
Oče otrok element Green, inženir elektronike, je bil prej zaposlen v atomskem centru v Ispri pred kratkim pa se je preselil v Delft na Holandskem, kamor naj bi mu sledila družina
Iz dimnika na turbinski ladji »Michelangelo« je prvič prišel dim; to je pravzaprav pričetek številnih poskusov na ladji. Najbolj važni in zanimivi bodo poskusi z motorji. Ko bodo delovale vse pogonske sile, bo lahko ladja razpolagala z močjo 100.000 konjskih sil, kar ho omogočilo hitrost čez 29 milj na uro. Tako bosta lahko »Michelangelo« in »Raffaello« za 24 ur skrajšala čas vožnje Italija . New Tor k
MACUGNAGA (Novara), 4. — V neki pol ‘ zidani pol leseni koči v višini 1600 m je včeraj zvečer zgorelo pet otrok v starosti od 9 do 3 let.
Kočo sta irrjela v najemu zakonca Green, ki sta prišla tjakaj z otroki 16. decembra in bi morala odpotovati prihodnji četrtek. Ing. Clement Green, inženir elektronike, doma iz Londona, je pet let delal v Ispri, kjer je atomski center «Euratom», pred kratkim pa je bil preme čen na Holandsko. V prihodnjih dneh bi moral odpotovati, pozneje pa bi mu sledila še ostala družina. Pred odhodom iz Italije pa si je hotel privoščiti še zadnje počitnice skupaj z nemškim inženirjem Robertom Luthmannom in njegovo ženo. Ta dva sta prebivala v 'litf koči v gornjem nadstropju.
Včeraj zvečer sta zakonca Luth-mann povabila Greena in ženo s seboj v približno pol ure oddaljeno Macugnago, da bi se z lastnikom koče dogovorili za najem za prihodnje velikonočne počitnice. Otroci so tedaj že povečerjali, odrasli pa so računali, da bi večerjali v Macugnagi. Okrog devete ure pa se je že razvedelo o požaru, čeprav je stala koča precej na samem. Toda ko so ljudje pritekli na pomoč, je bila koča že v plamenih. Kmalu nato je eksplodirala posoda s kerosenom ter jeklenka s plinom in streha se je zrušila.
Ko je lastnik koče, ki ima bar-restavracijo in pri katerem so pravkar večerjali zakonci Green in Luthmann, po telefonu zvedel za požar, je takoj obvestil Greena. Vsi štirje so se z avtomobilom naglo odpeljali proti koči v ognju in Green se je hotel pognati v plamene pa so mu karabinjerji to preprečili ; žena pa se je onesvestila. Odpeljali so ju proč k prijateljem in vrnila sta se danes zjutraj zaradi identificiranja trupel.
Trupli večjih dveh deklic, 9-letne Mirande in 7-letne Rovvene, sta ležali objeti blizu izhoda; ostala tri trupla pa so bila na tleh v spalnici. Truplo enega od dveh dečkov, ki sta bila najmlajša, je bilo skoraj nepoškodovano; deček je pač umrl, ker ga je dim zadušil. Trupla so spravili v mrtvašnico na pokopališču v Macugnagi.
Požar Je bilo mbgoče pogasiti šele proti jutru. Zaradi ostrega mraza — 15 stopinj pod ničlo — so bile težave z vodo in gasilcem ni delovalo olje v strojih.
Kočo je sezidal Renato Čreda 1 1962 s prihranki, ki jih je spravil skupaj v desetih letih kot lastnik bara in restavracije v Macugnagi.
Ernesta Petri, ki je že nekaj let bila na letovišču skupaj z družino Green in je imela priložnost se dobro seznaniti z otroki, je s pravim oboževanje govorila o petih žrtvah požara. Poudarila je, da so bili lepo vzgajani in nadpovprečno inte-lignetni, saj so govorili kar tri jezike. Hodili so v mednarodno šolo' v Vareseju, kakor številni drugi otroci tehnikov in znanstvenikov, ki delajo v Ispri. Bili so tako vzgojeni, da so večkrat ostajali sami doma. Včeraj pa se je najbrž preveč segrel lesen pod v koči, zlasti ker je bil pred kratkim pološčen z voskom, in to je verjetno še pospešilo požar.
V Rimu je namestnik republiškega prokuratorja dr. Palma s funkcionarji policije na letalu napravil preiskavo.
Truplo so pozneje odpeljali na inštitut za sodno medicino na rimski univerzi. Letalo pa je odpovo-valo ob 18. uri s triurno zamudo.
Hude posledice potresnih sunkov
ALŽIR, 4. — Od preteklega petka živi prebivalstvo M’Sile, kraja s 30.000 prebivalci v Vzhodni Alžiriji na gorovju Hodna (kjer je novembra 1954 izbruhnila oborožena vstaja), v grozi. Od petka namreč številni potresni sunki pretresajo ta predel, ki je že po naravi reven, zraven pa še napol porušen Jz časa osvobodilne vojne.
Prizadetih je že 18.000, vendar
sta bila samo dva mrtva in 40 več ali manj ranjenih. Da je bilo tako malo žrtev, je treba pripisati dejstvu, da so bile vse porušene hiše zgrajene iz lahkega materiala. Sicer maloštevilne modeme hiše so bile več ali manj poškodovane, vendar so vzdržale. Prebivalci pa so v strahu, da bi se hiše porušile, zbežali ter si postavili šotore,- ki jih je dal na razpolago Rdeči križ ter socialno ministrstvo. Najhujša izguba za to gorsko ljudstvo pa ni toliko izguba hiš kot izguba čred, ki so edini vir zaslužka za prebivalce M’Sile.
zopet normalno visoka, potem ko so na njej opravili štiri operacije in je tri mesece prebila v bolnišnici. Anne Rowston je imela neko žlezo preveč aktivno in bi še kar naprej rastla, če je ne bi operirali ter tako preprečili nadaljnjo rast ter obenem zmanjšali njeno postavo.

c
*-»
*
Z operacijo so jo zmanjšali
OSWESTRY (V. Britanija), 4. -Anne Rowston, stara 19 let in visoka okrog dva metra, Je sedaj
Oster nastop pastorja
BONN; 4. —: Neki evangeljski pastor iz Essena je zahteval kar «Eichmannov proces« znotraj nemške evangeljske cerkve. «Vse preveč je duhovnikov, ki so sodelovali z nacizmoijj ali pa so ga ščitili, pa imajo še danes v naši cerkvi ugledne položaje«, je izjavil Arnold Haumann, 41 let star pastor, v intervjuju listu «Mittag« iz Duesseldorfa. Obenem je napovedal, da bo odstopil s svojega položaja, če njegove zahteve ne bodo uslišane.
Haumann, ki je poročen ter je bil med vojno poročnik nemške vojske, je ostro kritiziral «zid molka«, ki sta ga «obedve nemški veroizpovedi sezidali okrog tistih, ki imajo nacistično preteklost«. Dostavil je še, da bi bila epuracija potrebna tudi za to, da bi mlajši duhovniki nadomestili večino starejših, ki imajo v rokah važna mesta v religioznih organizacijah.
Samomor na letalu
RIM, 4 — V letalu, ki je iz Londona letelo proti Rimu, si Je nigerijski študent Edward Akintomi-de, star 23 let, z rezilom za britje prerezal grlo. Študent je prispel včeraj v London, kjer mu obmejne oblasti kot nezaželenemu niso pustile izstopiti. V družbi dveh drugih Nigerijcev je odpotoval proti Lagosu. Okrog poldneva je Ste-ward opazil, da Je študent preveč časa zaprt v stranišču. .Vlomil je in našel študenta v mlaki krvi I mrtvega.
P
jiipj : * '
5» .
fttu	. JU;
Monica Lind, 22-ietna švedlnja, je tako podobna igralki Liz Taylor, da jo je celo Eddie Fishcr zamenjal za svojo bivšo ženo. Ta dvoj! niča slavne igralke nastopa v skupini Folies Bergeres v Las Vegas in na levi sliki jo vidimo prav na nekem nastopu, na desni sliki pa je fotografirana na vrtu hotela, kjer prebiva. Od Liz Taylor se Monica Lind razlikuje samo po barvi očes in po glasu '•""•»■■"■"•"“"»“o...in............
Več desetin mrtvih pri nesreči v cerkvi
PUEBLA (Mehika), 4. — Doslej še ni bilo mogoče objaviti točnega števila žrtev nesreče, ko se je zrušila streha cerkve v Riju prav med obredom posvečenja.
Rijo Je majhen kraj, kakih 120 kilometrov od prestolnice na pobočju glavnega mehiškega vulkana Popocatepetla. Telefona nima in z večjo cesto je povezan samo z zelo slabo stransko cesto. Minilo je torej več ur, preden je lahko prišla kaka pomoč od zunaj, in treba je dosti časa, da bodo prišle točne vesti.
Do nesreče je prišlo okrog 8. ure, ko se Je velik del prebivalstva zbral za obred posvečenja cerkve, ki je bila komaj sezidana.
Nenadoma se je streha zrušila ter pokopala na stotine oseb. Vzroki nesreče niso znani, toda tehniki domnevajo, da je do porušenja lahko prišlo zaradi vibracij, ki so jih povzročili umetni ognji.
Vso noč so prebivalci, gasilci ter oddelki policije in vojske, ki so prihiteli na mesto nesreče, mrzlično delali, da bi odstranili ruševine. Navajajo, da so doslej odkopali več kot 60 trupel, vendar se bojijo, da bo mrtvih okrog 100. Izpod ruševin so odkopali tudi kakih 50 ranjencev, od katerih so mnogi hudo poškodovani. Med mrtveci je tudi župnik, katerega brat je vodil gradbena dela za novo cerkev.
Na Japonskem rekordno število smrtnih žrtev pri cestnih nesrečah
TOKIO, 4. — Stavilo prometnih žrtev na Japonskem je v preteklem letu preseglo vse prejšnje rekorde; po statistikah, ki jih je danes objavila japonska policija, je bilo 13.301 mrtvih. Po istih statistikah je bilo nadalje v preteklem letu na Japonskem 393.190 oseb ranjenih v 552.244 cestnih nesrečah. V zadnjih osmih dneh 1964 je izgubilo življenje 358 oseb, medtem ko je bilo v treh dneh počitnic za novo leto pri cestnih nesrečah 125 oseb ubitih.
CHICAGO, 4. — V treh dneh novoletnih počitnic je v ZDA izgubilo življenje v cestnih nesrečah 451 oseb. Doslej je bilo najvišje število smrtnih žrtev med novoletnimi počitnicami leta 1959-60, ko je bilo 374 mrtvih.
Smrt pod plazovi
SALZBURG, 4. — Trije holandski študentje so našli smrt pod plazom, ki je priletel na cesto na hribu Radstadt, kakih 50 km od Salzburga. Tako je število žrtev ob kcncu tega tedna v avstrijskih hribih, narastlo na 7 mrtvih in dva ranjena.
Zlate znamke
BONN, 4. — Za 125-letnico prve znamke v Nemčiji bodo letos v Zahodni Nemčiji dali v prodajo zlato primerke prvih nemških znamk na Bavarskem, v Saški in v Prusiji. Skupno bodo napravili milijon in 33.000 primerkov v originalnem formatu, ki jih bodo prodajali v zveznih bankah.
NICA, 4. — Lady Astor, žena lorda Astorja Heverja, lastnika londonskega «Timesa», je v starosti 75 let umrla v svoji vili pri Nici.
LONG BEACH, 4. — Mary Kel-ley, ki je zatrjevala, da je najstarejša ženska v Severni Ameriki, je umrla v bolnišnici v Long Bea-Ichu v starosti 113 let.
Italijanska operna sezona
v Kairu
KAIRO, 4. — Ministrstvo za kulturo ZAR je tudi letos potrdilo izvedbo italijanske operne sezone v Kairu v času od 1. februarja do 30. marca. Na sporedu bodo opere Rigoletto, Otel-lo, Trubadur, Boheme, Werther in Figarova svatba; vsega skupaj bo 30 predstav. Med pevci so Ferruccio Tagliavini, Ettore Ba-stianini, Orietta Moscucci, Mi-riam Pirazzini in drugi. Dirigirali bodo Ermanno Wolf Ferrari, Bruno Rigacci, Nino Buona-volonth. Sezona je pod pokroviteljstvom italijanskih ministrstev za prireditve in za zunanje zadeve ter egiptovskega ministrstva za kulturo.
Vrsta nezgod
v pariških gledališčih
PARIZ, 4. — Nezgoda, za kakršno se nikoli ni slišalo, je včeraj zvečer preprečila predstavo v Operi in uprava je morala vrniti vstopnino 2200 obiskovalcem, ki so prišli na predstavo «Les Indes galantesu. Velikanska železna zavesa, ki služi kot izolator za primer požara in ki jo je treba vsak večer spustiti
—	že zato, da je stalno v pres-kušnji — se včeraj zvečer četrt ure pred začetkom predstave ni hotela več dvigniti. V mehanizmu se je nekaj zataknilo in vsi napori, da bi zaveso kako dvignili, so bili zaman. Vodstvu ni kazalo drugega kot odpovedati predstavo. Kar ljudje pomnijo, se kaj takega ni pripetilo.
—	Bolj «vsakdanji» vzrok je pa preprečil predstavo komedije Ed-ivarda Albeeja Kdo se boji Virginie V/oolf, ki jo je v Theatre de la Renaissange postavil Franco Zeffirelli. Protagonistka Ma-deleine Robinson je nenadoma izgubila glas; za težko vlogo pa ni bilo mogoče misliti na nadomestilo. — V Comedie Frangai-se sicer ne bo prekinitve v predstavah, pač pa bo treba nadomestiti igralca Jacguesa Chr.ro-na, ki se bo moral zaradi bolezni odpovedati svojim vlogam v Amfitrionu in Cpranoju de Bergeracu. — In končno je treba v vrsti nezgod navesti še igralko Madeleine Renaud, ki je med predstavo- Oh les beaux jours na odru padla in mora sedaj že nekaj dni nastopati s kolenom v mavcu. Prav včeraj pa je bilo na predstavi toliko občin-stva-~da je-prihod vstopnine potolkel vse-prejšnje rekorde. v
D. H. Lavvrence:
Ljubimec lady Chatterley
Lani fl. 1964) ob Novem letu je slovensko kulturno javnost vzburkala diskusija okrog romana uLjubimec lady Chatterley» angleškega pisatelja Davida Herberta Lavorenoea. : Okrog tega romana je bilo že v angleški javnosti mnogo žolčne debate, saj vemo, da je angleška cenzura dosegla. da je bil ta roman napisan leta 1928, objavljen brez nekaterih poglavij, ki bi lahko «ogrozila» moralo angleške družbe. Tako je ta roman v necenzurirani obliki lahko izšel šele leta 1960, ko je angleško sodišče izreklo oprostilno sodbo napram angleški založbi Penguin Books. Hrup okoli tega romana torej ni nič novega. V slovenski javnosti pa ni prišlo do razburjenja zaradi domnevne nemoralnosti tega pripovednega teksta, pač pa zaradi ščitnega ovitka, kateremu so očitali, da je kričeč in lasciven in neprimeren za resno, umetniško delo temveč kvečjemu za bulvarno literaturo. Raž-burjenje je nastalo tudi zaradi anonimnosti prevajalca — če ne bi bil to prav ta roman, se anonimnosti prevajalca najbrž ne bi nihče spomnil — in nekateri so celo poročali o škandalozni izdaji in nemogočem prevodu. No izdajateljica je priznala svoj res-

nični spodrsljaj pri ščitnem ovitku, čeprav tak hrup ni bil niti nujen niti običajen, temveč je vendarle povezan z vsebino tega romana. Založba Lipa V Kopru, ki je roman izdala, se je slovenski javnosti tudi javno o-pravičila. Glede prevoda pa se je seveda neki nepoučen poročevalec prenaglil, ker se je izkazalo, da se za psevdonimom skriva eden najbolj uglednih prevajalcev in stilistov. Seveda pa je ves hrup okoli knjige, samo še pripomogel k zanimanju za knjigo, za katero je že tako vladal velik interes. In tako je bil roman «Ljubimec lady Chat-terley» kaj kmalu razprodan, bil pa je tudi med najbolj branimi knjigami po vsej Sloveniji.
Založba Lipa je zdaj poskrbela za ponatis romana, ki je pravkar izšel. Zaradi ščitnega ovitka ne bo več razburjanj, ker je za okusen in decenten ovitek poskrbel avtor opreme Milan Arnež. Knjiga ima tudi krajše poročilo o avtorju in samem delu.
D. H. Laivrence (1885-1930) slovenskim bralcem ni neznano i-me, saj je že pred vojno izšel prevod njegovega romana «Sino-vi in ljubimci». Sicer pa je ta angleški pisatelj napisal devet debelih romanov, ducat novel, štiri potopisne knjige, pet filozofskih del in dve knjigi kritičnih ter polemičnih spisov. Bil je sicer nemiren duh, stalno je potoval po svetu, se poleg pisateljevanju posvečal tudi slikarstvu, kot pisatelj pa hodil svoja pota. S svojimi pogledi na življenje in literaturo je močno vplival tudi na svoje sodobnike in kasnejše pisateljske rodove. Morda najbolj znano delo pa je prav roman «Ljubimec lady Chatterley», ki mu je puritanska angleška javnost očitala, da je nemoralna in umazana knjiga.
Ob novi slovenski izdali romana ne bi ponavljali kritičnih ugotovitev, saj ni dolgo tega, kar je roman prvikrat izšel in ker slovenski bralci delo več ali manj poznajo. Vseeno pa naj zapišemo ugotovitev, da predstavlja ta roman ljubezensko zgodbo med soprogo vojnega invalida in mladim, življenja polnim gozdarjem. Seveda je ta liubezenska zgodba, ki ponazarja tudi spopad med starim in novim, med civilizacijo in nepokvarjeno, prvobitno naravo, prikazana realistično, predvsem s podrobnimi opisi ljubezenskega življenja- obeh ljubimcev, mestoma celo z drznimi o-piši. seksualnih odnosov. Toda roman je prav v tem napisan z vso resnostjo, z dobrim, pravilnim odnosom do intimnega življenja, brez vsake želje po senzacionalnosti in po preračunljivem ugajanju skritim strastem nezrelih bralcev. Ta pisateljeva iskrenost v prikazovanju odnosov med moškim in žensko pa tudi ni izraz kake pisateljeve blazirano-sti ali naveličanosti življenja. Ne gre za kak bolesten beg v ta intimni svet, temveč za stvaren in resničen prikaz živlienja, takega kakor v resnici je, pa čeprav gre za najboli intimne odnose med dvema ljubečima bitjema. Torej ne gre za pornografijo. kakor morda delu očita hinavsko nastrojena kritika, temveč za lep. zanimiv ljubezenski roman, ki se ponnmno dotika Uidi intimnega življenja. Prepričani smo, da bo tudi nova izdaja deležna zaradi snovi same in zaradi hrupa, brez katerem ni Šlo tudi vri nas, enako velikega zanimanja.
Sl. Ru.
RIM, 41. — Davi ob 7. uri je bi lo v evropskih prestolnicah na. bolj mrzlo v Stockholmu: —6. N: drugem mestu je bil poleg Zuerj cha tudi Madrid z — 2, v Moskvi Pragi, Varšavi pa je bilo — 1.
Tudi letos se je Brigitte Bardot na Silvestrovo prikazala Franco po televiziji. Sicer je BB v resnici tedaj bila že daleč proč, kei televizija gledalcem postregla lc z registracijo
OB NOVEM ŽARIŠČ£ MEDNARODNE NAPETOSTI V AZIJI
Indonezija in Velika Malezija njun državni nastanek in pomen
;v
Kdaj 8€ je osvobodila Indonezija in kako je Velika Britanija ustanovila «svobodno» državno tvorbo, da bi ohranila svoje kolonialne položaje v tem selo pomembnem delu sveta
V »oboto ob 1(. uri po srednjeevropskem času je uradni predstavnik Indonezije pri Združenih narodih uradno sporočil izstop »voje dežele iz te organizacije. Kakor je znano, štejejo Združeni narodi 115 držav-članic in zajemajo praktično vse svobodne država sveta, razen Kitajske, ki je •odločilni dela Zahoda ne mara sprejeti v to v zgodovini največjo mednarodno organizacijo, ker se pač — med drugim — r.e mara zameriti Cangkajšku, ter nekaterih držav, ki so ostale zaradi vojne ali povojnih dogodkov nekako •razpolovljene* med interesnimi sferami Vzhoda in Zanoda kot •o Nemčija, Koreja in Vietnam.
Od kod in čemu ta odločen in hkrati zelo resen ukrep Indonezijske vlade? Sukarnova vlada hoče s tem izstopom protestirati proti temu, da je bila dan prej izvoljena v Varnostni svet Malezija. Koliko je ta ukrep upravičen in kaj se lahko iz tega izcimi, prepustimo dnevni kroniki, saj so dogodki in reakcija na nje šele v razvoju, na tem mestu se bomo raje ustavili pri dveh državah ali raje državnih tvorbah, ki se razprostirata med Indijskim in Tihim oceanom vse od jugovzhodne Azije do meja Avstralije.
Začnimo z Veliko Malezijo ali Malaysio. Ta državna tvorba je nastala 16. septembra 1963. leta in je izrazita tvorba londonske vlade, ki se je sicer sprijaznila s tem, da je kolonializmu že odklenkalo, ki pa s težavo zapušča svoje nekdanje kolonialne posesti.
Z njeno pomočjo in s pristankom malajskega kralja ter nekaterih tamkajšnjih sultanov so ustanovili Malezijsko federacijo, ki zavzema Singapur, južni del Malajskega polotoka, severni del Bornea-Saravak ter bivši britanski Borneo. Da so Britanci hoteli s to državno tvorbo dati videz, da se odpovedujejo kolonializmu, da pa hkrati ne marajo zapustiti tega dela sveta, je1 razvidno tudi iz tega, da so si ohranili majhno področje med Sarava-kom in svojim bivšim Borneom — mali Brunej.
Vse to področje, odnosno ta federacija — Velika Malezija odnosno Malaysia meri 330.000 kv. km površine in je torej le za tretjino večja od Italije, šteje pa deset milijonov prebivalcev.
Velika Britanija si je ohranila Brunej, hkrati pa drži nad tem področjem svojo kontrolo preko krajevnih njej naklonjenih oblasti ki so v okviru Common-vvealtha povezane z britansko krono.
Da ti računi Londona niso preveč pogodu prebivalstvu tega dela sveta, je razvidno iz dejstva, da se je odporniško gibanje, ki se je bilo razvilo že v času ob-solutne angleške oblasti v teh predelih, nadaljevalo tudi po «o-svoboditvi« teh dežel, posebno v severnem Borneu, torej Sarava-ku in bivšem britanskem Borneu in v zadnjih mesecih smo mogli v dnevnem tisku večkrat zaslediti vesti o spopadih med vojsko Velike Malezije in uporniškimi formacijami teh predelov.
Pred ustanovitvijo te nove državne tvorbe je vlada Indonezije izjavila, da nima nič proti temu, da se tu ustanovi nova azijska zvezna država, ki naj zajema že omenjene štiri državice Velike Malezije, vendar pod pogojem, da zadobi nova državna tvorba popolno svobodo in neodvisnost. Iz prejšnjega pa vidimo, da se londonska vlada tega ni držala.
Oglejmo s; na kratko štiri dele zvezne države Velike Malezije.
Singapur je po svoji površini najmanjša zvezna državica in šteje komaj 572 kvadratnih kilometrov. Zato pa ima nad milijon prebivalcev prvenstveno kitajskega izvora, nekaj pa je Malajcev, Indijcev in nekaj tisoč tudi Evropejcev. Singapur je posebno važen kot strateška točka in o-gromno trgovsko središče za ves jugovzhodni del Azije
Malezija je južni del Malajskega polotoka in meri kakih 130.000 kv. km, šteje pa okoli pet milijonov prebivalcev. Povečini so prebivalci malajskega izvora (okoli dva milijona in pol) okoli dva milijona prebivalcev je kitajskega izvora, pol milijona pa je indijskega izvora. Malezija je sicer v svojem razvoju zaostala, zato pa predstavlja največje°a dobavitelja prirodnega kavčuka in cinka na svetu. Poleg tega so tod velikanska riževa polja, saj ga pridelajo okoli šest milijonov centov na leto. Malezija pa slovi tudi po svojih nasadih kokosove palme in tropskega sadja. Rekli smo, da je gospodarsko še dokaj nerazvita, vendar pa ima nekaj plavžev in ladjedelnic, točneje večjih delavnic za popravljanje
ladij. K tej iftdustriji je treba dodati še nekaj obratov za predelovanje kavčuka, za luščenje riža ih predelavo sadja.
Ustavimo se pri Saravaku. Po površini meri 129.000 kv. km in šteje okoli 600.000 prebivalcev prvenstveno malajskega izvora. Glavno bogastvo Saravaka so les, kavčuk in — nafta. Toda tudi premog so odkrili, vendar ga še ne kopljejo.
Na kratko se bomo ustavili še pri britanskem Borneu, ki je bil do srede leta 1963. britanska kolonija in ki je sedaj del Velike Malezije. Glavno bogastvo tega 76 tisoč kv. km velikega področja je les. Okoli pol milijona prebivalcev, kolikor jih v bivšem britanskem Borneu živi, pa se ukvarja tudi z gojenjem raznih vrst
sadja, z nabiranjem prirodnega kavčuka, pa tudi z ribolovom.
Indonezija — druga država, ki je v tem sporu glavni činitelj — je bila nekoč holandska kolonija tako imenovana Nizozemska vzhodna Indija in je postala svobodna pred 14 leti. Ta zavzema površino 1.900.000 kv. km in šteje okoli sto milijonov prebivalcev. Nii to celovita država, pač pa jo sestavlja okoli 3.000 večjih in manjših otokov, med katerimi sp glavni Sumatra, Java, Celebes, pretežni del Bornea in zahodni del Nove Gvineje. Holandska je dolgo vladala na tem področju, vendar je morala svojo bivšo kolonijo zapustiti julija 1950., ko so bile proglašene Združene države Indonezije, ki so bolj znane pod enostavnim imenom Indonezija.
Ko je predsednik Indonezije Sukamo najavil izstop svoje dežele iz Združenih narodov, je bila prva reakcija Velike Britanije v tem, da je z vojaškega oporišča v Aldershotu poslala v Singapur vojaške okrepitve. Na sliki skupina padalcev pred odhodom v Singapur
fiiiiaiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiirniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiMiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiii
KRATEK PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA JUGOSLAVIJE V LETU 1964
V splošnem prav zadovoljivi uspehi
na skoraj vseh področjih
Koliko in kaj vse je bilo proizvedenega - Spremenjena struktura prejemkov - 440 tisoč televizijskih aparatov in 490 tisoč hladilnikov - V letu dni 1750 km novih cest Nove milijarde za uporabnike socialnega zavarovanja
Iz nekaterih hudo siromašnih in nerazvitih predelov južne Evrope »izvažajo* v bogate ZDA — otroke. Siromašni starši, ki po navadi imajo veliko otrok, so pripravljeni določenim brezvestnim ljudem prodati otroka za 100 do 200 tisoč lir. prekupčevalci pa dobe za istega otroka tudi milijon in še več
.....................................................i.i.iiHniilHiilllimmiillimimiuMiiiMillmi
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Pokrajinska pri USIS
S sodelovanjem Sindikata umetnikov prirejata Umetniško-lepo-slovno društvo in Italijansko-ameriško združenje v dvorani VSIS tretjo razstavo pokrajin naše dežele. Seveda moramo v današnji dobi popolne slikarske svobode ta naslov razumeti v zelo širokem smislu, ako nočemo, da nas ne bi ogled razstave razočaral, saj od 61 slikarjev, prisotnih na tej razstavi, le tretjina več ali manj pravilno podaja različne videze naše dežele.
Pravih krajinarjev je torej tu malo, dočim se premnogi razstavljavci očitujejo bolj kot naravoslovci in geologi, ki pokrajino opazujejo, če že ne z drobnogledom pa vsaj tako od blizu, da ne vidijo drugega, kot skromno lepoto mrtvega in odmrlega sveta prirode. Opažamo tudi, da že tretje leto nekateri znani krajinarji ne sodelujejo, a novih imen je tudi letos malo.
Od naših slikarjev sta tu le Spacal in Černigoj, torej slikarja določenega slovesa, ki pa nas tu ne zastopata preveč posrečeno. Prvi ima topobarvno olje kra-ških hiš. ki se neuokvirjeno med
drugimi zdi kot bos pastir v mestu. Kako naj Černigojeva pop-arina ustvaritev s svojo zamor-
naše pokrajine pa res ne vemo. Ali naj ta slika res zrcali neki idealni prerez naše pokrajine v območju duhovnih meja slikarjev, kot to navaja katalog?
Edino zlato odlikovanje so podelili Carlu Walcherju za mali obarvani tisk «Kraška dolina», ki nadvižno otipljivo posnema nje kamnitost. Denarne nagrade - priznanja pa so prejeli odlični slikar Krasa Brumatti za olje ((Temno morje«, Tonci Fantoni za razgibano pestri akvarel pokrajine, Manlago za nekaj, kar naj bi bila podoba kraške kalone. Metallino-jeva za olje žalostnih deklet v puščobi šotora za streljanje v tarčo, Dante Pisani pa za sicer barvno odlično, a oblikovno neopredeljeno olje ((Kraško sožitje». Pedra Zandegiacomova je dobila priznanje za sliko mladine v Drevoredu 20. septembra, ki res razveseljuje s svojo preprostostjo.
Težko je na kratko opisati razstavo s slogovno in vsebinsko tako različno množico slik. Vendar pa lahko trdimo, da vpliva ugodno, ker so slike dobro izbrane, pa čeprav večina teh ni v skladu z naslovom razstave. V bodoče je potrebno zanjo najti novo formulo izbire del.
MILKO BAMBIČ
sko tematiko podaja neki videz
.........................................................m,1,111,1,1................................•"»■ono«"
ne naloge. Bodite bolj objektivni v pogledu izrekanja svojih ocen o
te\l\oljdza21stojffir.ančneZSve.
Previdnost vaših sodelavcev že pre- zagotovljeni sega vse meje.	„ . , n.
DVOJČKA (od 21.5. d? segli boste svoj cilj. kljubvsem zaprekam. Nastopil Jezden trenutek, da si, ^gotovRe potrebno podporo v nekem čustvenem vpra
Š“aK (od 22.6. do 22.7.) Ugodne okoliščine za odpravo neke ne^; ne zapreke. Ne opirajte se na pre več optimistična mnenja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z bolj racionalno organizacijo vam ooao
HOROSKOP
tudi večji dohodki. Glejte, da spričo svojega pretiranega ponosa ne zapravite iskrenega prijateljstva.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.1, Se enkrat premislite, preden sprejmete neko vatno odločitev. Skušajte pomiriti vzdušje okrog sebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Novi pogoji so zelo nevarni za vaš ugled V družini bo prišlo do napetih odnosov med starši in otroki.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne sprejmite tjavdan neke nevar-
“ITSTm 22.11. HO 20.12.1
Vaše pobude bodo rodile uspeh, ne glede na nasprotovanja. Podprite neki slcuoni družinski načrt.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Borite se z večjo vztrajnostjo za neko ugodno zaposlitev. Zadoščenje v zvezi z družino.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Po goji so dobri, vendar finančni u-spehl ne bodo kdove kako zado voljivi. Samo s hladnokrvnostjo bo ste dosegli zaželen čustveni uspeh.
RIBI (od 20.2. do 20 3.) Posvetite Jutro reševanju nekaterih manjših vprašanj. Bodite bolj previdni pri vzgajanju najmlajših.
Kakšne uspehe je v preteklem letu na gospodarskem področju dosegla Jugoslavija, oziroma, kako se ti izražajo v številkah ter odstotkih v primerjavi s predhodnim in prejšnjimi leti? Odgovor na to vprašanje je lahko vsestranski in za mnoge gotovo celo nekoliko presenetljiv.
Oglejmo si najprej nekatere osnovne pokazatelje. Materialna proizvodnja se je v zadnjih dveh letih povečala za toliko, kolikor se je pred tem komaj, v štirih. Povečanje industrijske proizvodnje v 1. 1964 znaša v primerjavi z 1. 1963 16 odstotkov. Podatek je tem pomembnejši, če upoštevamo, da tudi predpreteklo leto glede pokazateljev Industrijske proizvodnje ni bilo ravno revno, saj je v primerjavi s prejšnjim zabeležilo petnajstodstotno povečanje.
Statistični podatki pravijo, da se Je v primerjavi t 1. 1962 industrijska proizvodnja lansko leto več kot štirikrat povečala, saj Je bila produktivnost dela v industriji samo v lanskem letu zvišana za sedem odstotkov.
Jugoslavija je tudi povečala svojo udeležbo v mednarodni delitvi dela. Lani je imela trgovinske stike s 110 deželami po vsem svetu, pri čemer je njen izvoz dosegel 264, a uvoz 393 milijard dinarjev. Predpreteklo leto Je vrednost izvoženega blaga znašala 237. uvoženega pa 317 milijard dinarjev. Jugoslovanska podjetja grade številne objekte v mnogih deželah Azije, Afrike, Latinske Amerike in Evrope.
Obračun posameznih panog industrije je glede uspehov v primerjavi s predhodnim letom sicer različen, vendar je značilno, da so v glavnem vsa dosegla pomembno povečanje. Predelovalna industrija se je v celoti hitreje razvijala od osnovne. V tem je tudi eden od osnovnih razlogov lanskoletnih težkoč in potrebe po večjem uvozu: domača surovinska in energetska baza nista namreč mogli uzpešno korakati vštric s potrebami predelovalcev.
Kaj nam povedo pokazatelji lanskoletnega poslovanja industrije? Najniže na lestvici stoji barvasta metalurgija, ki je zabeležila povečanje 3 odstotkov, zatem elektroenergija s petimi odstotki in pa premog s sedemodstotnim povečanjem. Vse ostale panoge so v primerjavi z 1. 1963 zabeležile nad desetodstotno povečanje.
Na prvem mestu je tobačna industrija; ki je lani povečala svojo proizvodnjo za 38 odstotkov. Na drugem je električna s 33 odstotki, nato kovinska s 25, industrija gume s 24, zatem industrija kože in oblačil, industrija kemičnih izdelkov in papirja z 21 odstotki.
Kar zadeva poljedelstvo pa Je takole: da ni neposredno pred žetvijo prišlo do nenadnega poslabšanja vremenskih pogojev, bi vsekakor tudi na tem gospodarskem področju bili preseženi 4 odstotki, kolikor Je povečanje znašalo v predpreteklem letu.
Prvo mesto pripada v lanskem letu koruzi, katere je bilo pridelanih 6,8 milijona ton. Pomeni, okrog 142.000 vagonov več kot 1. 1963. Kompozicija teh vagonov, postavljenih drug za drugim, bi bila dolga nič manj kot 1100 km.
Mesa je bilo v 1. 1964 proizvedenega 670.000 ton, predlansko leto 648.000 ton; mleka 2400, a pred-
preteklo leto 2272 ton; jajc predlani 1643 milijonov kosov (57 milijonov jajc več kot predpreteklo leto).
Poljedelstvo je imela na razpolago več strojev in večje količine umetnih gnojil, kar je v znat-’
ni meri vplivalo na povečanje proizvodnje.
Osnovna značilnost jugoslovanske splošne gospodarske politike se je lani, poleg splošnih naporov za dvig proizvodnje ter kvalitete in obsega storitev na vseh področjih, izražala tudi v skrbi glede dviga življenjske ravni. Navedimo, kaj pravijo v tem pogledu statistični podatki. Omenimo naj predvsem neko splošno pripombo: gre v glavnem za povprečja posameznih področij, panog in dejavnosti. Le-ta kažejo, da ' so se povprečni osebni (dohodki, ki so januarja 1. 1963 znašali 25,500 dinarjev, dvignili v septembru 1, 1964 na 37.100 dinarjev. V gospodarstvu so se v tem obdobju nominalni povprečni prejemki (ne računajoč dviga življenjskih stroškov) povečali za 11.900 dinarjev, v negospodarskih dejavnostih pa za 10.700 dinarjev. Razumljivo je, da so v posameznih panogah in dejavnostih prejemki, kot tudi povečanja v preteklih dveh letih, zelo različni. Opaziti pa je moč, da je pomemben premik na bolje bil dosežen v celoti, dasiravno ne gre trditi, da bi bila že dosežena takšna struktura osebnih dohodkov, kakršno bi bilo želeti.
Kako pa se Je po statističnih podatkih izražala povprečna o-sebna potrošnja? Glede tega je potrebno opozoriti, da gre za gibanja v teku samo enega leta, kar je vsekakor kratko obdobje.
Potrošnja žitaric je 1. 1963 znašala 240,6 kg na prebivalca, v 1. 1964 pa 240,5 kg; mesa 25,1, a v 1. 1964 26,2 kg ; mleka 115,5, v 1. 1964 116,5 1; sladkorja 18,2, lansko leto pa 19,7 kg itd. Tekstilnega blaga je 1. 1963 prišlo na prebivalca 18,02 kv.m, lansko leto 18,83 kv.m; obutve 1,12 para, lani 1,32 itd.
Skupno število radijskih apara tov se je v Jugoslaviji dvignilo od nekaj manj kot 2,3 na več kot 2,7 milijona aparatov. Število televizijskih aparatov pa od 211.657 na 440.000; avtomobilov od 112.534 na 140.000; hladilnikov od 336.000 na 490.000 itd.
Podobno je tudi na drugih področjih. Železnica je n.pr. lansko leto prepeljala okrog 17 milijonov potnikov več kot predlanskim. V avtobusnem in letalskem prometu pa je relativno bil dosežen še večji uspeh. S svojimi 179 milijoni potnikov v medkrajevnem prometu predstavlja danes avtobusna mreža za železnico zelo resnega konkurenta v boju za prvo mesto.
Kar zadeva cestno omrežje, ni bilo še nikoli zgrajenih toliko asfaltiranih cest kot 1. 1964, in sicer nič manj kot 1750 km. Samo na jadranski magistrali je bilo izdelanih 160 km modernega cestišča. Poleg tega pa je bilo v vseh republikah popravljenih, dopolnjenih in na novo zgrajenih še mnogo drugih prometnih žil, izredno važnih tako za osebni kot tovorni promet.
Oglejmo si na kratko še nekatera druga področja, na primer področja izobraževanja in vzgoje Lansko leto je v Jugoslaviji delovalo nad 17.200 osnovnih, sred-
njih in višjih šol ter fakultet, s skupno 3.701.341 učencev in študentov. Število teh se je v primerjavi z 1. 1956-57 povečalo za 39,6 odstotka, torej več kot za tretjino Samo v lanskem letu je na fakultetah, akademijah, višjih in visokih šolah diplomiralo 25 tisoč 799 študentov, oziroma za 13 odstotkov več' kot v predpreteklem šolskem letu. Tehnične in ostale strokovne šole je obiskovalo 12 odstotkov več dijakov, gimnazije 22 odstotkov, a šole za kvalificirane delavce 153.128 učencev, torej za 10 odstotkov več kot v šolskem letu 1962-63.
Uspešno je bilo rešeno tudi resno vprašanje predavateljev, u-čiteljev in profesorjev, in pa vprašanje šolskih prostorov. V primerjavi s šolskim letom 1956-57 se je število predavateljev povečalo za 59,3 odstotka, šolski prostori pa malone dvakrat, pri čemer niso upoštevani razni kabineti, laboratoriji ter ostali prostori, potrebni za moderen pouk.
Tudi število socialnih zavarovancev se je v preteklem letu povečalo, in sicer od 4,6 na 4,9 milijona zdravstveno zavarovanih aktivnih delavcev ter upokojencev. Vzporedno s tem so rasli tudi stroški za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V tem pogledu so stroški 1. 1963, brez dodatkov za otroke, znašali 365, lani pa 477 milijard dinarjev.
Dasiravno vse navedeno še daleč ne predstavlja popolne podatke, pa nam vendar lahko posreduje približno sliko o tem, kaj vse je bilo v Jugoslaviji lansko leto storjenega na področju gospodarskega razvoja v splošnem in izboljšanja življenjske ravni delovnih ljudi še posebej.
SOVJETSKI KNJIŽEVNIK
V dialogu o kulturi in civilizaciji
Vpliv tehničnega razvoja na kulturno življenje sovjetske vasi ■ Pripomočki, ki duhovnega ustvarjanja ne spodbujajo, marveč ga pogostoma zavirajo
eLiteraturnaja gazeta» v Moskvi je nedolgo tega objavila dialog o kulturi, ki ga je napisal sovjetski književnik Vladimir Solouhin. Gre za dtalog o kulturi in duhovnem življenju na vasi, v kolikor se je dialog med njim in nekim njegovim znancem razvijal s posebnim ozirom na to okolje. V resnici je moč to, kar je v dialogu rečeno, oziroma izraženo, se pravi povedano je tako, da se vsakdo mora s tem strinjati — da je, moč to sprejeti ne samo v primeru sovjetske vasi, marveč tudi vsakršnega drugega okolja, in ne samo v SZ, temveč bržkone v vseh civiliziranih deželah. Spričo tehtnosti in resničnosti tega, kar je v .lialogu povedano, ga v svrho koristnega razmišljanja na tem mestu kot ga )• ponatisnila uLiteraturnaja gazeta».
Pred kratkim sem v razgovoru z nekim svojim znancem dejal, da se je duhovno življenje na naši vasi zelo dvignilo. Rekel sem to in nisem pričakoval nobenega nasprotovanja. V resnici pa se je med nama razvil ze.u živahen dvogovor.
— Oprostite, toda na kaj pravzaprav mislite, ko govorite o visoki ravni duhovnega življenja na vasi?
— Se pravi, kako pa vi to mislite? Saj je to tako preprosto, da o tem sploh ne gre gojinti. V vsaki hiši že imajo svoj radijski sprejemnik, svoj gramofon. V mnogih televizijski aparat, številne časopise, navadna in motorna kolesa, imajo kombajne, traktorje a potniška letala že v mnogih primerih pristajajo morda le nekaj kilometrov daleč od vasi.
— Da, toda midva, ko se takole meniva, zagotovo misliva na različne stvari. Tehnični napredek se zelo pogosto istoveti z duhovnim življenjem. Gre pa v resnici za dve različni stvari. Ko bi šlo za enaki stvari, potem bi vsekakor morali priznati, da je duhovno življenje najpopolnejše v Združenih državah, ker so pač tehnično najbolj razvita dežela. Mi pa mnogokrat poudarjamo, da je to v Ameriki zelo ubogo. Vedeti je namreč treba, da televizijski aparat v Združenih državah ne predstavlja več nobenega napredka, marveč —1 bedo. Presodite sarm. Brž ko pride večer, se ljudje usedejo in kar naprej buljijo v ekran. Zatem gn izključijo in konec, nič več ne ostane. Samo praznina, zapravljeni čas, ki bi ga nek./' lah :o k< rtificje uporabil tudi tako, da bt igral na violino, drugi, da bi se posvetil risanju ali slikanju, kiparstvu itd.. Toda na to se bova še povrnila., Zdaj mi pa, zaradi jasnosti na-1 daljnjega razgovora, raje odgovorite na vprašanje, kaj vi smatrate za duhovno življenje.
— No, da... razumljivo. Obstajajo delo, hrana, oblačila... In tudi duhovno življenje. Ne za telo, marveč za dušo.
— Torej, kolo, letalo, kombajn in avtomobil... mar je vse to za dušo?
— Samo avtomobili in kombajni morda res niso za dušo, vendar oni osvobajajo čas, ki je potreben za dušo.
— In kako se ta uporablja?
Tu sem se spomnil na svojega znanca, ki je pobegnil v mesto prav zaradi časa, ki ga je na vasi imel preveč. Namesto odgovora sem spričo tega, torej sobesedniku raje■ postavil vprašanje, češ, kako neki pa on razume vprašanje najinega razgovora.
— Zelo rad odgovorim. Pod duhovnim življenjem razumem lepoto, ki se z njo človek obkroža, poglobljeno razumevanje te lepote, pristno zadovoljstvo in radost, da mi jo je dano razumeti. Toda še pred tem — aktivno sodelovanje pri ustvarjanju te lepote, torej ne samo apercepcijo (dojemanje, spoznavanje), ampak tudi udeležbo in morebiti tudi pravo ustvarjal-stvo.
— /n kaj še potem?
— Ne bodite nestrpni, nisem Še končal. Oglejmo si zdaj, kako se
v	mojo definicijo vključujejo duhovne kategorije, ki ste jih bili
vi	omenili. Jasno, kolo in avto, prosim, odpadeta sama po sebi. A časopis še ne predstavlja estetske
kategorije, kakor tudi radijskega aparata, televizorja in gramofona ne moremo smatrati za popoln« instrumente duhovne kulture.
Kdo je ustvaril prekrasne večglasne ruske narodne pesmi, ki jih občuduje ves svet? Ljudstvo. Skromno delovno ljudstvo, o katerega duhovnem življenju pravkar govoriva. Kmetje so vedno peli, vsakokrat, ko so se zbrali na delu ali ko so počivali. Pele so perice, kočijaži, matere nad zibelko, ribiči, opirajoči se na vesla, orači. Skratka, peli so vsi. In ne zadostuje reči, da so peli — ustvarjali so. Smatram, da je prav to element duhovnega življenja vaškega človeka. Obkrožal se j« z lepoto, jo sam ustvarjal ter dejansko uživat.
A, glejte, namesto da bi ustvarjati in sodelovali, se pravi, da bt v našem primeru, umetniško peli in v petju uživali, pa danes vsi sedijo in poslušajo stare gramo-fonske plošče. Ali ne pomeni to ponarejanje aktivnega duhovnega življenja? Ali ni to samo njegov nadomestek? Namesto, da bi človek sam ustvarjal lepoto, jo hoč« samo uživati, gledati in poslušati. Kje pa je tu lastni prispevek?
Ruske pesmi so se sedaj zatekl« v mesta. Tu je npr. zbor Pjatmc-kega, Veror.ežki, Uralski, Severni in drugi zbori. Iz vsakodnevnega življenj a, iz kmečkih domov pa je pesem izginila, Tu je danes čuti samo gramofone in radijske aparate.
Želel bi, da me pravilno razumete. Nič nimam proti avtomobilom, radijskim aparatom in televizorjem. Smešno bi bilo, če bi me tega sumničili. Tudi radijski aparat in televizor sta lahko u-strezna sodobna instrumenta kulture. Toda samo, če se nahajata v spretnih, izkušenih rokah. In prav za to gre, da bi se razvijala takšna spretnost na osnovi tega, kar se je ustvarjalo skozi stoletja. Sredi bogatega duhovnega življenja sta tudi radijski aparat in televizor sijajna pripomočka. V nasprotnem primeru pa sta lahko samo slaba nadomestka. V glavnem pomagata krajšati in neopazno prebiti čas. V marsičem bi bilo nujno izpopolniti tudi vsebino kinematografov, televizijskih in radijskih postaj. Le-ti bi nase morali prevzeti politično-prosvetna naloge, a to v pravem pomenu te besede. Za voditelje vaških klubov, pa bi morali biti postavljeni kulturni ljudje z obvezno potrebno izobrazbo. Nujno je, da je takle voditelj najbolj izobražena o-seba v vasi, a še važnejše, da je v svojem delu navdušen.
Okamenine 100.000 let starega medveda
BUENOS AIRES, 29. — V ob-činskem n.uzcju za prirodne ved« v Mar del Plati so razstavili okamenine «Arctoteria Bonaherendi-sa», to se pravi velikanskega medveda, ki je pripadal vrsti medvedov, ki je živela pred kakimi sto tisoč leti. Odkopanine, ki so jih znanstveniki našli pred nedavnim, sestavljajo skoraj popolna lobanja, hrbtenica, nato nekaj delov kosti. Omenjene okamenine so odkrili na globini 4 m.
f/ssdAu.
c trnu
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Florentinski motivi: 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel «Le Tiri* iz Gorice; 17.20 Glasbeni ka-
T0REK, 5. JANUARJA 1965
albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O- Radijska šola; 9.25 Iz Boitove pema antologija; 11.00 Sprehod opere «MeIistofeles»; 9.45 Zvočne
skozi čas; 11.15 Ital. narodih! plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godsda; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za
Umetnost; 18.30 Sodobna simf.	------
glasba; 19.30 Pisani balončki; 20.00
stvena oddaja; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 E. Bassano: «Sole port; 20.35 Večerni koncert; 21.30	^ due)). 22.10 Plesna glasba.
Simon Jenko: Tilka; 21.50 Sodobna ital. glasba; 22.05 Ples; 23.00 Stare popevke.
Trst
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 Simf. koncert; 13.55 L. Candonl: «Voci al futuro«.
Koper
7.15 Jutranji pozdrav; 11.00 O-troški kotiček; 11.30 Od opere do opere; 1200 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 Sola in življenje; 14.20 Otroški zbor; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 1K45 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Popoldanski zmenek; 17.05 Pevci; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Rita Pavone; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Gold; 22.40 v. Novak: «Na Tatrah«
Nacionalni program
6.30 Vreme na it"' mo^tih: 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Oddaja za gospodinje; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Glasbeni program; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Popevke: 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.10 Orkester Marinuzzl; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Popoldanska čajanka; 18.35 Vaši izbranci; 20 00 Nagradno tekmovanje: Pozor na ritem!; 21.00 Neapelj proti vsem: 22 15 Jazz.
III.	program
18.30	Ital slovstvo; 16.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert: 20.30 Revija revij; 20.40 Havdnove skladbe; 21.20 Richard Strauss; 22.15 Radijska črtica' 22.45 Glasba danes.
Slovenijo
8.05 Dobri znanci in trio Jožeta Krežeta; 8.25 Melodije; 8.55
miniature; 10.15 Glasbeni sejem;
11.00	Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Harmonikarski orkester; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam..; 14.05 Radijska šola; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Na mednarodnih križpotjih;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Altistka Bogdana Stritar; 2020 Dagmar Nick: Beg; 21.11 Sere-nadni večer: 22.10 Zabavna glasba; 23.05 Zabavni ansambli; 2320 Dela slov. skladateljev.
Ital. televizija
14.30 Mednarodne smučarske tekme: ženski slalom; 17.30 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Likovne umetnosti; 19.45 Četrt ure z Dano Ghia; 20.00 Šport; 20.15 Ital. kronika; 20.30 kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film ((Potovanje v Italijo«; 22.25 Strokovnjaki v vojski: 23.00 Dnevnik. II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Disneyev svet; 22.15 V. K. Klicpera • B. Martinu: »Komedija na mostu«;
23.00	Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
20.00	Včeraj, danes, jutri; 20.15 2enski slalom v Evroviziji.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 7. najn 14Ja 4.3, ob 19. url 6; zračni tlak 1014/) naglo narašča, vlaga 52 odst., veter severovzhodnik 6 km, nebo 7 desetim poobia-čeno, morje mirno, temperatura morja 10.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danrs, TOREK, 5. januarja
Simeon
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35. Dolžina dneva 8.49 Luna vzide ob 9.41 im zatone ob 18.57
Jutri, SREDA, 6. Januarja Trije kralji
V NEDELJO DOPOLDNE V GREGORČIČEVI DVORANI
Ustanovni občni zbor konzorcija za zaščito interesov razlaščencev
Odobritev pravilnika in izvolitev vodstvenega odbora ■ Konzorcij ima svoj sedež v UL Eeppa 9 na sedežu KZ in ZMP
pa na vse tri pokrajine, na vse razlastitve ter služnosti v razne namene.
Dr. Škerl je prečita] in obrazložil pravila združenja. Pripomnil je, da so vrata združenja odprta vsem in je povabil lastnike zemljišč iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, naj se včlanijo; strokovnjake pa je zaprosil za sodelovanje, da bo konzorcij uspešno deloval v korist skupnosti in posameznikov.
Naraščanje cestnega blagovnega prometa
V prvih devetih mesecih lanskega leta je blagovni promet s tovornjaki na Tržaškem dosegel v
V	Gregorčičevi dvorani je bil v nedeljo dopoldne ustanovni občni zbor Konzorcija za zaščito interesov razlaščencev, katerega se je udeležilo lepo število ustanovnih članov. Občnemu zboru je prisostvoval notar Giovanni Dan-dri, ki je podpisal ustanovno listino.
Na občnem zboru so z nekaterimi spremembami odobrili pravilnik, ki ga je sestavil pripravljalni odbor, in so izvolili odbor, ki bo vodil delovanje konzorcija.
Odbor se bo številčno še povečal, ker' bodo	vključili predstavnice
krajevnih odborov, ko bodo ustanovljeni.
V	odbor	so bili	izvoljeni:	Lucijan	Volk,	tajnik	Kmečke	zveze,
Marij Grbec, tajnik Zveze matih posestnikov, dr. franc Škerl, tajnik Gospodarskega združenja, Evgen	Kalc,	Dušan	Lovrina,	Josip
Sancin, Alojz Križmančič, Manj Švab in Rafael Grgič.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: Josip Bizjak, Josip Ota in Josip Bolčtč; v razsodišče pa Miloš Kodrič, Alfonz Guštin in A-lpjz Bukavec. Člani odbora se bodo v prihodnjih dneh sestali in bodo iz svoje srede izvolili predsednika, tajnika ter blagajni-
Sedež konzorcija, za ustanovitev katerega so dali pobudo Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in Gospodarsko združenje in katerega delovanje bo zajemalo tržaško, goriško in videmsko pokrajino, je pri Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov v Ul. Geppa 9 (tel. 35458).
Občni zbor je odprl dr. Škerl, ki je navzoče pozdravil v imenu pripravljalnega odbora. Nato je tajnik Zveze malih posestnikov Grbec v svojem priložnostnem nagovoru na Kratko orisal vprašanje razlaščevanja zemlje na Tržaškem od konca vojne do danes.
V tej dobi je bilo razlaščenih več kot 16 milijonov kv. m zemljišč za__gradnjo Industrijskega pristanišča, ezulskih naselij, športnih i-grišč, cest, šol itd. Za Industrijsko pristanišče so najprej razlastili zemljišča Skedenjcev, katerim so plačali lepe vrtove in vinograde po 150 do 200 lir za kv. meter. Spričo groženj, da bodo tožbe zgubili, so se prizadeti lastniki vdali in podpisali kupoprodajne pogodbe. Ko so prišla na vrsto zemljišča na Kolomkoveu so se kmetje uprli in so dosegli nekoliko višjo ceno. Najmočnejši odpor in največ pritožb pa je bilo proti zadnjim dekretom za razlastitev zemljišč v dolinski in v miljski občini. Tožbe na sodišču niso še vse rešene, toda vse dobro kaže, saj so sodni cenilci znatno višje ocenili zemljišča, kot je ponujalo vodstvo Industrijskega pristanišča.
Zal, je dejal Grbec, gre pri raz-lastityah v glavnem za dobra zemljišča in nobena cena ne more poplačati škode, kd jo utrpijo lastniki. Vsota denarja, ki jo do- 1 bijo kmetje, je le delna odškodnina. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta s svojimi nastopi v obrambo koristi skupnosti in prizadetih posameznikov sicer dosegli precejšnje uspehe, toda za bolj učinkovito obrambo je nujno potreben konzorcij, zlasti spričo gradnje' naftovoda, za katero bodo v dolinski občini razlastili približno milijon k v. metrov zemljišč. Ako upoštevamo samo cene in možnost, da bi prizadeti lastniki dosegli vsaj 10 lir več za kv. meter, lahko ugotovimo, da bi za omenjenih 16 milijonov kv. metrov zemljišč, ki so jih razlastili po vojni, naši ljudje dobili 160 milijonov lir več kot so dobili.
Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk je predvsem pripomnil, da bi tak konzorcij morali ustanovv ti že pred desetimi leti. Nato je na kratko opisal načrt izgradnje naftovoda in poudaril, da se delovanje konzorcija ne bo omejilo samo na tržaško področje in samo na razlastitve za naftovod, pač
•siiflaaMiiBiiiMiiMiiMaMMiMtiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiuijuaiaiBiaaiitiiiiiiiiiiifliiiiiiiiBiiiiiiiaiitiMiiiimatiiigsatiiafnaiiiiv
PO UKINITVI DRŽAVNEGA MONOPOLA Z BANANAMI
Preko tržaške carinarnice bodo uvozili 39.000 q banan
Glede na celotni državni uvoz 1.800.000 q banan, je za tržaško carinarnico določena količina izredno nizka
obe smeri 1,164.654 ton, letos pa se je v istem razdobju povzpel na 1,201.822 ton. V primerjavi z lan-skim letom je dovoz blaga nekoliko nazadoval, in sicer od 177.256 na 138.899 ton, zato pa se je odvoz povečal od 987.398 na 1,062.923 ton. V dovozu so bili po količini na prvih mestih naslednje blagovne vrste: vino (17.929 ton), petro-
rinzLid-.riVati i10'85S)' Plenica 1 tu.784), itd; v odvozu pa so prevladovali surov petrolej (767.642), ^rovo železo, železne zlitine (90.227), kava, čaj, itd. Kar zade-va razdelitev prometa po državah, je bil položaj naslednji; notranjost Italije 361.790 ton (v obe smeri), J}S*P1„s'c‘a	goriška pokrajina’
313.154 ton, Avstrija 264.764 ton, Tržaško ozemlje 241.644 ton, Jugoslavija 12.125 ton, Zahodna Nemčija 6.061 ter druge države 2.284 ton.
STRAŠNA PROMETNA NESREČA V Ul. ITA10 SVEVO
Avlo v blazni vožnji zavozil na pločnik: en pešec na meslu mr le v, šlirje ranjeni
Ena od štirih ranjenih oseb se v bolnišnici bori s smrtjo * Tudi mlada šoierka, povzročiteljica strašne nesreče, ranjena - Smrtna žrtev je avto stisnil ob drog električne napeljave ■ Vzrok nesreče: prevelika hitrost in nagle zaviranje?
En mrtev in pet ranjenih je tragični obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj ob 13.45 v Ul. Italo Svevo, v bližini stavbe št. 38. Avto je v blazni vožnji zavozil na pločnik, dobesedno pokosil Štiri osebe, ki so komaj izstopile iz avtobusa proge št. 29 ter se zaletel v železni drog tro-lejbusne električne mreže. Usoda je hotela, da se je v tistem trenutku znašel pred drogom 56-let-ni uradnik Angelo Zupanc, po rodu iz Zadra in stanujoč v Ul. Ca-podistria 12, ki je tudi izstopil iz avtobusa. Njega je avto pritisnil ob drog in je bil na mestu mrtev, ker mu je pločevina avtomobila predrla prsni koš in dimlje. Od ostalih štirih ponesrečencev, ki so se v trenutku strašne nesreče znašli na pločniku so trije hudo ranjeni, eden od ranjencev pa se v bolnišnici bori s smrtjo.
....................................................
11AL1JANSKO ■ JUGOSLOVANSKA MEJA VEDNO BOLJ ODPRTA
Nad 12 milijonov oseb prešlo lani obmejne prehode na našem področju
S potnimi listi je mejo v obeh smereh prekoračilo nad 4 in pol mi-lijona oseb, z obmejnimi propustnicami pa nad 7.700.000 oseb
>df nalP/*° ^r^	JLr®‘ I	državljanov .| S prepustnicami je lansko leto
a	,istl s -
kord, saj je z raznimi dokumenti 'potnimi listi in propustnicami) prešlo mejo preko 12 milijonov oseb.
Napredek je izreden, zlasti če raču-
namo, da je predlanskim prešlo mejo skoro deset milijonov potnikov,
1962.	leta pa osem milijonov potnikov.
S potnimi listi je lansko leto prešlo mejo 4.612.132 oseb, medtem ko je 1963. leta prešlo mejo 3.686.600 in 1962. leta 2.137.870 oseb. Od tega odpade več kot polovico na tuje potnike, katerih je lani prešlo mejo 4.612.132, predlanskim pa 2 milijona 327.890, Se zlasti pa se je povečalo število prehodov italijanskih državljanov, ki so v preteklem letu v še večjem številu potovali v Jugoslavijo, saj so italijanski državljani prešli mejo z Jugoslavijo 2 milijona 041.369-krat, medtem ko so jo
1963.	leta prešli 1.315.811-krat.
vem mestu Jugoslovani, ki so lani prešli tržaške obmejne prehode 692 tisoč 900-krat, 1963. leta 478.000-krat In 1962. leta 377.000-krat. število prehodov jugoslovanskih državljanov s potnimi listi se je torej v lanskem letu občutno zvišalo in to v znatno višji meri kot drugih tujih državljanov, tako da tudi tl hladni statistični podatki pričajo o izrednem pomenu jugoslovanskih državljanov za turizem na našem področju ter da ta pomen iz leta v leto narašča ter postaja prevladujoč.
Na drugem mestu so po številu prehodov Nemci s 371.100 prehodi (1963. leta 454.000), nato slede: Avstrijci 234.900 (1963. leta 303.000), Francozi 202.50*0 (191.000), Angleži 180.400	(171.000), Švicarji 111.900
(110.000), Švedi 109.200	(88.000),
ZDA-87,600 (77.000) ln drugi.
.....................m,mm,,,„ii«ii,iiiHiiniiiiiiiiiiim,immii,mm, n,,,,,|„
PODPIS TRG. POGODBE MED ITALIJO IN ČSSR
Uvoz-izvoz ČSSR skozi Trst naj bi se letos povečal
Minimalni blagovni kontingent za tran-zit povišan od 400.000 na 500.000 ton
V Pragi so te dni podpisali trgo vinsko pogodbo med Italijo in Češkoslovaško za leto 1965. Poleg tega so predstavniki obeh vlad podpisali tudi dodatni protokol, ki se nanaša na tranzit češkoslovaškega blaga čez tržaško pristanišče. Kakor vedo povedati v pristojnih krogih, so ostala pravila, po katerih se odvija omenjeni tranzit čez našo luko, tudi letos neizpremenjena, minimalni kontingent blaga v tranzitu pa Je bil povišan od 400.000 na 500 tisoč ton.
češkoslovaški blagovni tranzit čez tržaško pristanišče je po uspešnih predvojnih letih padel po letu 1940 na zelo nizko raven. Sele leta 1960 so bili znova vzpostavljeni krepkejši trgovinski stiki s češkoslovaško in Istega leta je bil dosežen sporazum, po katerem se je za-
Dne 1. japuar.ja je, kakor znano, prenehal delovati državni monopol z bananami, njegove posle pa bo sčasoma prevzela običajna trgovinska mreža v državi. V ta namen se po vsem državnem ozemlju ustanavljajo konzorciji, ki bodo prevzeli trgovino s tem sadežem v trenutku, ko se bo država dokončno umaknila s tržišča. Vse kaže, da se bo to zgodilo še v tem letu. Uvoz banan se zdaj vrši «čez carinarnico)), in sicer pod državnim nadzorstvom, ker je Italija vezana s svojo bivšo kolonijo Somalijo z določenimi pogodbami, med katerimi se ena nanaša tudi na uvoz banan iz te dežele. Da bi zadostila določilom te pogodbe, je vlada uredila, naj od skupnega kontingenta 1,800.000 stotov banan, kolikor jih bodo uvozili v letošnjem letu, 900 tisoč stotov uvozi iz Somalije, ostalih 900.000 pa iz drugih dežel, in sicer po 300.000 stotov vsake štiri mesece.
Vsake štiri mesece bo Italija uvozila po 180.000 stotov banan iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti in njihovih pridruženih čezmorskih dežel, ostalih 120.000 pa iz tretjih držav. Ker gre za uvoz «čez carinarnico)), kar pomeni, da so posamezne carinarnice pristojne za določen uvozni kontingent, je vlada te dni objavila seznam carinarnic, ki se bodo med letom ukvarjale z uvozom banan, ter določila tudi ustrezne kontingente. Med carinarnicami je tudi
tržaška, zanjo določeni uvozni kontingenti pa so naslednji: iz Somalije 20.000 stotov, iz držav pridruženih Evropski gospodarski skupnosti 10.000, s Kanarskih otokov (Španija) 2.000, iz Izraela 2.000, iz drugih držav 5.000 stotov.
Glede na dejstvo, da bo država za sedaj ohranila kontrolo nad uvozom banan, je bilo tudi določeno, da se ta kontrola izvrši neposredno med prevozom banan iz čezmorskih vkrcališč. Ker pa te kontrole ni mogoče izvajati v primeru, ko bi uvozniki najeli za prevoz sadeža tuje ladje, je vlada določila, da je treba za tak primer zaprositi na ministrstvu za zunanjo trgovino za posebno dovoljenje «za prevoz banan z ladjo, ki ne plove pod italijansko zastavo«. Druge carinarnice, čez katere se bo odvijal uvoz banan, so Genova, Neapelj, Bari, Messina, Ventimi-glia, Chiasso, Fortezza in Civita-vecchia.
Nalezljive bolezni
V zadnjih desetih dneh meseca decembra so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: davica 3, škr-latinka 26, tifusna mrzlica 3, ošpice 4, norice 32	(2 izven občine),
oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 11, malteška mrzlica 1, rdečke 12, nalezljivo vnetje jeter 2.
čel češkoslovaški tranzit čez Trst občutno razvijati. Tako je češkoslovaška leta 1960 odpremlla čez Trst 215.000 ton blaga, naslednje leto pa že 470.000 ton. Leta 1962 je promet dosegel 424.000, leta 1963 441.000, prve cenitve za lansko leto pa kažejo, da Je zopet dosegel približno 400.000 ton. Do vključno novembra lani Je šlo Iz Trsta na češkoslovaško 89.994 ton, lz češkoslovaške pa so pripeljali v Trst 266.869 ton blaga, kar da skupno 356.863 ton. Povprečni mesečni tranzit je po vsem ter znašal okoli 30.000 ton. češkoslovaška izvaža čez Trst v prvi vrsti sladkor, les, premog, papir, Izdelke lz surovega železa, stekla, drva za kurjavo ln še nekatere vrste blaga, medtem ko uvaža zlasti železno rudo, agrume, fosfate, kemične proizvode, oljčna semena, sveže ribe, mehkužce in lupinarje, ln tako dalje.
O podrobnostih, ki zadevajo konkretnega vprašanja o razvoju češkoslovaškega tranzita čez naše pristanišče, bodo razpravljali na skorajšnjem sestanku predstavnikov češkoslovaškega podjetja Cecho-fracht ln in tržaških Javnih skladišč.
V nedeljo otvoritev centra za zdravljenje novotvorb?
V nedelj-o ob 11. uri bodo u-radno odprli tržaški center za diagnozo in zdravljenje novih tvorb v Ul. Pieta, ki dejansko že deluje, Otvoritve se bodo udeležile vse najvišje krajevne oblasti. Predsednik prof. Guido Manni bo orisal dosedanje delo centra in njegov namen.
Center je moral prebroditi številne finančne težave in je sedaj popolnoma opremljen. Lansko poletje so premestili vanj iz splošne bolnišnice tudi onkološki oddelek, ki ga vodi prof. Lovenati. Dokončali so tudi gradnjo podzemeljskega hodnika med bolnišnico in centrom, da je možen prenos bolnikov, obrokov hrane in posteljnine. Dopolnili so tudi odsek za fizično terapijo z raznimi napravami, med drugim tudi z betatronom in s »kobaltno bombo*. Uredili so biokemični laboratorij, laboratorij za izotope in ambulanto, v katero se lahko vsi zatekajo za brezplačne diagnoze, ter onkološki in onkoterapevtski odsek, ki delujeta že več mesecev pod vodstvom prof. Lapenne oziroma prof. Lovenatija. Vse to delo in naprave so stale pol milijarde lir in z njimi bo imela tržaška bolnišnica važno vlogo v borbi proti raku.
prešlo mejo 7.721.848 prebivalcev obmejnega področja, 1963. leta 6 milijonov 776.000 in 1962. leta 5 milijonov 876.000. V lanskem letu 1e prešlo mejo 4.515.230 prebivalcev italijanskega obmejnega področja in 3.206.618 prebivalcev jugoslovanskega obmejnega področja.
Kot običajno je glede števila prehodov vedno na prvem mestu blok Škofije in to velja tudi za celoletne podatke saj je lani skozi Škofije šlo skupno 3.082.500 potnikov. Sledi blok Fernetiči s 2.033.800 potniki, Pesek s 584.800 potniki, Lipica s 467.300, Sv. Jernej z 218.800, Repentabor s 177.700, Prečnik s 145.000, čampore s 77.000, Cerejl s 74.900, Sv. Barbara z 71.300, Socerb s 57.300, Opčine (železnica) 41.400, Oreh z 38.700 in Mačkovlje 31.800.
V decembru Je prešlo mejo s potnimi listi 196.136 oseb, od tega 103 tisoč 98 Italijanskih ln 83.038 tujih državljanov. Med tujimi državljani so pretežno Jugoslovani, katerih je bilo 56.500.
S propustnicami pa je decembra prešlo mejo 537.836 potnikov in od tega 276.624 prebivalcev Italijanskega obmejnega področja in 262.212 prebivalcev jugoslovanskega obmejnega področja.
PO NEURADNIH CENITVAH
5.325.000 ton blaga lani skozi pristanišče
Po prvih neuradnih cenitvah je blagovni promet čez tržaško pristanišče dosegel v lanskem letu
5.325.000	ton, kar predstavlja napredovanje za 6 odsto v primerjavi s prometom iz leta 1963. Tudi lansko leto je v znatni meri prevladoval dovoz blaga po morju, ki je prekoračil 4,000.000 ton.
Pristaniški promet je lani v Javnih skladiščih narasel za okrog 3 odstotke. Skupno je šlo skozi skladišča 1.884.000 ton blaga in sicer 63.000 ton več v primerjavi z letom 1963. Največ se je zvišal promet »raznega blaga*, to je za 10 odstotkov. V decembru je šlo skozi Javna skladišča 164.000 ton blaga, in sicer 16.000 ton manj, kot decembra 1963, ko ga je šlo
180.000	ton.
Nesreča se je zgodila bliskovito. Potniki v še ustavljenem avtobusu ln mimoidoči pešci so onemeli od groze, ko so naenkrat zaslišali cviljenje pnevmatik po asfaltu, velik trušč in zagledali Zupanca stisnjenega med avtom in drogom ter ranjence, ki so na pločniku ležali v mlakah krvi.
Nekdo se je takoj podvizal do najbližjega telefona in poklical rešilni avto RK. S Trga Vittorio Veneto je odbrzel rešilni avtomo bil in pet minut kasneje mu je sledil še eden. Potem je nekdo še enkrat telefoniral in v Ulico L Svevo je oddirjal še tretji rešilni avtomobil. Istočasno so na kraj hude nesreče prihiteli karabinjerji s postaje v Istrski ulici in nemudoma začeli vabiti radovedneže naj se umaknejo.
Ranjence so odpeljali v bolnišnico, kjer so na nevrokirurški oddelek nujno sprejeli 34-letno Roso Giugovaz por. Giugovaz iz Ul. Capodistria 14. Pridržali so jo s pridržano prognozo zaradi številnih ran in udarcev po zatilju, po sencih, pretresa možganov in u-darca v glavo. Na ortopedski oddelek so s prognozo okrevanja v štirih mesecih sprejeli 36-letno u-čiteljico Anito Macilis iz Ul. Uma-go 5-11, ki je imela več zlomov leve noge. Na istem oddelku so pridržali 76-letnega upokojenca Antonia Franceschinija iz Ul. I. Svevo 15, ki se bo moral zdraviti tri mesece. Pri nesreči si je verjetno zlomil desno stegnenico ter se ranil po desnem sencu, desnem komolcu in stegnu. Deset dni se bo moral na prvem kirrurškem oddelku zdraviti 18-letni zoboteh-nik Giuliano Giorgi s Spodnje Carbole 444, ki se je ranil nad desnim očesom, desni ličnici, bradi, levem kolenu in gležnju.
V bolnišnico so prepeljali tudi mlado šoferko, ki je bila kriva nesreče. 19-letno uradnico Giordano Bertanijevo iz Ul. delflndu-stria 63 so sprejeli na nevrokirurški oddelek. Pri trčenju se je v notranjosti avta pobila in ranila po levem sentu, nad levim očesom, bradi in desni nogi. Bertanijeva, ki je zadobila tudi živčni pretres, se bo morala zdraviti 20 dni.
Karabinjerji, ki so prihiteli v Ul. Italo Svevo, so se morali pošteno truditi, preden so ugotovili prave vzroke nesreče. V smeri proti Ul. Baiamonti; je nekaj trenutkov pred krvavim dogodkom, privozil avtobus proge št. 29 ter se ustavil na postajališču. Iz avtobusa je izstopilo več o-seb, med katerimi so bili tudi o-menjeni ranjenci, ki so se napotili po pločniku v gosjem redu. Drvi je baje hodil Zupanc, takoj za njim Giugovazova in nato o-stali.
SLOVENSKI KLUB
Seli vsem prijateljem in obiskovalcem torkovih večerov srečno novo leto 1965.
Gledališča
Prizorišče strašne nesreče. Na levi ob drogu avto in smrtna žrtev
Angelo Zupanc
Tedaj je v isti smeri avtobusa, s svojim fiatom 500 TS 67570, privozila Bertanijeva. Verjetno je šoferka vozila precej naglo in ko je pred seboj zagledala ustavljen avtobus, je nalahko zavila na levo, da bi ga prehitela. Pred avtobusom pa je bil ustavljen tovornik, zato Bertanijeva ni mogla takoj zaviti na desno stran cestišča. Zdi se, da se je v tistem trenutku prikazala izpred ustavljenega tovornika ženska, ki je pravkar izstopila iz avtobusa in hotela prečkati cesto. Komaj je Bertanijeva zagledala žensko, je pritisnila na zavore, toda zaradi nenadnega zaviranja je izgubila
50 milijonov lir za opremo centra za teoretsko liziko
Pokrajinski nadzorni odbor je izdal dovoljenje za podelitev pokrajinskega prispevka v višini 50 milijonov lir centru za teoretsko fiziko, in sicer za delno kritje izdatkov za opremo začasnega sedeža na Oberdankovem trgu. Ome-
li
mm0L
Sledovi zaviranja avtomobila na asfaltu so jasno vidni
.................................................Illlllllllllll..
STRAŠNA SMRT V NOČNIH URAH NA ŽELEZNIŠKEM TIRU
Ekspresni vlak Trst-Milan zmečkal pešca pri Vižovljah
Do tragedije je prišlo zaradi peščeve neprevidnosti in pa zaradi slučajnega križanja dveh vlakov - Zapornice so bile zaprte
Predvčerajšnjim zvečer ob 22.16 se je pripetila blizu železniške postaje v Vižovljah strahotna železniška nesreča. Izredni ekspresni vlak Trst-Milan «47 bis* je na železniškem prehodu pred vasjo do smrti povozil 53-letnega Giovanni-ja Romanina. Do nesreče je prišlo, kot so ugotovile preiskovalne oblasti čisto slučajno, m sicer predvsem zaradi križanja dveh vlakov.
Giovanni Romanin je bil težak po poklicu ter doma iz Basiana v Furlaniji. Ni imel družine ter je bil brezdomec. Delal je priložnostno pri naših okoliških kmetih, ki so mu večkrat nudili poleg dnine tudi prenočišče. Pred-sinočnjim se je nesrečnež vračal v Mavhinje po glavni cesti iz Sesljana skozi Vižovlje. Kako je prišlo do nesreče ni mogoče natančno opisati. Gotovo je, da so bile v tistem trenutku zapornice na železniškem tiru zaprte. Romanin je kljub temu hotel iti čez progo. V prvem trenutku ga je zmedel potniški vlak Videm-Trst, ki prihaja v naše mesto ob 22.40 in ki se je ustavil kakih sto metrov naprej na vižovljan-ski postaji. Zelo verjetno je. da je Romanin mislil, da je bila proga po prehodu potniškega vlaka prosta. Zato se je opogumil ter odšel naprej. Nesreča pa j« hote-
la, da je prav tedaj privozil iz Trsta ekspresni vlak «47 bis», ki je odšel z glavne postaje nekaj minut za normalnim ekspresnim vlakom «47». Zaradi teme strojevodja ni opazil na tiru Romani-nove postave ter je nadaljeval pot z vso brzino. Lokomotiva je udarila z vso silo nesrečneža ter ga strahovito razmesarila po glavi, trupu in udih. Vlak se jc u-stavil šele nekaj sto metrov naprej.
Na kraj nesreče so prišli policijski agenti z devinskega komisariata in strokovnjaki znanstvenega oddelka kvesture. Vlak «47 bis* je nadaljeval svojo pot po polurnem zastoju. Truplo nesrečnega Romanina so prepeljali v mrtvašnico v Sesljanu.
V	Poreču je umrl dr. Jok Prodan
V	Poreču, kamor se je zadnja leta preselil v pokoj, je preminil mnogim Tržačanom in številnim sošolcem znani zdravnik dr. Jože Prodan iz Buzeta v Istri. Dr. Jože Prodan je bil eden tistih zdravnikov, ki jim je bilo pri srcu bolj pod fašizmom trpinčeno istrsko ljudstvo kot pa njegove i
osebne koristi. Od rane mladosti se je udejstvoval v dijaških narodnoobrambnih društvih in je tudi_ kasneje v 'Ljubljani, kjer je izvrševal poklic kot specialist fti-ziolog v prid bolnega sočloveka s posebno nesebičnostjo, sočutjem in plemenitostjo sočustvoval in pomagal svojemu ljudstvu. Številni sošolci in množica bolnikov, ki so bili deležni njegove tovariške dobrote ali strokovne, človeške materialne pomoči, ga bodo ohranili v lepem spominu. '
R. H.
PROŠNJA
Uredništvo P. d. bi potrebovalo knjigo:
Ivan Cankar: II servo Bortolo e » suo diritto. — Trad. dallo slo-veno di I. Regent e G. Sussek.
Časa Ed. «Parnaso» — Trleste.
Knjiga je izšla okrog 1. 1925 in seveda ni več v prodaji. Zato naprošamo tiste čitatelje, ki jo imajo in jo lahko odstopijo našemu uredništvu v odkup, naj to sporočijo (tel. 93-808) ali pa knjigo prinesejo (Ul. Montecchi, 6/II. . Trst).
PRISPEVAJTE ZA
OUASKO MATICO I
lir.
nadzorstvo nad^vojTm^avtom”1^ I	|f^*
je z bliskovito naglico zavozil na SCU’ in S1Cer od 4 na 8 milnonov desno in v svoji blazni vožnji zavozil na pločnik. Bertanijeva je tako podrla pešce in- pritisnila Zu-panca v drog, ko se je vanj raztreščil avtomobil.
Bo dolgotrajnih formalnostih, ki so jih opravljali karabinjerji, so ob 15. uri odstranili razbit avto-mobil in truplo nesrečnega Zupanca položili v mrtvaški avto.
Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Zupanc je bil med vojno gasilec v Zadru, svojem rodnem mestu, potem je prišel v Trst in prevzel službo pri civilni policiji, kot zaporni stražnik. Po razpustitvi civilne policije je Zupanc bil v službi v arhivu tržaške preture.
Z Včeraj je izšel Uradni list «de-dežele Furlanije - Julijske krajine«, ki objavlja predvsem ministrske odloke o ustanovitvi okrožnih in raznih državnih uradov v Pordenonu.
Razpis natečaja za prvi festival otroških popevk
Prosvetno društvo Barkovlje razpisuje natečaj za prvi festival otroških popevk 1965. Namen natečaja je. pritegniti čimveč ustvarjalcev in sodelavcev ter vzbuditi med osnovnošolsko mladino zanimanje za slovensko popevko, Udeležencem natečaja priporočamo, da skušajo v svojih delih (v besedilu in v glasbi) najti najbolj pristen slovenski glasbeni izraz, primeren slovenskim otrokom lz naših osnovnih šol.
Natečaja se lahko udeležijo vsi v zamejstvu živeči slovenski komponisti in amaterji, ki niso vpisani v Društvo za zaščito avtorskih pravic (SIAE).
Komponirana dela naj bodo o-premljena s slovenskim besedilom primernim za otroke
Tekst in glasba bosta ocenjena kot celota. Poslana dela bo ocenila posebna komisija, ki jo bo imenoval prireditelj.
Popevke — glasba ln besedilo —■ naj bodo po možnosti Izvirne.
Skladbe Je treba poslati najkasneje do 25. januarja 1965 na naslov Prosvetno društvo Barkovlje, Ulica Cereto 12.
Vsako skladbo je treba poslati v klavirskem Izvlečku z vpisanim besedilom. Na skladbah ne sme biti navedeno ime avtorja, besedila in glasbe. Označene morajo biti s šifro, ki je skupna za besedilo In glasbo.
Vsaka pošiljka naj vsebuje:
Skladbo za natečaj s čitljivo pl-sanim besedilom.	p
Posebej besedilo, napisano čitljivo, po možnosti na pisalnem stroju.
i P|®mo- na katerem sta naslov skladbe in šifra, v pismu pa
, ra> ime avtorja besedila ;n glasbe ter točen naslov.
Rokopisi se ne bodo vračali. Avtorji, katerih dela bodo izbra-na, dovoljujejo prireditelju otroškega festivala 1965:
Popravilo besedil.
Aranžiranje svojih del.
Izključno pravico za tiskanje, snemanje in razmnoževanje ter predvajanje po radiu In televiziji ter na gramofonskih ploščah.
Najboljše tri popevke bodo nagrajene.
Nagrade sl delijo avtorji besedila in glasbe po medsebojnem dogovoru.
Morebitna popravila razpisa natečaja bodo pravočasno objavljena. Odbor Prosvetnega društva Barkovlje
VERDI
Danes ob 20.30 za red B v parterju in ložah ter za red C na galerijah zadnja predstava Offenbachove komične opere »La Pecichole« z Istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Gianframco Ri-voh.
TEATRO STABILE
V Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bandena) danes ob 21 uri za abonente izven reda W. Shakespeare «Kakor hočete«. Režija Eriprando Visconti, scene in kostumi Luca Sa-batelM, glasba Doriano Saradno. Rezervacija in prodaja vstopnic pri glavni prodajalni vstopnic v galeriji Prot ti, tel. 36-372. Cene: parter 1500 lir. balkon 300 lir.
Nazionale 15,30 «La caduta dellTm-pero Romano« Technicolor. Alec Guinness. James Mason.
Arcobaleno 15.00 »La spada nella roccia« Dlsneyej film. Technicolor.
Excelsior 16.00 »Matrimooio alFitalia-na» Prepovedano mladini pod 14. letom.
Penice 16.00 «L’oltraggio» Paul New-man, Laurence Harwey, Claire Bloom. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 »La calda pelle« Elsa MartlneilH, Jean Sorel Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 «La mia signora« Suvana Mangano. Alberto Sordi.
Filodrammatico 16.00 »Summer hoM-day» Technicolor. Cliff Richard.
Aurora 16.30 »La squadriglia 633».
Cristallo 16.30 «Non mandarmi flori« Technicolor. Rock Hudson, Doris Day.
Capitol 16.00 »Cleopatra« Technicolor. Richard Burton, Elizabeth Tay-lor.
Garibaldi 16.30 «La nave del diavo-16» Technicolor. Cristopher Lee.
Impero 16.30 »Dottore nei guai«
Vittorio Veneto 15.45 «OSS 117» Ker win Mathevvs.
Moderno 16.00 «Joselito in America« Technicolor.
Astra 16.30 «Pinocchio».
Astoria 16.30 «La valle delta vendet-ta» in »Stan e Otto ereditieri«.
Abbazia 15.30 «La nave matta di Mr. Roberts« Technicolor
Ideale 16.00 »I figli det capitano Grant« Technicolor.
Skedenj 16.00 »McLintock« Technicolor. John Wayne, Maureen 0’Ha-ra.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 3. ln 4 januarja 1965 se je v Trstu rodilo" 25 otrok, umrlo pa je 27 oseb.
UMRLI SO: 62-letna Nadija Stoka, 89-1 etn a Vittoria Ghezzo vd. Cu-fariottl, 6<Metna Zorica Poropat por Braiicovieh, 63-letni Ferdinande Maz-zuia, 60-letna Antonia Husu por. Puntar, 55-letni Ermenegildo Rudolf, 67-letna Antonia Flego vd. Godina, 64-letni Costante Radini, 79-1 etn a Čarobna Danelutti vd. Jeralla, 67-letni Carlo Chiarello, 78-letna Maria Da-ris vd Barovina, 54-letni Carlo Sco-ria, 79-letna Giuseppina Prlmo, 66-letna Adalgisa Salvi vd. Solat, 73-let-ni Matteo Grisancich, 73-letna Maria Cltteri, 57-Ietni Bruno Colognatti. 70-letni Giuseppe Peric, 74-letna Mana Kravos por. Mermoglia, 65-letni Sirto Tumburus, 75-letna Amma Apol-lonlo, 73-1 e tul Alfonso Fronda, 74-letna Luigia Toso por. VVokan. 68-letna Maria Mesgetz, 70-letni Giovanni Segon, 75-letna Luigia Rava-lico por. Mlazzi, 88-letna Elena Pro-spisel vd. Iacopich.
Radio Trst A bo jutri 6 t.m ob 20. uri prenašal posnetek svečanega koncerta ob otvoritvi Kulturnega doma.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (4. I. — 10. 1.)
AlFAIabarda, Ulica deUTstrla 7; Centauro, Ul. Buonarrotl 11; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, 7 rg Venezia 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ulica Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; Mianl, Drevored Mira-mare 117.
Služba lekarn od 13 do 16. ure
Barbo-Carniel, Trg' Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26' Vielmetti. Trg della Borsa 12; Miani, Drevored Miramare 117.
NOČNA služba lekarn <*. 1. — 10 1.)
AlFAIabarda, Ulica detlTstria 7; Centauro, Ul. Buonarroti 11; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; M.zzan Trg Venezia 2.
Darovi in prispevki
Ob drugi obletnici smrti nepozabne Angele Konic darujejo mož in družina Konic 3000 lir za Dijaško matico.
Mali oglasi
SINTETIČNE PREPROGE in preproge za hodnike iz plastike «Ba-latum« in «Meraklom». Moderno pokrivanje podov s plastiko gumo, «Moquette» in ploščice »Rikett«. Hitra naprava s specializiranim osebjem, A.R.P. ITALPLAST, Trst, Trg Os pedale št. 6, Tel. 95-919.
PHI MAGAZZ1NU FELICE - Trst Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske! moSke in otroške dežne plašče, bunde, hlače. Jopiče m srajce najboljših vrst m znamk po oajntžjih cenah.
Naše bralce, ki se želijo naročiti
PRIMORSKI DNEVNIK
prosimo, da samo telefonirajo na upravo našega lista v Ul. sv Frančiška 20/1, tel. 3 7-338. Prebivalci podeželja pa naj se obrnejo naravnost na vaškega raznašalca ali prodajalca.
OPOZARJAMO, DA DOBIVAJO NAROČNIKI LIST •E ENKRAT CENEJE, kot je v prodaji.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Seznam tržaških davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1965
Nadaljujemo objavo seznama davkoplačevalcev za družinski davek. Tudi ta seznam zadeva davčne 'obveznosti, ki niso še dokončno ugotovljene.	•	, p
Vidorno Bruno, pod.)., 3.2Q0 000; Svaghelj Bruno, zdr., 3.179.900; Riz-zi Nicolo irjz., 3.172.400; Bobrlna Danilo, zdr., 3.152.500; Umani Bruno, podj., 3.150.000; Graziadei Pa-squale, zdr. 3.147.500; Luciani Lu-ciano, 3.145.900; Rainis Eugenio, zdr., 3.143.100; Doro Bartolomeo’
Marino Deveglia, ravn., Francesco Novacco, odv.,
2.750.000;
2.750.000;	........................
2.750.000; Gino Rosini, trg., 2 mil. 750.000; Ljubomiro Suslch, trg., 2 mil. 750.000; Augusto Vanich, pom., 2.750.000; Marino Tarabccchia, ur., 2.747.500; Salomone Del Giglio, zdr., 2.740.000; Paolo Fonda, ur., 2 mil. 739.000.
Vlttorio Zanabonl, ur., 2.728.000; Glno Dapas, zdr., 2.725.900; Glaco-mo Del Fabbro, ur., 2.711.200
Mancini Vinlcio, ur., 2.550.000; Sartori Ugo, nov., 2.552.000; Dalla Tognon Nicolč, 2.550.000; Grassi Gisberto, strojnik, 2.537.300; Dim-nig Teodoro, ur., 2.527.800; Mama-trlzio Marco Aurelio, ur., 2.510.000; Amadei Giovannt, trg., 2.500.000; Benussi Bruno, lekarnar, 2.500.000; Bisian. Federico, podj., 2.500.000; Bos Umberto, pom. agencija, 2 mil. 500.000; Caenazzo Luigi, knjig., 2 mil. 500.000; Crevatto Ugo, lekarnar,
podj., 3.125.000; Jaut Giorgid, odv.,j Pizzetti, inž. 2.703.000; Bourbon del 3.150.000; Manente Mario, podj., I Monte (Enrichetta Sospisio vd. 3.100.000; Morpurgo de Barone Bourbon del Monte), 2.700.000 Giuseppe, podj., 3.100.000; Pizzul Ci. ' gnola Caterina, zas., 3.100.000; Požar Stanislao, trg., 3.100.000; Rupi-ni Luciano, in.talater, 3.100.000;
Sussiand Egone, trg., 3.100.000; Tomašič Antonio, zastopnik, 3.100.000;
Versa Duilio, inž. 3.100.000; Berti Paolo, 3.080.000.
Cesare Clelia vd. Antiči Mattei, trg., 3.062.500; Acampora Salvatore,
"T.i ‘ T"1”; u‘"	Ca- mn. ouu.ouu; urevatto ugo, lekarnar,
millo Segata, zdr., 2.709.000; Tulilo 2.500.000; Escher Werner, uprav. 2 nnnonn/'- r' *—	' mil. 500.000; Finzi Giorgio, ur.,’ 2
----------------- ----- Mav-
ceilo Fulizio, pom... strojnik. 2 mil, 700.000; Gilda Nadia Goldschmled, zas., 2.700.000; Egone Jensen, ur„ 2 mil. 700.000; Giacomo Marin, trg., 2.700.00C; Antonio Marjorana, inz., 2.700.000; Mario Mlrelll, gradb., z mil. , 700.000; Renata Orvisi,. trg., 2 mil 700.000; Antonio parmeggiani, podj., 2.700.000; Ferruccio Ritter, zdr., 2.700.000; Mario de Sinclch,
, nottui^uia uai v atui (J.	’	----, man iv/ v,ic 0J11UUII,
zastopnik, 3.050.000; Sani Celeste,1 P°m- kaP-. 2.700.000; Ettore Suttora, 3.050.000; Dobrilla Guerrino, zdr., P°rn- kap.,-2:700.000; Frapco Valta, 3042.400; Gioitti Gianfranco, lekar-1	“
nar, 3.040.000; Pertot Riccardo,
zdr., 3.040.000; Costantinides Giorgio, kemik, 3.030.100; Baxa Maria, podj., 3.029.900; Alessio Gracco, podj., 3.000.000; Anoarao Lamber-to, upravnik, 3.000.000; Bellini Al-fonso, gradbeni izv., 3.000.000; Bellini Luigi, podj., 3.000.000; Bellini Raffaele, gredbeni izvedenec, 3 ‘ milijone; Bonazzi -Ttalo,'-inz., 3.1)00.000;-Brunelli Romolo', avtoprevozništvo, 3.000.000; Crepaz Giorgio, podj., 3.000.000; Franco Silvio, podj., 3 milijone: Jamar Paolo, podj., 3 milijone; Kraus Otto, podj., 3.000.000; Macerata Giorgio, zas,, 3.000.000.
Nappo Bruno, pom. agencija, 3.000.000; Pontoni Giovanni, trg., 3.000.000; Prolo Lorenzo, ravn., 3 milijone; Ranzini Claudio, čevljarstvo, 3.000.000; Sereni Enzo, industrij. izvedenec, 3.000.000; Seriani Davide, skladišče, 3.000.000:	Sisi-
gan Edda, lasuljarka, 3.000.000; Ste. tanini Stefano, zdr., 3.000.000; Ta-rabocchia Nino, uprav., 3.000.0000; Tavčar Zorko, pom. agencija. 3 m'li.1one; Valli Antonino, brodar, 3.000.000; Vasoon Luigi, podj., 3 milijone; Zandesiacomo Stelio, podi.,
3.000.	000; Zeppi Stelio, posestnik,
3.000.	000.
Edoardo Gasser, odv., 2.986.400; Boris Ladislao Bossl, pod., 2.950.000; Giuseppe Kobal, ur., 2.950.000; Luigi Dich, trg., 2.950.000; Massimiliano Du Ban. lekarnar, 2.950.000; Francesco Fidel, hotelir, 2.950.000; Antonio Gerli in Anna Ruppel por. Ger-ii. 2.950.000; Giacomo Jurcev, zdr., 2.950.000; Ettore Leonida Martin, urad., 2.950.000; Mario Pontini, podj. 2.950.000; Giacomlna Stener vd. Gorlato, zas., 2.950.000; Leonardo Tommasini, trg., 2.950.000; Tulilo Vinattieri, trg.. 2.950.000; Renato Segatti, ur., 2.930.000; Ermanno Vitah Fitz„ lekarnar, 2.913.000; Enzo Manna, zdr., 2.913.000; Romolo Ancona, inž., 2.900.000; Paolo Bellandl Blau, zdr., 2.900.000; Mario Blsianl, zdr. 2.900.000; Federico Calaclone, ur., 2.900.000.
Ruggero Fachin, pom. kap., 2 mil. 900.000; Raoul Konstantin, zast., 2.90Q;D0Q;'AdeiTia Stokel por. Taoha iier.,;2,9flttjOUO;, Aimamlu. JLrmsinj«,
IfS • ~2^00.000] Paolo W)itter, ur., 2.700.000; Giuseppe de Zuccoli, ur.,
2.700.000.
Raffaele Marocchl, ravn. 2 mil 692.900; Rmaldft Tomlnz, pom. kap., 2 687.400; Ramira Magrlsv pom. kap. 2683.800; Antonio, Gattuso, ur., 2 mil. 668.900; Ernesto Cornelli, zast., j.662.500; Agostino La Nasa, ur., 2 662.8001' A rtu ro Bergera, ur., 2 mil. Pi®rgip' Bradaschia, g ra a h, Arno P°n»8gi°. trg., 2 mil. Aurto Donaggio, trg., 2'mil. rtn nftn’ ^gomira'Luint Jare., 2 mil.,
660.000,	Amorlna iSilvera por.. Bruna, trg.; 2.650,000; Giuseppe Toniel
ir vflsnonn- »/inriuriji—
mil. 500.000; Franco Carlo, avtoprevoznik, 2.500.000; Hesse Alberto, trg, 2.500.000; Kosher Maria vd. Kautz, zas., 2.500.000; Isoardi Pietro Lorenzo, trg., 2.500.000; Lorenzi Giordano, industr, 2.500.000; Maccanm Ettore, industr. 2.500.000.
Mandler Isldoro, 2.500.000; Mon-tanari Franco, zast., 2.500.000; Mo-rassl Valentino, ur„ 2.500.000; Nac-mias Dora vd. Kostoris, trg., 2 mil. 500.000; 'dštrouska Foliefe^ gostil., 2 mil. 500.000; Pott De CrnOo, pos.', 2 mil., ,500.000; Radinj Gipvannl, gostilničar,- 2,500.000; Rapisarda Pie-cro, trg, 2.500.000; Rumor Antonio, gradb., 2.500.000; Rumor Tullio, ur., 2500.000;- Sergas Bruno, garaža, 2 itnil. 500.000; Severi Giorgio,-ur., 2 mil. 500.000; Slocovich Piero, odir, 2.500,OQO; Trampuš Aido, mesar, 2 mil. 500 000; Turrin Giovanni, trg., 2.500,000; Vidah Livlo. inž., 2.500.000; Vider! Llvio, 2.500.600; 2uliani Gio-vanni-, gostil., 2.500.000.	•
ind. tehnik., 2.900.000; Marcello Tre-višini, ind. tehnik., 2.900.000; Fulvia Zanetti por. Mustacchi, trg., 2 mil. 900.000; Antonio Radin, gostilničar, 2.899.000; Stelio Rosolinl, nov., 2 mil. 092.500; Matteo Benussi, ur, 2.390.000; Giovanni Beltrame, trg, 2.850.000; Stefano La Rosa, ur., 2 mil. 850.000; Giovanni Lorenzo Pross, inž., 2.850.000; Edoardo Venturini, ur., 2.850.000; Gastone Lettis zdr., 2.834.300; Francesco de Biasi, ur., 2.802.200; Ernesto Avanzo, inž, 2.800.000; Vasco Boico, zdr., 2 mil. 800.000; Hilda Brunner vd. Brunner, 2.800.000; Dante Cernitz, trg., 2 mil. 800.000; Enrico Maraspin, ur., 2 mil. 800.000.
Federico Marsich, gradbenik, 2 mil. 800.000; Giorgio Mazzolini, trg., 2.800.000; Gino Plncherle, odv., 2 mil. 800.000; Gaetano Romano, pom. kap., 2.800.000; Lucla fchiulaz vd. De Rosa, 2.800.000; Lodovico Na-chlch, sodnik, 2.788.700; Egone Goli-mari, zdr. 2.773.500; Sergio Babich, zdr., 2.772.200; Augusto Nordlo, zdr., 2.762.500, Agostino Orlgone, prof., 2.759.500; Oscar Ferluga, prof., 2 mil. 754.500; Livio Boccasini, trg.,
lo, ur., 2.650.000- Maniio Udlria/prp-. fesor, 2.650.000; Enrico Beraldo, lrižy 2.639.000;-' Guido-SCholz, ‘inž,, 2 mil,
613.000.	;. Pelice Mustacchi, trg. 2 mil.
'Erm.anno -jAccerbonl, trg.„j i.60Q.000; . Giovanni Alberti, trg., 2' 000.000.; Aldo , Bemportud, 2.600.000; Erberto 'Erbottt, kehilH, 2.600/000;'' Carlo. Fpmis, ml. ur,. 2.609.000; Co-stantino Iiufcf,- ihž., 2 6bo.oo0; Livlo Malossi. Inž., 2.600.000; Mario Mo-tinari, inž., 2.600.000; Annamaria Merlo. 2.600.000.
Modiano Marcello, ur., 2.600.000; Fercolt Fernando, ur., 2.600.000; Pippolo Romano, gostilničar, 2 mil. 600.000; Rudolf Rodolfo, posestnik, 2.600.000; De Senibus Mario, zdr., 2.600.000; Suban Vladimir, gostil.,
2.600.000,	Tagliaferro Carlo, ur., 2 mil. 600.000; Ulian Pio, ur., 2 mil. 600.000; Vaccari Claudio, dr., 2 mil. 600.000; Perco Dlno, ur., 2.594.800; Gori Giorgio; nov., 2.589.800; De Giacomi Edoardo, ur., 2.570.000; Podobnik Josip, avtoprevoz., 2 mil. 570.000; Lotti Gino, trg., 2.562.500; Orlando Letterlo, trg.. 2.599.000; Rosa Luigi, lnž„ 2.550000.

Ustanovitev deMnega urada sindikatov 111L
Pred, kratkifn ] so' ustanovili v Trstu de.elni • urad; sindikalne zveze ' CiciL, ki inja svoj r sedež ..n,a. Delavski, zbornici' v Ul, .Dijca 'D’Aosta, Namen ‘ffega; urpcja je koordinirati delo sindikatov'-:raz-Viih strok, ki še niso' bile1 doslej dovolj povezane med seboj. Za razliko z ostalim državnim ozemljem, tu ne delujeta v celoti ločeno CISL (v bistvu demokrist-janski sindikat) in UIL (pretežno socialdemokratski 1 sjndikat), ker sta dejansko združena v Delavski zbornici v Ul. Duca D’Ao-sta. Vendar pa se je že več strok pridružilo neposredno CISL.
Po zgle;du CISL so včeraj pokrajinske zveze UIL iz Vidma in Gorice in Delavska , zbornica iž Trsta ustanovile tudi deželni u-rad UIL, ki bo koordiniral sindikalno akcijo v Furlaniji-Julijs.ki krajini. .Ko so sprejeli ta sklep, je, bit zraven tudi vsedržavni tajnik UIL Ravenna.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiii m ii ii mil ii iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiMHi n im im Mimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
TRAGIČNI EPILOG SOBOTNE NESREČE
Obe žrtvi nesreče pri Orehu sta podlegli hudim poškodbam
Segon je umrl že v nedeljo zvečer, Spada pa včeraj v večernih urah
L 7Q-letni Giovanni Segon iz' Ulic Ciamician 6 in 70-letni Vlrgili
ce io
Spada iz Ul. Flavia-Stramar, ki sta v soboto zvečer postala žrtvi hude prometne nesreče pri Orehu, sta podlegla zadobljenim poškodbam. Segon je umrl v nedeljo, Spada pa se je do včeraj boril s smrtjo. Oba ponesrečenca so sprejeli V bolnišnico s pridržano prognozo.
Potek nesreče smo opisali v naši nedeljski številki. Bilo je o-krog 19. ure, ko je moška, ki sta hodila sključena pod dežnikom, od zadaj zadel avtomobil fiat 500 C TS 4734, ki ga je z bloka pri Škofijah privozil 27-letni Giovanni Giovannlni. Ko so na kraj nesreče prihiteli karabinjerji je bil avto ustavljen nekaj metrov stran od mesta, kjer sta le-ž:ha ranjenca. Avto je imel razbit vetrobran in poškodovan prednji, del, iz česar* se je dalo sklepati, da je Giovannini trčil v Spa-do in Segona. Kljub temu je šofer vztrajno trdil, da ni povzročil nesreče. Giovanninija 30 pridrža-
ailllllMlllllimillllllllllllll|,l,l,lllllmM,l,ll'M,liMII"llllllllllllMlll|IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIH>lllllllillirniM
V PRVIH NEDELJSKIH URAH OB POMOLU ITALSIDER
Grozna smrt pristaniščnika na ladji «Corona Boreale»
V podpalubju so nanj padla vrata vozička žerjava in ga na mestu ubila
V	noči med soboto in nedeljo se je v ltalsiderju v Skednju do-godila pretresljiva nesreča, pri kateri je izgubi) življenje ^(hlet-ni pristaniški delavec Ulisse Odo-ric0 iz Ul. dei Giardini 75, usluz-ben pri družbi «Carboni e minerali)).
V	soboto zvečer ob 22. uri je
Gdorico skupaj z delovnimi tovariši začel svojo delovno izmeno. Odšel je v podpalubje ladje «Co-r-ona Boreale«, ki je priplula k pomolu k ltalsiderju s tovorom rudnin . ter začel s svojim delom. Vse se je odvijalo v najlepšem redu, eno uro preden je Odorico končal delovno izmeno pa se je nepričakovano , in bliskovito dogodila' nesreča. Nenadoma so se nekp vratca votička žerjava odklopila s kavljev in padla na Odo-rica z višine osmih metrov. Odorico je bil na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje in zmečkanega prsnega koša.	.
Delovni tovariši so nesrečniku Priskočil) na pomoč, toda za njihovega tovariša ni bilo več pomoči. V Italsider so prihiteli agenti s pristaniškega komisariata, spdni zdravnik dr. Galazzi ter gasilci, ki so se'morali precej truditi, da so Odoricovo truplo izvlekli izpod težkih vratc. Njegovo truplo so potem odnesii na pomol, odkoder so ga prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Odorico se je preselil v Trst iz Tržiča in je po očetovi smrti živel sam s poročeno sestro.
.	,	T.-r--	4f.
Bolnica v umobolnici obrcala bolničarko
Na nevrokirur ki oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj hujn j sprejeli 26-letno bolničarko Cateri-, no Prottijevo s Scale FeroIU 1-Prh | drali so jo s prognozo okrevanja, v enem tednu zaradi udarca g
mci pri Sv. Ivanu z nogo brcnila v glavo neka pacientka, katero sta Prottijeva in še ena bolničarka hoteli pomiriti. Ko se je Prottijeva nenadoma sklonila, je dobila brco v glavo.
Ali ga je res kdo povozil?
Včeraj popoldne je sam prišel v bolnišnico 37-letni šofer Stefano Ivulich s Stare istrske ceste 220 in zaprosil za zdravniško pomoč Snrejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni zaradi rane na levem sencu in levem licu. Ivulich ie tudi krvavel iz nosa, ker lich 36 udaril. V skoraj nera-
nesreče. Ni pa vedel povedat , ne kje se je nesreča zgodila, niti kdo je
bil njen povzročitelj.
Na stopnišču je padel
Ker se je precej napil, je sinoči 76-letni upokojenec Giovanni Baptista iz Ul. Pescheria 6, padel na stopnicah na Trgu sv. Jakoba ter se pri tem pobil in ranil po glavi. Nekaj minut potem so ga bolničarji z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Baptista se bo moral zdraviti od 8 do 10 dni.
ii na karabinjerski postaji v 2av-ljah, dokler ne Bodo"preiskovalni Organi zaključili preiskave1.
Trupli nesrečnih Spade in Segona so položili v mrtvašnico glavne bolnišnice na razpolago sodnim oblastem.
Dva hudo ranjena pri prometni nesreči v bližini Komna
V	nedeljo popoldne se je na cesti med Komnom in Gorjanskim dogodila huda prometna nesreča, katere žrtvi sta postali 43-letna Gemma Baldissera por. Cavalllni iz Ul. Schiapparelli 48 ter njen pastorek 30-letni Libero Cavalli-ni iz Ul. Negrelli 32. Cavallini je vozil svoj fiat 600 proti bloku na Gorjanskem, na nekem ovinku ■ pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom, zdrvel s. ceste in zavozil v jarek, kjer se je avto prevrnil. Iž razbitin avtomobila so > nekateri izletniki potegnili hudo " ranjeno Baldis-serovo in Cavallinija, njegova sestra pa, ki se je tjgdi peljala v avtu, je ostala nepoškodovana.
Baldisserovo so nekaj časa potem z jugoslovanskim rešilnim avtom prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi velike rane z verjetnimi kostnimi poškodbami na levi ličnici, rane na levem sencu, udarca po glavi in krvavenja iz levega ušesa.
Nekaj ur pozneje je v bolnišnico prišel tudi Cavallini. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 25 dni zaradi več ran in udarcev po čelu, glavi, bradi, levi rami in kolenih. Pozno zvečer so razbit .Cavallinljev avtomobil privlekli na blok pri Gorjanskem, kjer je na razpolago lastniku.
Jeklenka se je vnela
V	stanovanju Laure Indrigove
v petem nadstropju stavbe v Ulici Settefontane 6 je v soboto o-krog polnoči izbruhnil požar. In-drigova je tedaj, prižgala gorilnik n?.	P'in, ko pa je prižgala
vžigalico, se je vnel plin, ki se je nabral ;iri izhodu iz jeklenke. Zenska je takoj poklioala gasilce, ki so se podvizali v Ul. Settefontane. Ko so prišli gasilci je požar zajel mizo in omaro. V pol ure dela so gasilci pogasili nastali požar, ki je povzročil 100 tisoč lir škode.
Zavarujte vodne števce
Občinska podjetja opozarjajo vse potrošnike vode v goriški občini, naj zavarujejo vodne števce pred zamrznjenjem s tem; da jih ovijejo s slamo, cunjami ali kakim po-dobnim zaščitnim sredstvom, To velja zlasti za števce in za vodne cevi, ki so izpostavljeni na odprtih krajih. Za vso škodo v takih primerih je odgovoren potrošnik sam.
>ga pretresa možganov, e malo prej v umobol-
KIMO «111 is.. 1»KOM:H
predvaja fines 5 t.m. ob 19 30 uri Technicolor dramatičen film:
II mulino delle donne di pietra
(Mlin kamnitih žena)
Igrajo: KIERRE BRICE in LIANA ORFEI
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
KORISTNO SODELOVANJE NA KULTURNEM PODROČJU
Razstava italijanske knjige v občinskih prostorih v Novi Gorici
Otvoritev bo v soboto 9. t. m. ob 11. uri ter je plod večletnega prijateljskega sodelovanja med Goriško knjižnico iz Nove Gorice in Državno knjižnico iz Gorice
Kot smo že poročali prejšnji teden, bodo v soboto 9. t.m. v razstavnih prostorih palače občinske skupščine v Novi Gorici odprli razstavo moderne italijanske gnjige. Uradna otvoritev bo dopoldne ob 11. uri ter so nanjo povabili kulturne in politične javne delavce z ooen strani meje. Po vsej verjetnosti bo prisoten tudi goriški župan ali kak njegov predstavnik, predstavnik pokrajinske uprave iz Gorice in dežel-nee vlade iz Trsta.
Preteklo soboto sta bila na sedežu Državne knjižnice v Gorici ravnatelj Goriške knjižnice iz Nove Gorice dr. Albert Rajer in njegov ožji sodelavec Marijan Brecelj, da bi se s tukajšnjim ravnateljem pogovorila še o zadnjih pripravah 'n formalnostih. Ob tej priliki smo zaprosili dr. Rajerja, naj bi nam povedal kaj o pripravah za to razstavo, na kar je rade volje pristal.
Dr. Rajer je predvsem poudaril, da gre pri tej razstavi za krajevno pobudo v smislu sodelovanja obeli knjižnic v Gorici in Novi Gorici, med katerima obstajajo že več let prijateljski odnosi tesnega sodelovanja na knjižnem področju. Pobuda. za to razstavo je prišla sporazumno med vodstvom obeh knjižnic ter se je pripravljala že nekaj let. Prvotno so nameravali odpreti tako razstavo že lani spomladi, ker pa je bilo z italijanske strani potrebno dovoljenje ministrstva za kulturo, se je vsa zadeva toliko zavlekla, da smo prišli v leto 1965. Sedaj so odstranjene vse ovire in se bo razstava lahko izvedla. Dr. Rajer je nadalje poudaril, da je priprava te razstave ponoven dokaz koristnega sodelovanja med knjižnicama v Gorici in Novi Gorici na kulturnem področju, kar bo nedvomno imela svoje pozitivne sadove, kakor jih je Imela že razstava goriških slikarjev, združenih v APAI, ki so razstavljali pred dvema letoma v Novi Gorici; podobna razstava slikarjev in kiparjev iz Nove Gorice in podeželja je predvidena tudi v Gorici.
Knjižna razstava v Novi Gorici bo odprta do 15. t.m. ali približno teden dni. Podobne pobude so prišle tudi od strani nekaterih knjižnic v Sloveniji in tako bodo potem isto razstava ponovili najprej v Novem mestu in Mariboru ter Jo bodo zaključili v februarju v Kopru.
Ravnatelj državne knjižnice iz Gorice dr. Manzinl se je ob tej priliki še enkrat zahvalil obema kolegoma iz Nove Gorice za njuno nesebično sodelovanje pri pripravi razstave v Novi Gorici ter s tem v zvezi pojasnil, da je mislil na Goriško knjižnico iz Nove Gorice, ko je v svojem poročilu za tisk omenil sodelovanje slovenskega knjižnega zavoda, saj Je ta knjižnica najbližja knjižna ustanova, s katero ima Državna knjižnica v Gorici že več Let prijateljske in koristne stike.
Urnik trgovin 6. januarja
dan zaprte. Poslovali bodo samo naslednji obrati:
Pekarne od 6.30 do 12.30; mlekarne od 7. do 12.30; cvetličarne od 8 do 13. in trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure. Ker bodo tudi mesnice jutri ves dan zaprte, bodo danes, 5. januarja, odprte tudi popoldne.
Jutri na Vrhu lov na lisico
Vodstvo občinske lovske rezerve na Vrhu sporoča da bo jutri, 6. januarja, če bo vreme ugodno, lov na lisico. Zbirališče v gostilni Gril na Vrhu ob 8.15. Lova se lahko udeležijo tudi nečlani pod pogojem,
da imajo veljavno dovoljenje za lov s puško. Ce bi vreme ne bilo ugodno, se bo lov vršil v nedeljo 10. t.m.
Razporeditev službenih mest na srednjih šolah
šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je na njegovi oglasni deski na vpogled začasna lestvica za razporeditev službenih mest za profesorje srednjih šol, ki niso stalno uslužbeni ter imajo pogoje, ki jih zahteva čl. 2 zakona št. 1122 od 3. novembra 1964.
ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI
Trčenje dveh avtomobilov na Katarini je vem trgu v Gorici
Vseh šest potnikov le lažje ranjenih - Velika škoda na obeh vozilih
Včeraj nekaj po 11. uri dopoldne se je' peljal po Ul/ Orzoni proti Ka-terinijevem trgu v Gorici s svojim avtom Volkswagen 56-letni Andrea Monti iz Trsta, Ul. Montorsino 17, po poklicu policist obmejne službe na tržaškem ozemlju. Z njim je bi. la v avtomobilu tudi njegova žena 55-letna Teresa di Bert iz Tržiča, Ul. Ceriani 8, 42-letni Media Stef* fe iz Tržiča, Ul. Terenziana 31, ter 63-letna Mattea Glurissa iz Tržiča, Ul. Don Bosco 32.
Ko je Monti privozil na križišče na Trgu Katerini pa se je križal z avtom Fiat 1100, ki ga je vozila po Ul. Montesanto v smeri proti središču mesta 21-letna Claudia Pisani iz Gorice, Ul. Oberdan 3. Z njo Je bila v avtomobilu tudi njena 18-letna sestra Nadja.
Obe vozili sta s precejšnjo silo trčili skupaj in ker so bili vsi pot-
iiiiiiiiiiiiiiMiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiMiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiriiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE PRI BELEM DNEVU V R0MANSU
Roparja z naperjenima samokresoma odnesla iz hranilniie 3 milijone lir
Rop sta izvršila z rdečini fiatom 1300, ki sta ga nekaj pdprej ukradla v Gradiški - Patrulje karabinjerjev na cestah, da bi roparjem prišli na sled
Od dva do tri milijone lir zna- ino 4 v Gradiški, ter prijavil tat- ročajo tudi iz Kanalske doline. Pot
ša plen, ki sta ga včeraj popold- vino svojega rdečega fiata; ukradli
Pokrajinska zveza trgovcev v Goriči 'sporoča, da bodo jutri, 6. januarja trgovine po vsej pokrajini ves gione, bivajoč v Ul. Cainpiello Er-
ne neznanca odnesla iz podružnice gortške hranilnice v Romansu. Karabinjerji vseh postaj naše dežele so na več krajih postavili nadzorne postaje, vendar do poznih večernih ur roparjev še niso izsledili.
Rop je bil izvršen ob 16. uri, ko sta uradnika komaj odprla bančni zavod. Blagajnik Enio Tortul, star 25 let, ter 28-letni uradnik Giuliano Fraioli, oba doma iz Ro-mansa, sta presenečena opazila, kako sta dva mlajša človeka z revolverjema v rokah stopila v hranilnico ter ju pozvala, naj se spravita v kot. Prestrašena sta izvršila povelje, ki sta ga z odločnim glasom izrekla napadalca. S torbo V rokah sta neznanca odšla k blagajni, ki je bila odprta, Vr„,š>d,-, nesla iz nje skoraj vse bankovce. Nahitroma sta zapustila, lokal in sedla v, avtomobil, ki ja bil prižiganj ter se oddaljila v smeri proti Gradiški in Zagraju.
Uradnika sta takoj za njima stekla na cesto ter še utegnila videti avtomobil ter si zapomniti registrsko tablico. Avtomobil je FIAT 1.300, rdeče barve z registracijo GO 18.057.
O dogodku sta obvestila domačo karabinjersko postajo, leta pa o-srednje pokrajinsko poveljstvo, ki je takoj odredilo postavitev več blokov ter strogo nadzorstvo nad vsemi vozili in osebami, ki so i-mele podobnosti z roparjema, ki sta ju karabinjerjem opisala bančna uslužbenca. Kot nadrobnost naj navedemo, da sta roparja stopila v lokal z odkritim obrazom.
Nekaj pred 18. uro so karabinjerji razvozlali del uganke. Na poveljstvo v Gradiško je prišel gradbenik 68-letni Pasquale Ron
so mu ga pred hišo, v kateri stanuje.
Največje vprašanje, ki si ga v zvezi z ropom zastavljajo zasledovalci, je kraj bivanja obeh roparjev. Malo verjetno je, da bi bila iz naših krajev. Bančna uslužbenca ju nista poznala, le blagajniku se vse vidi, da je eden izmed njiju prišel prejšnji teden zamenjat nekaj denarja Ni izključeno, da si je prišel ogledat prostor, kjer naj bi izvršil rop.
Na Lokvah zapadlo skoraj meter snega
Izdatne snežne padavine so v nedeljo preprečile kakšnim ‘' sto ’ ali morda tudi več avtomobilom, da bi prišli do smučišč na, Dokvah. Kilometer pred ciljam . je namreč v zametu, visokem blizu dve metrov, obtičal plug, ki je čistil pot s Trnovega proti Lokvam Avtomobilisti so tudi po tri ure čakali, da bi tovornik predrl zamet, in ker zaradi objektivnih težav tega ni bilo mogoče napraviti, so se morali vračati proti Solkanu. Nekateri so se med potjo ustavili ter se podri-čali v vrtačah, ki jih je precej ob cesti, šele okoli 18. ure so cesto odprli, da so mogli odpeljati z Lokev avtomobilisti in pa avtobus, ki že od prejšnjega dne niso mogli odpeljati.
Pot je sedaj popolnoma prosta, na Lokvah in v bližnji okolici pa je skoraj meter snega; že dolgo let ga ni bilo toliko kot letos Se več pa ga je v črnem vrhu, kamor v nedeljo smučarji z avtomobili tudi niso mogli zaradi visokih zametov na cesti.
O izdatnih snežnih padavinah po-
v Trbiž in tudi v Kranjsko goro neprestano čistijo noč in dar in je prehodna za avtomobile z verigami. Prav tako so prehodne tudi ceste v smeri proti Dolomitom, dasiravno, so zaradi izdatnih snežnih padavin imeli tudi na teh cestah več zastojev v prometu, ker so se vozila, neprimerno opremljena za sneg, obrnila na cesti počez.
Zaradi odjuge se je utrgalo več plazov. Eden je v dolžini več desetin metrov zaprl za vsak promet vesto, ki vodi na Predel.
niki ranjeni, so jih z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so vsem šestim ugotovili le manjše poškodbe ter niso nikogar pridržali na zdravljenju. Nudili so jim prvo pomoč s prognozo okrevanja v 4 do 8 dni.
Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Ul. Montesanto, ki so ugotovili, da je prišlo do trčenja ker Volksvvagen, ki je prihajal iz stranske ulice, ni dal prednosti drugemu vozilu. Zaradi močnega sunka sta obe vozili utrpeli veliko škodo.
Darilni zavoji za otroke in za cestno policijo
Ustanova za socialno solidarnost sporoča, da bodo Jutri, 6 t. m. razdelili otrokom revnejših družin darilne zavoje po večjih središčih goriške pokrajine. V Gorici bo tako razdeljevanje jutri popoldne ob 15.30 na sedežu PSDI na Korzu Ita-lia 54.
Jutri bodo avtomobilisti in drugi vozači poklonili že tradicionalna vsakoletna darila na običajnih cestnih križiščih tudi mestnim stražnikom v Gorici in Tržiču ter cestni policiji obeh mest.
. m   m      m,,,,, „
Goriški davkoplačevalci, ki imajo nad milijon lir obdavčljivega dohodka
Nadaljujemo z objavljanjem seznama plačevalcev družinskega davka v občini Gorica. Poleg imena je navedena vsota, ki jo je davkoplačevalec prijavil kot letni obdavčljivi dohodek, v oklepaju pa objavljamo višino družinskega davka, ki ga bo plačal v občinsko blagajno.
Sante Costa, zdravnik, 1,5 milijona (63.000); Bruno Costantini, u-radnik, 1,1 milijona (40.000); Sergio Costiera, uradnik, 1,5 milijona Guglielmo Cotti, industrijec, 2 milijona (96.000); Giuseppe Cottone, učitelj, 1,1 rfiilijona (40.000); Nata-le Crsmonese, trgovec, 1 milijon (36.000); Bruno Crovetti, inženir, 2,7 milijona (150.000); Bojan Cuk, trgovec 1,2 milijona (46.000); Elia Cuk, trgovec, 1,2 milijona (46.000).
Clementina Cumar, hotelirka, 1,1 milijona (57.000); Maria Cumer, gospodinja, en milijon (36.000); Be-nedetto Curoi, šofer, en milijon
(36.000)	; Olga Cus, učiteljica, en milijon (36.000).
Giacomo Damiani, uradnik, 1 milijon 550.000 ( 66.000); Antonio De Colle, uradnik (4 milijone (227.000); Alfredo Del Neri, uradnik, 1,150.000
(43.000)	; Gilberto Del Neri, zdravnik, en milijon (36.000); Onorato Del Piero, zdravnik, 1,7 milijona
(75.000)	; Giovanni Delpin, trgovec, en milijon (36.000); Vittorio De Rocco, bar, 1,7 milijona (75.000); Pasquale De Simone, uradnik, en milijon (36.000); Cesare Devetag, 2,1 milijona (103.000); Diego Devetag, inženir, 1,4 milijona (57.000); Guido De Vetta, šolski skrbnik 1,3 milijona (51.000); Dario Di Brezza-no, dva milijona (96.000); Arman-do Di Dato, uradnik, en milijon
(36.000)	; Leonardo Di Domizio, pri. marij, 4,5 milijona (334.000); Ettore Dilena, uradni, en milijon (36 tisoč), Antonio Di Maria, zdravnik, 1,4 milijona (57.000); Giuseppe Di
(225.000)	; Umberto Donati, optik, 3 milijone (177.000); Anna Doris, upokojenka, en milijon (36.000); Ettore D’Osvaldo, zdravnik, 1,2 milijona (46.000); Amaldo Ducati, inženir, 1.050.000 (38.000).
Luigi Fabbro, uradnik, 1,5 milijona (63.000); Mario Fabbro, zdravnik, 3 milijone (177.000); Renato Fabbro, mesar, 1,3 milijona (63.000); Domenico Fabrisin, en milijon
(36.000)	; Alfredo Fantuzzi, učitelj, 2 milijona (96.000); Giovanni Favel-la, načelnik Banca dTtalia, en milijon (36.000); Dante Fedele, delavec, en milijon (36.000); Luigi Ferigo, 1,3 milijona (63.000); Giuseppe Ferrari, tekstilni asistent, 1.250.000
(48.000)	; Giacomo Ferrera, oficir ital. vojske, 1.650.000 ( 72.000); Er-cole Filippucci, industrijec, 1,4 milijona, (57.000); Irma Florit, 1,3 milijona (51.000); Luigi Fogar, trgovec, 1.750.000 ( 78.000); Virgilio Fon-tanin, dentist, 1,8 milijona (82.000); Giovanni Fonzari, dentist, 1,200.000
(46.000)	; Michele Formentini, imetnik, 1,1 milijona (40.000); Riccardo de Eornasari, mesar, 5 milijonov
(397.000)	; Mario Fornasin, zdravnik, 2,5 milijona (134.000); Guido Fornasier, inženir, 1,3 milijona (51 tisoč); Giovanni Franco, trgovec,
3.2	milijona (195.000); Igor Franco, zobozdravnik, 2,1 milijona «03.000 >; Libero Franco, trgovec
2.2	milijona (110.000); Vittorio Franco, uradnik, 1 milijon (36.000); Mario Francovig, mesar ,en milijon (36.000); Giuseppe Frandolio, zdravnik, 2,7 milijona (150.000); Anselmo De Franzoni, en milijon
(36.000)	; Giuseppe Franzot, upokojenec, 1,2 milijona (46.000); Giuliano Franzotti, inženir, 1,8 milijona
(82.000)	; Giuseppe Fuchs, trgovec, 1,9 milijona (89.000),; Emilio Fuma-to, načelnik urada na pokrajini. 2,3 milijona (118.000); Enrico Furlan, ravnatelj banke, 2.5-miliiona (1-34 tisoč); Franco Furlan, trgovec, 1.1
nelli, reprezentant, 2,3 milijona I milijona (40.000); Antonio Furlani. (118.000); Giuseppina Donati, go-, zavarovalni agent, en milijon (36 spodinja, 1,5 milijona (63.000); Ste-, tisoč); Silvio Furlani, trgovec, no ponnti, imetnik, 3,5 milijona I milijona (63.000).
Virgilio Gaier, ravnatelj kinematografa, 1,8 milijona (82.000); Vittorio Gaier, industrijec, 2 milijona
(96.000)	; Mario De Galateo, uradnik, en milijon (36.000); Aido Ga-limberti, uradnik, 1,300.000 (51.000); Edgardo Gailarotti, upokojenec, en milijon (36.000); Valentino Gallas, uradnik, 1,2 milijona (46.000); Ruggero Galli, uradnik en milijon (36 tisoč); Antonio Galliani, zdravnik, 3 milijone (177.000); Benito Gan-dolfi, trgovec, 5,5 milijona (464.000); Valter Gandolfi, uradnik, 1,2 milijona (46.000); Aurelio Garlattl, u-pokojenec, 1,3 milijona (51.000); Gianmario Gasparini, učitelj, 1 milijon (36.000); Rodolfo Genovese, zdravnik, 1,2 milijona (110.000); Aido Geotti, učitelj, 1,3 milijona (51 tisoč); Antonio Geromet, trgovec, 1,7 milijona (75.000); Edoardo Gia-cobbe, mehanik, en milijon (36.000); Mario Giaconi, uradnik, en milijon
(36.000)	; Erminio Gianesini, en milijon (36.000); Marino Giani, trgo vec, 1,2 milijona (46.000); Giovanni Gnot, industrijec, 2,6 milijona
(142.000)	; Antonio Gobbo, zdravnik, 1,750.000 (78.000); Giovanni Golob, trgovec en milijon (36.000); Ettore Gonano 1,4 milijona (57.000); Giuseppe Goria, šofer, 1,2 milijona (46 tisoč); Gianfranco Gorini, delavec 1,3 mibjpna (51 000); Fabio Gorup-pi, trgovski zastopnik, en milijon
(36.000)	; Oscar Gottard, drogerist, 1,2 milijona (46.000); Giovanni Fraf, jestvine 1,1 milijona (40,000); Tito Graptilin, trgovec, en milijon (36.000); Giovanni Gratton, električar, en milijon (36.000); Carlo Graunar, kmetovalec, en milijon
(36.000)	; Giuseppe Gravner, poljedelec, en, milijon (36.000); Oeserino Graziato, in>enir, 2,2 milijona
(118.000)	; Norberto Grazzina, dentist, 1.1 milijona (40.000); Bruno Gresorig, zdravnik, dva milijona
(96.000)	; Giovanni Gregorig, trgovec, en miltlon (36 000); Emilio De GrasM, 1.7 miliiona (75 0001-Mario Griimetti. zdravnik, 1,2 mi)1
1,5 [ iona (46.000); Evgenio Grlon, 1 m'
liij
DOPIS IZ RABLJA
Sneg ovira promet in delo v rudniku
RABELJ, Novo leto 1965 Tudi letos nam zima v Kanalski dolini ni prizanesla. V nekaj dneh je snežna plast dosegla 1 meter ter je popolnoma ohromila ves promet. Avtobusni promet čez Predel je prekinjen. Zadnji avtobus, ki je prihajal iz Jugoslavije (iz Bovca), je obtičal v snegu kakih 200 metrov od državne meje na italijanski strani, prav nad Rabeljskim jezerom in ga še niso mogli rešiti iz zagate zaradi nevarnosti plazov med Predelom in Strmcem.
Snežne padavine so seveda močno vplivale tudi na vso gospodarsko dejavnost v rabeljski kotlini. Prejšnjo sredo niso prišli na delo rudarji z Zabnic, Trbiža, Bele peči in Mrzle vode, ki se vsako jutro vozijo na delo v Rabelj z Ribije-vim avtobusom ob 5.30. Promet na cesti od Trbiža do Rablja (okoli 15 km) so onemogočili plazovi med Mrzlo vodo in Rabljem.
Spioh pa je na celotnem trbi-škem področju promet skoraj popolnoma ohromel. Na cesti, ki pelje od italijansko-avstrijske meje proti Trbižu, je obtičala kolona avtomobilov v dolžini 2 km.
Ko je nehalo snežiti, je uprava cest poskrbela za pluženje in čiščenje glavnih cest. 2e pretekli teden pa so tovornjatri lahko prišli oo Rablja in odpeljali nakopano rudo. Prebivalstvo naše doline se sedaj
Požar v Romansu zaradi neprevidnosti
Včeraj dopoldne okrog 10.20 so poklicali goriske gasilce v Romans, kjer je nastal ogenj v gostilni «Ai !;iardini», ki jo vodi Luigi Pozzet-
to. Malo prej je namreč sel gospodar v shrambo blizu kuhinje. Ker je bilo fam'temno je prižgal vžigalico, da bi si posvetil. V shrambi pa je bila tudi odprta steklenica z bencinom, ki se je vnel in ogenj se je rr.z iril tudi na bližnje pohištvo Gasilci so imeli skoro uro dela proden so ogenj pogasili, škodo cenijo na okrog 150.000 lir, ki pa je krito z zavarovalnino.
Pol ure prej so morali gasiloi tudi v hišo IACP v Ul. Monfera to 13 v Gorici, kjer so se v stanovanju Marine Plaini vnele saje v dimniku. Tu so hitro pogasili
ogenj, škoda je bila le neznatna, j posebno zanima, kaj bo z družbo ----------------------- | LAMMI (prt kateri Je soudeležena
Padec z avtom m s skuterjem
V nedeljo zvečer se Je peljala 28-letna Doli Lenardič por. Mermolja s svojim avtom Fiat 500 po Ul. Pal-ladio v Gorici. S seboj je imela tudi dveletnega sinčka Borisa. Ko Je hotela malemu pokazati zvezdo repatico, ki se je svetila na Gradu, je izgubila kontrolo nad vozilom, zavozila .s ceste na desni strani ter se zaletela v drog električne napeljave. Ker sta se pri tem poškodovala mati in sinček, so poklicali avto Zelenega križa in ju odpeljali v bolnišnico. Tam so materi ugotovili udarec na prsnem košu in odrgnje-nja po nogah ter so Jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh. Mali Boris pa je dobil le rano na zgornji ustnici ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Pravtako z avtom Zelenega križa so pripeljali v nedeljo zvečer okrog 21 ure v goriško civilno bolnišnico 20-letnega zidarja iz Kaprive Elia Bragagnlna, ki se je malo prej vozit z bratovo lambreto in padel v Romansu. V bolnišnici so mu ugotovili rano nad levim očesom, več manjših odrgnjenj po obrazu In rokah ter pretres možganov. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo 8 dni.
država), ker Je koncesija, ki Jo je dobila od države, zapadla 31. decembra 1964. Sirijo se govorice, da bo družba še nadalje izkoriščala rudnik, ker «baje dežela Furlanija-Juiijska krajina ni še dokončno ustanovljena«. Spričo tega ljudje menijo, da bodo podaljšali koncesijo še za dve leti.
Govori se tudi, da bo ravnateljstvo rudnika zaposlilo večje število rudarjev z jugoslovanskega področja (Log pod Mangrtom), če bodo seveda jugoslovanske oblasti ugodile tej želji. Lani v juliju so sprejeli na delo 10 rudarjev Iz Loga pod Mangrtom, ki so se vsi dobro obnesli.
TOMA* C.
Pri pripravljanju drv si je usekal
Včeraj okrog poldne so poklicali avto Zelenega križa iz Gorice v So. vodnje, kjer se je pri sekanju drv v bližini vasi usekal v kazalec leve roke 67-letni Luciano Agani, kmet iz Gradiške, Ul. Erol 16. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh.
lijon (36.000).
Nezgoda dveh nogometašev
Med nogometno tekmo v Farri, kjer sta v nedeljo popoldne nastopili ekipi lz Farre ln FogUana. se je med Igro zaradi trčenja z nekim drugim Igralcem ponesrečil 23-letni Renzo Ambrosl iz Farre. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma leve noge v gležnju pridržali na zdravljenju V ortopedskem oddelku. V Gradiški med tekmo Torriana - Muggesana pa se je ponesrečil 20-letni. Franco Mami-lovlch lz Milj, ki ga Je neki nasprotni Igralec brcnil v obraz. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč za-adl rane pri levem očesu, ozdravljive v 8 dneh.
Nezgoda železničarja v Vidmu
Sinoči oKrog ib. ure se je zatekel v goriško civilno bolnišnico 31-letni železničar Gastone Cracchi, ki stanuje v Gorici, Ul. Marconi 4! Ker so mu ugotovili zlom leve noge v gležnju, so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Cracchi je iz javil, da se je ponesrečil že na dan novega leta zvečer okrog 23.15 na postaji v Vidmu, ko je stopil z vlaka na tir in mu Je spodrsni)
VERDI. 17.15: «11 magnifico corni to«, Ugo Tognazzi in Claudi Cardinale, črnobeli ttalijansl film. mladini pod 14. letom vsto prepovedan.
CORSO. Danes predstave ob 17. 1 ob 20.45: »Kleopatra«, Liz Ta; lor in Richard Burton. Ameri ■£ kinemaskop v barvah.
MODERNISSIMO 16 00: «11 disc volante«, Alberto Sordi, S Mar gano in M. Vitti. Črnobeli ital janski film. Zadnja ob 22.30
V1TTORIA. 16.45: «L'amorfcano», C Ford in A. Lane; ameriški ban ni film; zadnja predstava o 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Furia tndianai V. Mature in S. Bali. Amerišk film v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je ot prta v Gorici lekarna PONTONI BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 9,6 stopinj« ob 12.30 in najnižjo 3,9 stopinje nad ničlo ob eni uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 30 odstotkov.
TEKMA DRUCOLIGAŠKIH REPREZENTANC
Italija premagala s 4:2 Francijo
Francozi v začetku drugega polčasa izenačili 2:2
STRELCI: v 1’ p.p. Maschietto, v 12’ Joan; v 9’ d.p. Oriot v 17’ Le Donche, v 22” Maschietto, v 29’ Rosito.
ITALIJA. Bruschini (Bandoni); Facca, Gatti; Schiavo, Ma-gnaghi, Rizzolini; Maschietto, Joan, De Paoli, Bianchi (Beret-ta), Fracassa (Rosito).
FRANCIJA: Dantheny; Zwunka, Radzik; Manzano, Leme-nan, Giner; Rustichelli, Oriot, Le Donche, Piantoni, Loubet. SODNIK: Lentini (Malta).
ST. SODNIKA: Di Tonno in Sebastio (Italija)
KOTOV 6:3 za Italijo.
NEAPELJ, 4. — Italijanska dru-
goligaška nogometna reprezentanca sl Je v nedeljo pošteno privoščila francosko reprezentanco, ki je morala tokrat kloniti 4:2. že v prvem polčasu so si bolj gibčni Italijani nabrali prednost dveh golov In sl tako skoraj zagotovili zmago. V začetku drugega polčasa pa so toliko popustili, da so Francozi izrabili zmedo v njihovih vrstah in najprej zmanjšali rezultat, nato ga tudi izenačili. Italijani so se ponovno zbrali ln v kratkem obdobju vzpostavili prvotno razmerje.
Italijanski igralci so bili tehnič-no boljši tako v Igri posameznikov kakor tudi po vigranosti. Najboljši Ja bil Maschietto ki je tudi dvakrat ranil francoskega vratarja. Od drugih lahko omenimo De Paolija, ki se je izredno gibčno premikal po igrišču, a ni imel sreče pri streljanju. V francoskih vrstah je bil najboljši napadalni del moštva, ki pa vseeno ni bil na višini ttalijan-ike obramDe.
Sicer Je bilo že pričakovati zmago Italijanske drugoligaške reprezentance, ki ima sedaj za seboj tri
GORIŠKI NOGOMET
Poraz Juventine s 4:1 v Marianu
Preteklo nedeljo so na goriških nogometnih igriščih odigrali samo nekatere zaostale tekme iz prvega kola. Med drugimi so nastopili tudi nogometaši Juventine iz Stan-dreža v Marianu, kjer so morali lansko prvo tekmo prekiniti zaradi slabega vremena. Takrat pa so imeli več sreče, saj so tekmo prekinili v drugem polčasu z rezultatom 0:0, ki jim je obetal vsaj eno točko.
V nedeljo pa so gostje izgubili tekmo z visokim rezultatom 4:1. Treba pa je priznati, da so gostje imeli tudi nekaj smole. Tako so pri rezultatu 2:1 zgrešili enajstmetrovko, s katero bi lahko izenačili, kar bi ugodno vplivalo na moralo igralcev. Malo pozneje pa so domačini dobro izkoristili enajstmetrovko in povečali rezultat na 3:1 ter pozneje še na 4:1.
Od Juventincev naj omenimo Batističa, ki je dosegel edini gol za goste in je bil na splošno tudi njihov najboljši igralec.
MEDNARODNO FIS TEKMOVANJE V MOJSTRANI
V smučarskih tekih in štafetah popolno zmagoslavje Jugoslovanov
Slaba udeležba iz tujine in šibka ekipa iz Italije
MOJSTRANA, 4. — Največja prireditev v smučarskih tekih na jugoslovanskih tleh, ki je bila v soboto in v nedeljo v Mojstrani, je potekala ob zelo slabih vremenskih razmerah in tudi ob pičli udeležbi iz tujine. Poleg Jugoslovanov so nastopili le Avstrijci in Italijani, ki so poslali v Mojstrano zelo šibko ekipo z Višarij pri
Trbižu. Slovenski smučarji so po- -----------------
brali vsa najboljša mesta in tudi
v štafetah so največje lovorike pripadle domačinom. Med mladinkami je zmagala Pliberškova iz Lovrenca na Pohorju, med članicami pa njena klubska tovarišica Grilčeva. Med mladinci je bil prvi Dornik iz Gorij, v članski konkurenci pa je zmagal Mirko Bavče z Raven
.  ““•»“'"J«	' Pa je zmagal Mirko Bavče z Raven
V 1.1 KOLU ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA A LIGI:
Milan s polovičnim izkupičkom za Inter in Juventus obe točki
Torino (s porazom v Bologni) izgubil tretje mesto
SZ BOR
Odbojkarski odsek javlja, da bo nocoj ob 20. uri trening vseh igralcev.
zmage ln dva neodločena Izida. Franclja ni ntkoll premagala v teh dvobojih reprezentanc sestavljenimi z igralci druge lige Italijo.
Tekma sama je bila lepa ln Je večkrat navdušila 20.000 gledalcev, ki se jih je zbralo na tribunah stadiona San Paolo. Gledalci so večkrat; s ploskanjem odobravali akcije ene ali druge reprezentance, ki se tokrat nista poslužili obrambnih prijemov. Prav zaradi tega so bile akcije lepe. Italija je seveda ugajala bolj kot Francija. Posebno v prvem polčasu, ko je bila v premoči In je francoske tekmece popolnoma zmedla V drugem polčasu se Beretta ni znašel z Joanom. zaradi česar Je prišlo' do številnih nesporazumov ip do zastoja napadalnih akcij, kar so izrabili Francozi, da so izenačili.
Milan v nedeljo ni šel dlje kot do neodločenega izida. In še dobro, da je rešil točko, ker je le malo manjkalo, da ni Varese, ki je imel v gosteh čmo-rdeče vrage, spravil favorite za letošnji naslov na kolena. Bilo je v zadnjih minutah igre, ko je Pellagalli, da bi rešil Barluzzi-ja, podrl na tla Spelta. Ta je bil sam pred golom in gotovo bi njegova žoga našla pot do mreže. Vsi so pričakovali enajstmetrovko, a te sodnik ni priznal Rezultat je ostal tako nespremenjen, Milan se je mo ral zadovoljiti le s polovičnim izkupičkom, Varese pa Je poleg dragocene točke ohranil nepremagljivost igrišča, ki traja že cela tri leta.
Torino, ki je stremel oo vš.il uvrstitvi, je imel v nedeljo smolo, da je moral kloniti razigrani Boi ogni. & tem porazom se je mo.-al odpovedati tretjemu mestu v lestvici, kamor se je vsidral Juventus. Tu-rlnsko moštvo je imelo v gosteh novince J-oggie in je kaz.uo, cta ne bo lmeio težkega posla s predstavniki jiiga. Se posebno, ker se je v moštvu ponovno pojavil oivori. Toda položaj na igrišču Je bil druga čen. Gostje so se mirno a odlično branili ter niso klonili vse dokler ni sodnik dosodil proti njim enajstmetrovko. Combin je bil neizprosen in Juventus se je vrnil v s'a-čilnico z zmago.
Zmaga je ostala v rokah tudi In-
ALiSa	LESTVICA				
IZIDI	Milan • Inter	15 15	11 4 0 8 6 1	31 10 21 13	26 22
•Bologna—Torino	1-0	Juventus	15	6 7 2	15 9	19
Fiorentina—‘Catania	2-0	Fiorentina	14	7 4 3	20 17	18
Inter—Atalanta	1-0	Torino	15	6 6 3	1» 12	18
♦Juventus—Foggia	1-0	Bologna	15	7 3 5	20 12	17
*LR Vicenza—Roma	1-0	Catania	15	5 5 5	17 18	15
♦Lazio—Mantova	2-0	Roma	15	4 7 4	18 16	15
♦Messina—Sampdoria	2-2	Atalanta	15	4 6 5	7 9	14
♦Varese—Milan	0-0	Foggia	15	5 4 6	9 14	14
♦Genoa—Cagliari	1-1	Varese	15	3 8 4	14 18	14
Prihodnje tekme (10. t.m.)	Vicenza	14	5 3 6	14 16	13
Atalanta - Lazio; Cagliari - Bo-	Sampdoria	15	4 5 6	12 15	13
logna; Catama - Inter; Mantova	Lazio	15	3 6 6	12 14	12
Fiorentina; Milan - Genoa; Ju-	Genoa	15	2 8 5	11 16	12
ventus Varese: Messina - LR Vi-	Messina	15	3 4 8	10 20	10 I
cenza; Roma - Torino; Sampdo-	Cagliari	15	1 6 8	9 21	8
ria • Foggia. —		Mantova	15	2 4 9	7 17	8
pred Avstrijcem Riegerjem in jugoslovanskim olimpijcem Cvetom Pavčičem.
Mladinska štafeta se je končala z zmago Partizana iz Gorij, v članski pa je prvo mesto osvojila Jugoslavija v postavi: Kobentar, Bavče, Pavčič. Druga je bila Avstrija, zadnja pa Italija.
Izidi:
ČLANI
15 KM: 1. BAUCE (Jug.) 1:05,18,
2.	Rieger (Av.) 1:05.55,
3.	C. Pavčič (Jug.) 1:06.31,
4.	Kobentar (Jug.) 1:06.35,
5.	Lakota (Jug.) 1:07.45, 6. Rajšp
(Jug.) 1:08,1,	7. Peternel (Jug.)
1:09.11, 8. Kelkovič (Jug.) 1:09.15, 9. Erjavec (Jug.) 1:10.10, 10. štr-benk (Kop.) 1:10.12 in 11. Janc (Av.) 1:10.34
MLADINCI
1.	DORNIK (Jug.) 50:08,
2.	Pintar (Jug.) 50:52,
3.	Dretnik (Jug.) 51:07, 4. Jakopič (Gor.) 51:30, 5. Meier Kurt (Av.) 54:04, 6. Krišelj (Jug.) 54:28, 7. Mrzlikar (Jug.) 54:41, 8. Bolčina (Gor.) 56:03.
CLANICE
1. Grlič (Lovrenc) 1:00.29,
2	Mlatej 1:07.21.
MLADINKE
1.	PLIBERŠEK (Lovrenc) 35:54,
2.	Pšenica (Moj.) 37:31, 3. Repinc (Boh.) 38:24.
ŠTAFETA 3 x 10 (ČLANI)
1.	JUGOSLAVIJA I. (Kobentar, Bovč, Seljak) 2:46.42,
2.	Avstrita (Lackner, Rieger, Janc) 2:50.47,
3	Jugoslavija II. (Er.javc, Kelkovič. Kalan > 2:52.04,
4.	Enotnost (Reš, Rajšp, Peternel) ,2:54.36,
5.	Mojstrana 2:54.54.
MLADINCI 3 x 5 KM
1.	GORJE (Jakopič, Bolčina, Dornik) 1-29.57,
2.	Triglav I. (Komac, Lotrič,
Krišl) 1:37.37,
3.	Fužinar (Kričej, Vidovčič, Dretnik) 1:35.20,
4.	Dol (Premože, Premože, Šimenc) 1:37.58,
5.	Italija — Avstrija — (Scherin, Krischan, Meier) 1:38.07.
SMUČARKE V OBERSTAUFENU
V slalomu in kombinaciji prva mesta za francoski sestri C. in M. Goitschel
OBERSTAUFEN, 4. — Christine Goitschel je v nedeljo zmagala na FIS A tekmovanju za ženske v slalomu, medtem ko je njena sestra Marielle osvojila prvo mesto v kombinaciji. V slalomu se je na drugo mesto uvrstila Marielle, tret. je pa je pripadlo nemški smučarki Bieblovi. Švicarka Therese O-brecht, ki je zmagala pred Marielle Goitschel v sobotnem veleslalomu, se je morala v slalomu zadovoljiti le s petim mestom za Avstrijko Seiwaldovo.
V	SOBOTO IN NEDELJO
V	Cortini (TAmpezzo evropsko prvenstvo v dvosedežnem bobu
CORTINA D’AMPEZZO, 4. - No. coj bodo ponovno otvorili olimpijsko progo za bob. Na sporedu so namreč treningi za evropsko prvenstvo, ki bo za dvosedežna vozila v soboto in v nedeljo.
V Cortino so že prispeli avstrijski in nemški tekmovalci. Za danes so pričakovali tudi druge tuje posadke, ki se bodo udeležile prvenstva. V to zimskošportno središče so prispeli tudi člani Bob klubov iz Pieve di Cadore, Loren-zaga, Bressanona in Italijanskega
vojaškega letalstva.
n.	......................................
V okviru nemško-avstrijske skakalne turneje
Tudi v Innsbrucku zmaga Norvežana Brandtzaega
Slaba uvrstitev italijanskih in jugoslovanskih skakalcev
INNSBRUCK, 4. — V okviru novoletne nemško-avstrijske skakalne turneje je bil v nedeljo na olimpijski skakalnici Berg Isel tretji nastop, ki se Je zaključil z zmago Norvežana Brandtzaega. Ta norveški skakalec, ki je letos v Izredni formi, je zmagal tudi na prvi tekmi, ki je bila v Oberstdorfu, medtem ko se je moral v Garmlschu zadovoljiti s slabšo uvrstitvijo. Kljub temu si je ohranil prvo mesto v lestvici katero je sedaj po novi zma- .-----------------—
gi še utrdil.
■■	-... iURiov a, vrvuuim;, DUIITC,	...........
terju, ki se je moral precej truditi, ....................................................„„„„„„„„„.........I ^dal lr? se Je m°ral zadovoljiti s
da je spravil na kolena ne Atalanto, jr____________*____L1 _______	|-A. mestom, zaradi česar je v za-
Tudi drugo mesto je postalo plen norveškega predstavnika ln sicer Bjorna Wlrkola, medtem ko je tretje pripadlo presenetljivemu Poljaku Przyby!l, ki se je po nedeljskem tekmovanju uvrstil na drugo mesto lestvice pred Wtrkolo ln če-hoslovakom Motejlekom.
Dan pred tekmovanjem Je bila skakalnica zavita v meglo, Ker so se poskusni skoki končali s številnimi padci, ni bilo treninga. V nedeljo pa je ves dan snežilo, zaradi česar so se morali tekmovalci zelo potruditi, če so hoteli izvesti dolge skoke in se izkazati s slogi.
Jugoslovan, Zajec, ki je bil v O berstdorfu med najboljšimi, je kot že v Garmischu tudi v nedeljo odpovedal in se je moral zadovoljiti s
7.	Ohelmeier (ZRN) 208,9 (86-84,5)
8.	Engan (Norv.) 208,8 (81-88)
9.	Wit,ke (Polj.) 207,5 (86-86)
10. Arudtsen (Norv.) 205,1 (84,5 ln 81,5) itd.
Generalni plasma po tretji tekmi (Oberstdorf, Garmlsch, Innsbruck):
2.	Przybyla 623,1
1. Brandtzaeg 670 točk
3.	Wlrkola 622,6
4.	Motejlek 622,1	^ '
5.	Engan 611,2
6.	Pukka 610,3
7.	Wltke 604,9
8.	Miiller (Avstr.) 601,7
9.	Zubarev (SZ) 601 10. Vertenlkov (SZ) 598,6 itd.
Bologna—Torino	(1-0)	1	1. —	L	Adip	X
Catania—Fiorentina	(0-2)	2		2.	Subioto	1
Genoa—Cagliari	(M)	X	2. —	1.	Jai	2
Inter—Atalanta	(1-0)	1		2.	Rondine	X
Juventus—Foggia	(1-0)	1	3. —	L	Montese	X
Vicenza—Roma	(1-0)	1		2.	Zambesi	X
Lazio—Mantova	(2-0)	1	4. —	1.	Ouintuple	X
Messina—Sampdoria	(2-2)	X		2.	Ugli	1
Varese—Milan	(0-0)	X	5. —	1.	Gradese	2
Entella—Como	(1-2)	2		2.	Uebi	X
Grosse to—Temana	(1-0)	1	6. —	1.	Sud-Est	1
Siena—Piša	(2-2)	X		2.	Arabo	X
Lecce—Reggina	(1-0)	1	KVOTE			
KVOTE			12 —	3.981.937 lir		
13 — 2.810.000 lir			11 —		149.240 »	
12 —	128.700 »			10 —		20.902 »	
pač pa njenega odličnega vratarja Pizzaballo, ki je neštetokrat rešil mrežo. Za Atalanto se je vedelo, da nima učinkovitega napada, a da je v obrambi skoraj nepremagljiva. Brez dvoma je največji steber moštva vratar, proti kateremu so napadalci Interja «spustlli» najmanj 30 hevtfrfilh strelov. Od teh je samo eden ušel Pižzaballl, ki je trenutno brez dvoma najboljši italijanski vratar.
Tudi Fiorentina Je osvojila obe točki In se tako pridružila »velikanom«. Največje presenečenje pa predstavljajo poraz Rome v Vicen-c) in neodločen Izid, ki si ga je Ca-gliarl izsilil v tekmi z Genoo. Tudi drugo genovsko moštvo Sampdorla Je obogatela samo za eno točko, a ta je precej dragocena, ker so jo prinesli Iz gostovanja v Messlni.
Lazlo je tudi obogatel za celotni Izkupiček, Ni sicer šlo lahko, a vseeno so domačini prisilili, pa čeprav enkrat celo z enajstmetrovko, na predajo gostujočo Mantovo.
MEDNARODNI NOGOMET
MONTEVIDEO, 4. - V prijateljskem nogometnem srečaniu je reprezentanca Vzhodne Nemčije premagala z 2:0 (0:0) Urugvaj.
Za Nemčijo sta bila uspešna v 31’ drugega polčasa Frezel, v 43’ pa Ducke. Tekmi je prisostvovalo 50.000 gledalcev. Reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah: UGVAJ — Taibo, Baezza, Diaz; Gonzalez, Gil, Mendez; Abbadie, Roch, Sasla, Silva, Joya.
VZH. NEMČIJA — Veigag, Frad-borf, Geisher; Pankau, Walter, Frenzel; R. DUcke, Nolde, W. Ducke Erler, Hogel.
Amaterski w •	•• Tli •	•
J umor ji rrimorja z dvema točkama več
V	nedeljo so premagali San Sergio 3:1 (3:0)
V	nedeljo je junlorško. moštvu proseškega .Primorja hastobilo. v pr,, n*tven iricn.i na WHČu*-Sa'n' Sfel-gio/fifirte je 'bilo blatno, zaradi česar je bilo težko pokazati kaj zmorejo igralci, ker so morali bolj paziti na ravnotežje kot na tehnično plat igre. Vseeno so bili Prosečani boljši in so v 14’ prišl] s Trampušem v vodstvo.
časni lestvici na 19. mestu. Njegova rojaka Oman In Eržen, ki sta bila v Innsbrucku 32. oziroma 38., sta v lestvici na 42. in 49. mestu.
Od Italijanov je bil Nino Zanda-nel 16., Giacomo Almonl 17., Mario | Cecconl 22., Dlno De Zorzo 29. ln : Bruno De Zorzo 35.
Izid nedeljskega tekmovanja je naslednji:
1 Brandtzaeg (Norv.) 229,3 (90,5 In 78)
2.	Wirkola (Norv.) 220,1 (86-88,5)
3.	Przybyla (Polj.) 219,9 (90-88)
4.	Pukka (Fin,) 217,9 (88,5-86)
5.	Motejlek (ČSSR) 213,8 (88,5-88)
6.	Krjukov (SZ) 213,2 (84-88,5)
..........................................um,
ALPSKI SMUČARJI V ADCLB0DENU
Lacroix v nedeljo drugi včeraj prvi v slalomu
Italijan Ivo Mahlknecht presenetljivo na drugem mestu
ADELBODEN, 4. - Medtem ko je bil včeraj v slalomu drugi za Švicarjem Edmundom Bruggmannom, je danes Francoz Leo Lacroix prepričljivo zmagal v drugem slalomu. Za njim sta se uvrstila Ita-lijan Ivo Mahlknecht in Švicar Willy Favre Današnji slalom je potekal po
1 km in 400 m dolgi progi s 400 m višinske razlike, na kateri je bilo 64 vrat. Progo ie začrtal
Italijan Bruno Alberti.
Ko je startal prvi tekmovalec — Nemec Adi .Osterried — je snežilo in temperatura je bila 5 pod ničlo. Prav zararii tega je Nemec zabeleži) slab čas nad 2’, Švicar Grue-nefelder je storil bolje, Francoz Jean Claude Killy pa je progo prevozil v času, ki je bil za nekaj sekund nad 1 minuto in pol. Ta čas pa je trajal vse do prihoda
KOŠAŠKA
PRVA MOŠKA LIGA Izidi
♦AirOnestk—Stella Azzurra Simmenthal—‘Goriziana ♦Ignis—Petrarca Lib. Livorno—Llb. Bienna *Reyer—F. Levlssima (po podaljških)
*Knorr—Fides Bologna (igrana v soboto)
LESTVICA
Izidi tekem italijanskega prvenstva
67-64
92-72
89-52
84-53
78-76
78-65
Simmenthal	6	8	0	502	347	12
Ignis Varese	8	6	0	432	344	■ 2
Knorr Bol.	6	4	2	437	374	10
F. Levlssima	6	3	3	413	421	9
AlTOnesta	6	3	3	407	421	9
Fides Bologna	6	3	3	450	475	!)
Reyer Venezia	6	3	3	458	479	9
Stella Azzurra	6	2	4	383	411	8
Goriziana	6	2	4	406	444	H
Lib. Livorno	6	2	4	309	421	8
Lib. Biella	6	1	5	375	453	7
Petrarca Pad.	6	1	5	380	463	7
ŽENSKA A LIGA Izidi
♦Bristot Trev.—Fiat Torino ♦Standa Milano—Venezia *Mobil. Bol.—Omsa Faenza *S.G. Trlestina—Portorico ♦Napoli—Pejo Brescia
57-50
62-26
69-51
53-47
(odlož.)
LESTVICA					LESTVICA				
Portorico	7	6 1	417 300	13	Victorie Pes.	7	6 1	468 402	13
Fiat Torino	7	5 2	369 292	i2	S.G. Trlestina	7	5 2	415 379	12
Standa Milano	7	5 2	406 174	12	APU Lignano	7	5 2	331 300	12
Bristot Trev.	7	5 2	327 306	12	Recoaro Vic.	7	4 3	422 416	11
Moblli Bol.	7	4 3	358 317	11	La Torre. Regg.	7	3 4	468 432	10
Omsa Faenza	7	4 3	355 350	11	Lavor. Udine	7	3 4	380 417	10
U.C. Venezia	7	3 4	240 306	10	Robur Rav.	7	3 4	391 409	10
S.G. Trlestina	7	2 5	284 347	9	Safog. Gorizia	7	2 5	494 477	9
Pejo Brescia	6	0 6	230 320	6	Roseto	7	2 5	435 450	9
Napoli	8	0 6	150 325	6	Novatecno San.	7	2 5	347 469	9
Fiat Torino - S.G. Trlestina; Venezia - Bristot Treviso; Omsa Faenza - Standa Milano; Pejo Brescia -S.M. Bologna; Portorico Vicenza -Pallacanestro Napoli.
MOŠKA A LIGA Izidi
♦Recoaro Vic.—Lavor. Ud.
60-53
*Robur Rav,—Nov. Sangiorg. 67-40 Vlctoria Pesaro—‘Roseto	74-67
*APU Lignano— La Torre R. 68-60 ♦S.G Trlestina—Safog Gor, 66-63
Po premoči Primorja se je Perko-	H	vuu.u'	čas pa je trajal vse do prihoda
vicu posrečilo v 19’ doseči drugi   ‘""»'"""»m ...m.  m,,,,,,■„,i„r,1Illllltllml
gol dneva. Napad San Sergia je nemudoma odgovoril, vendar ni ?nal izkoristiti številnih priložnon sti. Največjo so imeli v enajstmetrovki, ki jo je sodnik prisodil zaradi Husujevega prekrška. Kaj takega pa ni,mogoče reči o Prose-čanih, ki so izrabili neodločnost obrambe San Sergia in so z Buc-cavellijem tretjič pretresli mrežo.
V drugem polčasu so mladi i-gralci Primorja popustili, kar se je poznalo tudi v igri, ki ni bila več tako zanimiva. So sicer imeli še nekaj priložnosti, vendar se tokrat vratar San Sergia ni pustil več prevariti. Pet minut pred zaključkom pa se je napadu gostiteljev proseškega Primorja posrečilo z lepim prodorom doseči častni gol. Proseški nogometaši niso odgovorili, ker So bili zadovoljni z doseženim rezultatom in tudi predvsem, da se ite bi utrudili, ker jih v sredo čaka naporna tekma s CRDA, ki bo ob 10.30 na igrišču Sv. Ivana.
P. RUPEL
Lavoratore Udine - S.G. Triesti-na; Novatecno Sang. - Recoaro Vicenza; Victoria Pesaro - Robur Ra-venna; La Torre Regg. - Roseto; Safog - APU Lignano.
na cilj Lacroixa, ki je rabil za progo ie l’54”42. Italijan Mahlknecht in Švicar Favre sta porabila manj časa kot Killy, vendar nista mogla izprodriniti Lacroixa s prvega me-Sta. Tega ni mogel storiti niti specialist v slalomu Francoz Francois Bonlieu, ki je v začetku proge zgrešil nekaj vrat in izgubil precej dragocenih sekund. Kasneje je žirija Bolienuja še diskvalificirala, tako da ga ne najdemo niti na lestvici tekmovanja. Ker je postala proga zaradi mehkega snega še bolj težka, se ni nobenemu posrečilo uvrstiti se m i najboljše. Kljub temu sta bila Švicar Giovanoli in Francoz Perillat vseeno odlična in sta se uvrstila na šesto in sedmo mesto.
Zmaga Lacroixa ne sme presenetiti nikogar. Ta smučar, ki je že pred dvema letoma zmagal v Adel-bodenti, je dosegel pri svojih 27 letih višek kariere.
Največje presenečenje je pripravil Italijan Ivo Mahlknecht, ki se do danes še ni nikoli uvrstil na tako vidno mesto.
Izid današnjega tekmovanja je naslednji:
1.	LEO LACROIX	(Fr.)	1’54”42
2	Ivo Mahlknecht	(It.)	1’55”26
3.	Willy Favre (Sv.)	1’55’’60
4.	Jean Claude Killy (Fr.) 1’55”73
5.	Ludwig Leitner (Nem.) 1’56”53
6.	Duming Giovanoli (šv.) 1’56”86
7.	Guy Perillat (Fr.)	1'57”24
8.	Beat von Allmen (šv.) 1’57"81
9.	Urs Ekstan (Fin.) 1’57”87
10.	Claudio Detassis	(It.)	1’57”90
11	Georg Gr.unenfelder (šv.) 1’58”05
12	Edmund Bruggmann (Šv.) 1’58”08
13.	Raimon Maninnen (Fin.) 1’58”44
14.	Martin Burger (Avst.) 1'58”55
15.	Jos Minsch (šv.)	1’59”59
16.	W)lly Bogner (Nem.)	1’59”90
itd.
:::::::::::
FRANCE BEVK
■{••■••••••S!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!?*
77.
MLINI! ŽIVLJENJAj
«Ne vem,» je odgovoril. «Le mislim si...»
«Pa veš, kaj ti je hotela?«
«Kako naj to vem?»
«Toda misliš si lahko. Ali si misliš?«
«Kaj naj si mislim?« se je sin nejevoljno otresel. «Vi ste govorili z njo, ne jaz.«
«Oče jo je spodil,« Je Plečar poudaril vsako besedo.
Vse oči hkrati so se uprle vanj, ki'je šel od okna do vrat, od vrat do okna, in se zopet povesile. Ferjan je gledal v pod in molčal.
«In veš, kje je zdaj?« se je oče ustavil vsakokrat, kadar je spregovoril, od ogorčenja se mu je tresel glas. (Pri teti Katri. K nji sem jo peljal. In ali se ti nič ne zdi, zakaj jo je Gmajnar zapodil?«
Ferjana je tak način govorjenja strašno poniževal, kot je Plečar j a vedno bolj dražila sinova navidezna brezčutnost. Bil je kot na natezalnici. Ce bi bil vedel, bi ne bil čakal očeta. Pogledal je skozi okno in puhnil, kakor da ga huši.
»Odgovori!« je oče udaril z'nogo.
«Kaj jaz vem!« je fant srepo pogledal;' če bi tudi hotel,
o tem ni maral govoriti pred vsemi.
«Ti ne veš?« je Plečar prehajal v besnost. «A jutri bo vedela vsa vas, vsa dolina. Za norca si me imel, za mojim hrbtom pa si se valjal kot svinja.«
«Lambert!» je vzkliknila žena.
Ferjan je skočil na noge.
«Oče, tako pa ne, pri moji duši!« se mu je od srda in ponižanja tresel glas. «Nisem več pobič!«
«Kaj pa si? Fant nisi. Tako ne delajo fantje, ampak barabe!«
Sin je naglo stopil do vrat.
«Nikamor!» je zavpil oče. «Tu ostani!«
«Ne! Ce boste tako vpili nad menoj, že ne! če mi imate kaj reči, povejte pametno! Vpitja ne bom poslušal.«
«Ferjan, Lambert!« je prosila Tona. «Bodita kot človeka!«
Pavletu je bilo vroče od čudne tesnobe. Lenka je tiho jokala. Bilo je prvič, da so v družini padale hude besede.
Plečar Je dolgo molčal. Med tem se je zbral in pomiril.
((Pametno?« je znižal glas. »Dobro. Da vidimo, če je s teboj mogoča pametna beseda. Jutri zjutraj bova stopila h Gmajnarju in zasnubila Franco. To je vse, kar ti imam povedati.«
Otrl si je pot s čela, sedel na klop in zopet vstal.
Ferjan je še vedno stal za vrati. Na očetove besede je premeril vse zapovrstjo, vzelo mu je sapo.
«če bi bil kdaj prej rekel, da jo vzamem, bi se bili uprti,« je rekel s posmehom in potresel z nogo.
«Tega ne moreš vedeti. Za lanski sneg se ne bomo pravdali. Zdaj bo tako in konec!«
Plečar je govoril mimo, a odločno.
Ferjan je znova sedel.
«Saj pojdem k vojakom,« je rekel.
«Prej se boš oženil. Bomo že vse uredili.«
«Toda meni še ni do ženitve.«
»Na to bi moral prej misliti.«
Nastal je molk, Ferjan je begal z očmi, kakor da je v zanki, iz katere ne najde rešitve. Plečar ni imel ničesar več dostaviti. Zanj je bila stvar dognana, ni se več izplačalo izgubljati besed.
«Ferjan!» je mati pretrgala tesnoben molk. «Vsi vemo, da se ti še ne mudi v ženitev, če ne bi tako prišlo. Tudi če bd bilo dekle slabo, bi te nihče ne pehal v nesrečo. Toda Franca je vendar dobro dekle. In ti si jo vendar moral imeti rad, ne? Leta vojaščine bodo naglo minila in še skrajšali ti jih bodo. ženo boš zopet dobil, kot jo boš pustil... Premisli!«
Mile, tople besede so bile kot sonce po nevihti. Ferjan se ni mogel ustavljati njihovemu vplivu. Dolg pogled mu je obvisel na mačehi. Ni se strinjal z njo, vendar bi ji tisti hip ne mogel ugovarjati.
Ferjan se je vso noč premetaval na senu. Ni mogel zaspati. četudi je bilo hladno — zunaj je še zmeraj naletaval sneg — ga je kuhala vročina.
Zapletal se je v misli kot v robido in se zdrizal od neugodja... Do tistega dne se je bil v mislih že sprijaznil z očetovo jezo. Računal je, da bo zadeva poravnana z nekaterimi goldinarji, kot v mnogih podobnih primerih. Tega, kar je prišlo, ni pričakoval. Mislil je, da očeta pozna, a zdaj mu je bil nenadoma kot uganka. Ce bi mu bili ob košnji ponujali dekle, bi se vdal, ker je bil še ves v ognju. A še tedaj bi ženitev občutil kot polom njegovih tihih načrtov. Po vojaščini se ni več nameraval vrniti v tisto strmino, ampak si poiskati lažje življenje. Tega si očetu ni upal reči, da bi ga še huje ne razbesnel.
Vzdihnil je. Popadel ga je tak bes, da je divje zaškrtal z zobmi. »Po svetu pojdem,« je dahnil. Znova so mu snovale
misli, a so ga pripeljale do istega sklepa. Zanj ni bilo druge poti...
šele proti jutru je nekoliko zadremal, a se je nenadoma zopet prebudil. Preden se je docela zdanilo, je vstal in se tiho preoblekel, da bi ne zdramil Pavleta. Pred hišo se je ozrl po mrtvih oknih, po drevju, obteženem od snega, ki je šele ob zori ponehal. Nasulo ga je skoraj do kolen. Naletavalo je babje pšeno, ki mu je trkalo na krajevce klobuka.
Kljub trdnemu sklepu se je le s težkim srcem odtrgal od doma. Gazil je sneg, da mu je znoj oblival čelo. Zdaj pa zdaj je postal in se oziral po zasneženih hišah v Potoku. Opazil je, da mu nekdo prihaja naproti in si utira pot pred seboj.
Bil je Lipe. Prejšnji dan se je napil in obležal v gostilniški šupl, v katero je pihalo od vseh strani. Do jutra se je malone streznil. Vračal se je domov, preden se prebudi vas. Z muko se je pehal skozi sneg, grenkoba, zaradi katere se je napil, mu je le na pol omamljena prežala na dnu duše.
Prebudila se mu je v hipu, ko je zagledal Ferjana. Ni se utegnil niti začuditi, da ga sreča ob tako zgodnji uri. Kri mu je udarila v obraz, pesti so se mu stisnile.
«Ravno prav, da te srečam, hudič!« je hripavo zakrakal.
Ferjan je presenečen obstal, a se je takoj ovedel. Na tega fanta nikoli ni mislil niti s strahom niti z mržnjo. Ni se ga bal. A se mu tudi ni hotelo, da bi tedaj obračunaval s komerkoli, najmanj z njim,
»Kaj mi hočeš?« ga je prezirljivo pogledal.
«Ti bom že pokazal, kaj ti hočem,« je Lipe grozil. «Ti bom že povedal, če še ne veš.«
((Pojdi po svoji poti!« je Ferjan izpljunil. «Zlepa ti prar vim.»
«Ne, pri moji duši!« je oni poskočil. «Ne, preden boš na tleh, da te pogazim kot ščurka.«
Ferjana je popadel srd. Nosnice so mu plaie, oči so mu bliskale.	(Nadaljevanja sledi)
UKIJIMSI VO: TRSI - UL	MONTEIAJH1	6 li TELEFON 93-808 ln »4-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA) GORICA: Ulica Silvio Peihoo l II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL- SV. FRANČIŠKA št. 20	- Telefon	37-338 - NAROČNINA-	mesečna BOO tir
letna i im tir, polletna 4 4 K)	ur celoletna	1.700 tir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 50 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo	tržaškega	tiska Trst 11-5374 - '	Za SFRJ- ADIT DZS PLiubUa™
Stari ug 3 1, te.elon 22-207,	tekoči račun	pri Narodni Danki v Ljuoijanl 600-14-803-85 - OULAtil: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150-lir - Mali	oglasi 40	Ur beseda - Oglasi	tržaške ln gorlške Dokraltne se
naročajo pri upravi - la vseb drugih pokrajin Italije pri uSocletk Pubblicltk Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst	8	8	P J e ae