18. stev.
Novo mesto, 25. septembra 1911.
XXVII. letitik.
Izhajajo 10, in 25, vsaccga mcscca. Cena jim je s poStniuo Tred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroÈnina za Nemčijo, Bosno ÎD dmge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarstvo.
Impregniranje drevesnih drogov in trtnega
kolja.
Pod izrazom ,, impregniran je" razumemo izpostavljanje predmetov iz lesa gotovim ohranjajočim tekočinam, da potem naproti vremenskim in drugim škodljivim učinkom trpež-nejai postanejo. Čedalje bolj se siri dandanes pomeu in upoštevanje irapregniranja — vidimo njega uporabo pri železnici, brzojavu itd. Strošek, kojega imamo z impregniranjem se izplača radi tega, ker je les obilo trpežnejsi in prihrani vinogradniku in sadjarju pogosto nabavo bodisi drevesnih drogov posebno še trtnega kolja. Da je temn res tako, nam dokazuje dejstvo, da se z impregniranjem dandanes pečajo v to svrlio ustanovljene tvornice kakor n. pr. v Ueilbronnu na Nemškem, pri nas v Amstettenu na Nižjeavstrijskem. Tvornica v Heilbronnu je n. pr. od leta 1887—1905 impregnirala nad miljona komadov trtnega kolja.
Nižjeavstrijska dežela je v deželni trtnici in drevesnici sezidala leta 1909 v lastni režiji s stroskom 7000 K zavod za impregniranje drevesnih in trtnih kolov. Izkoristilo Be je pri tem v svrlio razgrevanja tekočine za impregniranje soparo iz deželne pralnice, katera je neporabljena odhajala. Za impregniranje se uporablja karbolinej in karbolovo olje v razmerju 2 : 1. Zavod naročuje ti dve tekočini od tvrdke Avenarius v Amstettenu.
Drevesni koli se impregniraj© v visokosti 80 cm, trtni koli 70 cm, trtno kolje 60 cm od tal (ospičenega konca) raČunavši, na ta način, da se oni namakajo v prej omenjeni zmešani na 70^' R' segreti tekočini skozi 6 m. Na tem zavodu se je početkom impregniralo s katranom in karbolnokislim katranovim oljem v razmerju 1:1. Ta način impregniranja ni ugajal svojemu namenu, ko se je tvorila na površju droga ali kolja ploiača (hrasta) oi ta pripuščala, da bi se tekočina v notranji del lesa usrkavala. Iz tega izvajamo, da dosežemo pri impregniranju trajajoči uspeli le s takimi tvarinami, katere v notranje plasti lesa pronicujejo.
Impregniranje s katranom se je opustilo — in se danes le mešanica karbolineja in karbolovega olja uporablja. I^odatek karbolovega olja je tudi radi tega posebno opravičen, — ker pride impregniranje na ta način ceneje. Borovo kolje usrkava tekočino skozi in skozi mej tem ko smrekovo ali jelkino veliko manj. Skušnja uči, da usrkava 100 komadov borovega kolja 120 kg tekočine, mej tem ko smrekino ali jelkino le 70—80. kg. Zaradi tega ae tudi po različnosti lesa impregniranje različno zaračunava od 12—15 kron za 1000 komadov. Kolje za impregniranje določeno mora biti dobro suho, kajti čem manj
tem manj usrka — sveže kolje ne usrkava
je suho — golo nič.
Ponekodi uporabljajo tudi v celej dolžini impregnirano kolje — tako sem n. pr. letos našel na c. kr. višji soli za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu, kjer ga naročavajo od Dunajske tvrdke Guido Ruttgers. Trtno kolje je žagano in ne klano, dolgo 1-9 m, debelost kolja na obeh koncih 26 cm, skozi in skozi intenzivno s karbolinejem impregnirano (les je znotraj popolnoma črn) in stane 1000 komadov 87'50 K. Prihaja iz Amstettena
—	toraj se impregniranje najbrž vrši v prej omenjeni tvornici. Močnejše kolje 30X30 cm debelo stane 103'75K. Še močnejše kolje 35X35 cm debelo stane 138'40 K, Tako kolje — mora predno se ga zamore uporabljati — vsaj eno leto odpočiti — kajti pri takojšnji uporabi bi listje spalilo (ožgalo).
Neka tvrdka Strohbacb na Dunaju priporoča v to svrlio sestavljeni solni preparat imenovan,, bellit" (bozias cink fluorid), l®/io—2®/iđ kg te soli vmešan v 1 lil vode ima baje zadostovati. Tozadevni poskusi se vrse letos na klosterneuburski šoli. Najpripravnejše in najjednostavnejše impregniranje za potrebo našega malega vinogradnika se mi zdi ono v namakanju trtnega kolja v 57o tekočini
—	modre galice skozi 24 ur v posebnem v to namenjenem bednu. Stari praktikus na Nižje Avstrijskem mi je rekel, da je tako impregniranje za kmeta najbolj praktično in popolnoma zadostujoče. Paziti je pri tem le treba, da se postavi kolje na ta naČin v tekočino, kakor je imelo preje v deblu — rasčo — toraj od tal na kvišku. Usr-kavanje je na ta način bolj omogočeno — in pride tekočina tudi v višje plasti kolja.
Ako vzamemo v poatev, đa se trtno kolje kakor vse drugo tudi draži, je vendar popolnoma umestno. Če povišamo trpeŽnost z impregniranjem. Kdor popolnoma nič ne stori v povečanje trpeŽnosti, ravna gotovo zelo slabo — kajti izkušnje nemškega in francoskega vinogradništva uče, da dobro impregnirano kolje vsaj se enkrat tako dolgo na prvem ospičenem koncu stoji — kakor surovo — ne impregnirano. Ce še upoštevamo, da so stroški impregniranja primeroma majhni — je ono gotovo lepega pomena,	C, D.
Jesenska praha.
Jesensko praho delamo po ovsišču, ajdišču in deteljisču. Na sprasene njive sejemo spomladi večjidel okopavine ali kako drugo jarino. Jesensko prabo pa je treba tudi jeseni obdelati, in ne se le spomladi, kakor se pri nas često zgodi. Strnisča ne smemo puščati čez zimo! Jeseni sprasene njive 80 na pol gnojene. Ce smo jeseni preorali prabo in pustili zemljo v surovih brazdah ležati, nam zemlja dobro prezebe. Težke in kepaste zemlje se drobe, plevel,
kateri nam bujno na straiičih poganja, skoraj popolnoma zgine, in veliko atevilo živalskih škodljivcev se zatre. V spraseni zemlji ae valed upliva zraka in vode, katera glo-bokeje prodirata v take zemlje, hitreje in v večji meri razkrajajo živalaki in raatlinaki oatanki, gnoj. Poskuanje ao dalje pokazale, da so sprašene zemlje preje godne za aetev kakor nesprašene. Na pravilno sprasenib njivah sadeži bolje vzdrže iu se dalj časa upirajo suši, ker take zemlje bolj varčujejo s svojo vlago. Valed teh mnogo-atranskih koristij ne amemo toraj prezreti jesenske prahe, poaebno če so zemlje težke, plevelne in obljudene z živalskimi škodljivci.	Kajnredev.
K novomeškim občinskim volitvam.
„staremu agitatorju" v album.
Središče naše Dolenjske, Novo Mesto, se je oživilo. Iz spaiqa ga jc vzdraiiiil vsej javnosti znani „stari agitator". Pravijo, ďa kadar se bližajo kako volitve, qemu kar žilica nc di miru. Kaj še le v zadnjem času, ko je moral pri deželnozborskih in državnih volitvah opazovati, da je čreda iqegovih privržencev zmiraj bolj manj.ša io da rea obstoji nevarnost, da bi tudi NovomeSiian) stari prepereli liberalizem, ki jim ni prinesel nobeneg-a napietika, pač pa dosti razočaratga, kmalo utegnili nesti k zasluženemu pokoju v grob, iz katerega naj več nikdar ne vstane.
Temu priti vekom si „stari agitator" prizadeva že par mesecev. Veliki top je sprožil v „Slovenskem Narodu" in začel pokati, kara pa drugam? — proti ccrkvi, proti katoliški duhovščini, imenoma proti kapiteljskemu šefu, kakor bi od tod izviralo vse zlo za (judstvo, pardon „za liberalce". „Stari agitator" v svojih manevrih kaže, da hoče ostati učenec — si licet parva componere maguis — velikega framasona Ganibctta, kateri je, kadar je bil njegov žep v nevarnosti, raz svoj svobodomiselni prestol zagromel mod tripične brate: „Klerikalizem je sovražnik,"
Tudi naš agitator je zavohal to grdo pošast klerikalnega zmaja, ki se baje že plazi okrog Novega .Úesta in hoče „oplajzniti" celo samega ^agitatorja". Odtod alarm, da se zastražijo vsa pota in ceste do središča dolenjskega. Kdo se vendar drzne motiti njegovo plodonosno delovaiqe v blagor ljudstva, osobito pa Novega ilesta, katero v svoji zgodovini — natisneni namreč v 1. 1891 — ne pozna večjih mecenov od starega agitatorja'.?
Francoski uzorec njemu vedno plava pred očmi. Po svobodomiselnih glasilih stare domovine kakor nove onstran Atlantika kaže rojakom, kako naj se učé in naj posnemajo veliki narod francoski — seve v preganjanju duhovstva, redovnikov, laizirauju raznih .šol, zapiranju cerkva itd. In potem bi bil baje narod slovenski srečen . . .
.A. glej spaka, tudi Francozi sami sprcgledavajo, da taka njihova gonja zoper vso, kar po krščanstvu disi, ne donaša sreče njih deželi . . .
Pariški profesor Jules de Gerfeuil je nedavno v dunajski „Reichspost" St. 420 podučil avstrijsko javnost, da ona napačno presojuje francoske razmere. ,,Zanjo — pravi — je Francija dežela, prenapolnjena s prostomisleci, kjer se za vsacega politika kalturo-bojstvo začne takoreč že pri zajutrku. Seve če bi sodili po francoskem parlamentu, se je odpad od katolicizma v Franciji že začel; in če se prebira vladi udane liste, je respekt pred „fraj-zinom" boli kot kedaj mogočen in splošen. Toda ni poslanci niso dokazi, niti iqim podobni časniki; oni ne razkrijejo tajnega in ce kažejo pristnega življenja kake dežele.
Kot Francoz (jubini svojo domovino — pravi omenjeni profesor — in bi se tndi Combes-ovi vladi pokoril, če bi bilo treba braniti francosko slavo. Toda vlade v Franciji pač niso dežela ni ljudstvo, one so le en del celote, in če jih presojujemo z ozi-rom na njih postopanje v kulturnih vprašanjih, pač le prav majhen del. Ne tajim, da je sicer razmerno veliko število naših sodržavljanov prostomislecev, a trdim, da si oni v francoski zbornici prilastujejo važnost, katera ne odgovarja razpoloženju v deželi, številu tyih pristašev. Zakaj pa je vendar večina radikalna? Ker mnogo volilcev glasuje za radikalne kandidate, ne zato, ker so radikalni, nego vkljub temu, da so radikalni. Zakaj? Zgodi se, da se precejši^e število katoliških delavcev, ki tu niso organizováni kot krščanski socijalci v Avstriji, zavzame za radikalce, radikalne socijaliste in zmernejše socijaliste; samoumevno imajo kandidati dolge govore, v katerih zagotavljajo; krščanstvo, verska svoboda je nedotakljiva, oni niso nasprot-
niki katolicizma, oni nosijo v svojem srcu le ljubezen do svobode, do resnice, do ljudskega blagostanja. In ljudje jim verjamejo. S takim slepilom je izvoljenih mnogo radikalnih kandidatov. Prigodi se, da krščansko misleče prebivalstvo glasuje radikalno, ker meni, da so radikalci pravi prijatelji napredka j in vendar so ti radikalci najboljši pristaši Goinbesa (znanega kulturobojnika)... A še pogostneje se zgodi, da silen pritisek na volilce od prefekta do zadnjega u.sliižbenca glasovanje pokvari. V (francoskih) kolonijah pa je itak vse odvisno od vlado, uradniki delajo volitve po vladni vo^i . . .
Resnično razpoloženje celo prikrivajo. Combes je prezrl celo Pariz. To „prosvetljeno" me.ito, v katerem je pred 12 leti ogromna večina bila radikalna in kulturobojna, je zdaj prestopilo v klerikalno večino. Občinski svetniki, poslanci so v splošnem katoliški, dasi mi to imenujemo „liberalno". Predsednik mestnega zbora je voljen od katohške večine, dasi sam ni katolik. Kadi-kalci so drug za drugim propadli, kar jo bolj sumljivo nego čo bi bila stranka z enim mahom poražena ... po porazu posam-nega se ljudstvo uči, presojuje posledice, je prii)ravljeno vrniti ae k prejšiqemu. Če je bilo varano, nasprotno pa tudi stopati daHe, če uspeh odgovarja njegovemu pričakovanju. In tako so vsi radikalci v Parizu zginili. To gibanje se opazuje v vsakem večjem mestu. V Marzelju zgubljajo s socijalisti združeni radikalci zniirom več tal in že enkrat so popolnoma propadli. Tudi v drugih mestih radikalizem nazaduje . . .	(Daljo Hlodi,)
Občinske volitve v Novem mestu.
m.
Ker smo zvedeli, da so priredi za volilce javni volilni shod na rotovžu, opustili bodeuio za sedaj vsako nadaljiio odgovarjajte na neresnične trditve „starega agitatorja v „Slov, Narodu". Na to njegovo klobasanje odgovorilo se mu bode na shodu.
Za danes samo še to:
Bog zna, zakaj je bilo treba toliko gromcnja (po „Slov. Narodu") ko ))a ni treščilo?! „Stari agitator" ni razjiršil sedanjega mestnega občinskega odbora na vse vetrove sveta, kakor se je grozil in kakor je vse pričakovalo.
Namesto, da bi odstavil in odstranil vse sedanje mestno občinske odbornike, kateri so glasovali za oddajo nadaljevalno dekliške šoie redovnicam šol. sestram de Notre Daiue, je pa — milostno — sprejel zopet ednajst tistih možakov za prihodnjo dobo. Ampak — čujte in strmite — vreči hoče iz prihodnjega mestnega občinskega odbora — moža, kateri je glasoval takrat proti tej oddaji šole. Kje je torej logika?
Ali ni smešen ta „stari agitator" s svojimi izvajanji? No, resen pa rea ni! Pa kaj to, ko iqega no vodi dobrobit Novega mesta, tenmč le o.šabnost in osobna strast, katera jednači maščevalnosti.
Vreči hoče moža iz mestnega občinskega odbora, kateri opravlja danes najodgovornejšo in najtežavnejšo sluibo z vso vestnostjo in marljivostjo in to le radi tega, da bi on to mesto oddal neki drugi osebi, katera brezpogojno trobi v njegov zelo vestni rog. (To jo javna tajnost.)
1'oleg II starih odbornikov si je pa blagovolil izbrati še za preganjevalco duhovSčine in nasprotnike tukajšne nada\ievalnc dekliško šole pa sedem novih kandidatov, katerih naloga bode delovati v iijcgovem smislu.
Kakor se čuje, so se tej častni službi nžo trije gospodje —• zahvalili in kandidaturo odklonili. Ker pa nam ni znano od ostalih novih kandidatov — kako stališče nameravajo zavzemati, opustimo začasno vsako nadaljno kritiko in bodemo o teh pisali šele, ko izvemo pravo barvo. K današnjemu sklepu rečemo samo: Meščani, pred šestimi leti sto se znebili upliva dr. S. in ste nastopili samostojno z Vašimi kandidati, ali Vam danes tega ni več mogoče?
Ako je imel uže takrat dr, S. smolo, da ni smel v 1, vol. razredu kakor kandidat nastopiti, ali more danes res — „stari agitator" — za vse razrede in vse kandidate Vam komandirati?
Toliko razsodnosti bodete pa vendar sami imeli in si sami svoje može, kakor kandidate postavili in makari (i»olog dolirih, delavnih in resnih mož) tudi dr. S, ali pa „starega agitatorja", ako mislite, da bode res kaj delal.
Vprežite moža v občinski voz in kmalo bodete sprevideli? da je mož „štatlev". Mogoče, da ga bode to ])omirilo in zapustila ga bode gotovo kričavost in zabavljanje. Seveda po.stal ne bode radi tega nič bolj naroden, a gotovo manj domišljav!
Izjava.
Napadalo se jo mene cele tedne po ^Slor. Narodu" zelo neokusen način. I'otkikalo ec mi je marsikaj in tudi sumničilo. A na to no liodein odgovarjal, ker prepuščam mirne vesti Boiibo ^0 mojem delovanju za blagor Novegamesta — javnosti.
Živini užc 14. leto v Novem mestu, lahko mo je spoznal vsak in tudi lahko vsak presodi, ako setii bil kedaj sebiicn ali .škodoželjen. Odločno pa odklaigam nesramno trditev, da jaz že davno agitiram za kako politično stranko.
Jaz se niti brigal nisem za občinske volitve, dokler se me ni pričelo podlo najiadati. Jaz ne mislim in ne želim priti v občinski odbor in bi tudi ne sprejel tega raesta, ker imam dovoH posla v drugih tudi zelo važnih zastojiih. Ali delal bi in delal bodem kljub temu vedno za blagor Novega mesta, naj si bode to gotovim gospodom prav ali ne.
Upam, da si bodo znali moji dragi Kovomeščani sami izbrati svoje zasto])nikG za mestni občinski odbor in sicer može, kateri no bodo kričali in delovali proti katoIi.ški veri, ampak može, kateri bodo delovali za občni blagor, in v tem slučaju bodem pa — tudi izven obč. odbora — vedno zvesto stal na njih strani kakor njih — skrbni mestni župnik
Novomesto, 21. sept. 1911.
dr. Elbort.
Iz iMiromeike (tkolice. Bližajo se volitve za novomeški občinski zastop. Liberalci, ki poznajo kmeta samo ob volitvah, pobirajo prav pridno pooblastila od kmetov volilcev, ki ]»lačiijejo davke v novomeški občini. Seveda so tudi polni obijub in sladkih besed. Zdaj, ko potrebujejo kmečkih glasov, jim po svojih agitatorjih obljubljajo ipojiravo ceste in potov. Lilieralci! če bi imeli res kaj srca do kmeta, bi to že zdaviiej lahko storiIi._ Saj vas ioznamo! Ko bodo volitve končane, boste zopet pozabili na kmeta n igegovc potrebe. — Tu ])a pomislite: Kar na enkrat smo mi kmetovalci postali imenitni. S posebno okrožnico so je obrnil na nas „Osnovalni odbor za občinsko volitev v Novem mestu" z dno 9. sept., v kateri nas naživme; „Vaše Blagorodje!" Vemo sicer, da so v mestih bolj olikani ljudje, ali tolike v^udnosti pa nismo pričakovali — ker razen ob volitvah je nismo deležni. In jm .še prosi ta „skrivnostni^ odbor", naj se pooblastila kar pošiljajo v roke žu})ana g. dr. Šcgule. To so nam dozdeva sumljivo, da v tem odboru tičé libcralci. Stvar bomo še daije zasledovali. Ker smo mi pristaSi Slov, Ljudske Stranke, pač ne bomo liberalno volili. Prosim, naj nam „Novice" pojasnijo: Kdo tiči v zgornjem odboru in ali so S. L. S. v mestu no bo pobrinila za volitev?
J^ostavek urodn.: Tudi od drugod so nam poroča-iz zanes-^ivega vira, da hoče ta skrivnostni odbor v kalnem ribariti. — Omenjamo, da se bo tudi S. L. S. v mestu vdcležila volitev. Ob jodnera pa tudi poživljamo njene pristaše, da se čem prej organizirajo, ker to nam spričuje, kako licemersko jiostopajo nasprotniki. S. L. S. naj poskrbi, da so liberalci razkrinkajo. Vsekako pa je graje vredno, da so je sam g. župan izpostavil za to skrivnostno stranko staroga agitatorja. Ali Vam nazivanje „liberalen, narodna-napreden, radikalen" več no prija? —Sicer pa kmečkim volivcem svetujemo, da strogo po zakonu zahtevajo, da se jim izkaznice z glasovnicami dostavijo v roke na dom, kakor po drugih občinah. Samoumevno jo, če volite doma s S. L. S. — pač no boste v mestu volili liberalno.
Ali se naj izdajajo nemške listine "pri slovenskih občinah?
To aktualno vprašanje je velike važnosti z ozirom na to, da se skoraj vsak dan zahtevajo tudi pri samoslovenskih občinah listino v nemškem jeziku. Iz izključno narodnega stališča bi oni, ki ne bi stvar natanko premislil, rekel, da naj slovenska občina Í5!da samoslovenske listine, in toga načela se nekatere občino v zadigem času tudi strogo drže. To narodno prebujeiije, da so slovenske občino postale res slovenske in ne dvojezične, jo znak atrop pozitivne narodne zavednosti, ki se kaže zlasti v tem, da imajo na svoji zemlji samoslovenske napise, da različno nemško ali laške dopiso ali sploh vračajo ali pa nanje odgovarjajo v slo-vtînskem jeziku, in da so prišle k zavesti, da so na svoji zemlji 'o oni gospodarji.
Nasprotno je pa ravno iz narodno-obrambnoga stališča troba, da so v nekatorih slučajih vendar izdajajo listino v nemškem jeziku. Posamen slučaj: V samoslovenski občinski urad je prišel zavoděn tržaški Slovenec in prosil, naj so mu da domovinski
list v nomškom jeziku, da bi prosil z njim na nemško oblast, da so mu podeli v Trstu doTnovinska pravica. Toda samoslovcnska občina ni ustregla prosilcu najbržo iz tega vzroka, češ, da na ta način trpi slovenski narodni ponos ali pa načeloma ni hotela dati nemško listine. Ali je občina pokazala tako svojo narodno zavednost? V tem slučaju je občina ravno iz narodnO'obrambnega stališča prisiljena dati listino v zahtevanem jeziku; kajti če jo da v slovenskem jeziku in jo potem prosilec priloži pro.šnji za domovinsko pravico na tujo oblast, se bo njegova prošnja najbrž ]>oložila „ad acta" ali pa negativno zavrnila, aH pa so sploh ne bo sprejela in to ravno vsled slovenske listine. Tako jo Slovenstvo na tako ogroženi postojanki kakor ravno v Trstu za en glas oslabljeno in kor je bil dotični družinski oče za več ljudi in ako se dogodi več takih slučajev, jo številno napredovaiçe slovenskih glasov jako ovirano. To je prosilec dobro vedel. Toda vzlic temu, da je stvar uradniku pojasnil, ni dobil zahtevano listine.
Sploh se onemu Slovencu, ki doda kaki prošnji na tujo oblast slovenske listine za materijolno podporo ali uradniško mesto, skoro gotovo ne bo ugodilo. Pred vsem so tu prizadeti slovenski vse-Kčiliški dijaki, ki morajo, dokler nimajo svojih visokih šol, študirati na nemških univerzah, kjer so izi)0stavljeni nemško-nacijo-nalnemu šovinizmu. Komaj stopi dijak v univerzo, že zapazi na vseh oglih nabit sklep akademskega .sonata, da so sprejmejo prošnje in irjim dodane listino samo v nemškem jeziku. Naj sedaj prinese dijak samo slovenske listine, so mu, kakor se je mnogokrat izkazalo, gotovo nobena iirošiga na akademski senat ne ugodi, in tako jc materijelno zelo o.škodovan; kajti plačati mora kolegnino, ki znaša 50—100 kron na tečaj, vrhu tega različne druge zelo visoke pristojbino in se mti vsled tega druge udobnosti odrekajo, ker smatra senat to postopanje kot nacijonalno vrivairje in upornost proti svojim odredbam. Ako i)a so oddajajo proSqjam za oproščenjo kolegnine dvojezični ubožni listi, se iz istega vzroka negativno rešujejo. Te in še nekatero drugo slučaje mora vsak pripoznati, ki stvar natanko premisli in oni, ki sodi strogo objektivno. Človek, ki živi v takih razmerah, se mora pokoriti, no da bi zatajil s tem slovensko stvar, ne narobo on tako le koristi materijelno in dnSevno, da se reši šikan in lahko neovirano naprej študira. Nemške oblasti gotovo vedo, da ljudje, ki oddajajo nemške listine, niso Nemci. Nonoiuške doknmente jm smatrajo oblasti kot izzivanje in upornost in seveda, ker imajo moč, jo tudi pokažejo. V takih slučajih bi bilo na vsak način koristno in pametno, da se stranki ugodi.	E. S.
Uostavck uredništva: Slavonske občine načeloma morajo v lastnem delokrogu uradovati slovensko. — Vendar so mogoče izjeme, da so izdajajo tudi drugojezične listine, ne da bi se kršilo s tem načelo o njihovem poslovnom jeziku. V mnogojezični Avstriji se takim slučajem skoro ni mogoče ogniti. Občinar ali državljan ima osebno pravico, da ga tudi uradi obvarujejo materijalno škode. To jc pa uprav tisto polje, ki dela največjo preglavice: ravnopravnost v teoriji državno priznana, v praksi pa no izpeljana ali ovirana. Zato se tolikrát piše o „narodnostnem zakonu", kateri prej ali slej inora priti na dan in v vopvo. Napovedujejo se zopot „spravna pogajalca med Čehi in Nemci", Tu so bo govorilo o takih slučajih, ki jih navaja goreli člankar. In ako se sprava doseže mod Čehi in Nemci, bo se morala raztegniti na vse narode. Določili se bodo predpisi o rabi jezikov. Vsi narodi bodo morali biti v Avstriji nekoliko boH strpljivi, n. pr, po zgledu trojezično Švico. — Naj dodenomo še naslednji slučaj, ki tudi po-jasniije zgorigi članek; objavil ga jo „Gorenjec" št. 35 dne 2. sept. 1911 : Vclevažna jezikovim razsodba iipniTiiega sodišča. — Stanislav Miiller je vložil na mestni magistrat v Opavi pro,šnjo v češkem jeziku za sprejom v občinsko zvezo. Magistrat je to prošnjo zavrnil s pripombo, da je poslovni jezik občine nemški in da v drugem jeziku pisane vloge rešujejo samo, ako jim je priložen nemški provod. Miiller se je proti tej odločbi pritožil na upravno sodišče, ki je izdalo sedaj to-lo razsodbo: „Avtonomno oblasti no smejo zavrniti vlog, ako so pisane v deželnem jeziku, ki ga v dotičnom uradnem okolišu govori, četudi samo neznatna ma7\jšina. Določitev uradnega in poslovnega jezika avtonomne oblasti jo na sebi obvezana lo za korporacijo samo in za njene organe, nikdar pa ne za jezikovno rabo tretjih, od igo neodvisnih oseb ali korporacij." V smislu te razsodbe je bil mestni magistrat y Opavi zakonito obvezan rešiti češko prošnjo v roku, določenem v § 6 novele k domovinskemu zakonu, in je odločitev v tej stvari prešla, ker jo magistrat rešitev odklonil, na predpostavljeno politično oblast. — To važno razsodbo beležimo v vednost in ravnanje Slovencem v Celju, Mariboru, Ptuju, Celovcu, Trstu, Gorici in po drugih mestih, kjer imajo nasprotniki v rokah občinsko upravo.
Politični pregled.
Držiiviii zbor so po nasveta klubovih načelnikov sestane 5. oktobra Govorilo so bo o draginji io seve o Demirih na Dunaju v nedelo 17. sept., ki bo jih uprizorili socialni demokrati, nahujskani |>o «vojili vodite^ih. Moralo je nastopiti vojaštvo in ker je tolpa napadala hiše, pobijala šipe, eno Šolo vso razdejala, justično palaćo poškodovala, je rabilo slednjič orožje, da ukroti razljučeno množico. Uradno naznanjajo, da je bil eden mrtev, 89 ranjenih, 180 aretiranih, 70 tramvajs^h voz razbitih itd. Tolpa je vikala; Živela Portugalska! živela revolucija 1 Kazali so sliko, ki predstavlja na svetilki obešenega ministra. Taki prizori dajo misliti višjim in nižjim! . .
Deželni zbori so začeli delovati: dne 20. septb. češki in nižjeavstrijski, 25. septb. pa tržaški in predarlaki. Najvažnejši je češki zbor, v katerem se bo obravnavalo o spravi med Čehi in Nemci.
V	Dalmaciji je pri deželnozborski volitvi v Makarski zmagal pravaš dr. Klarič. Združeni liberalci so podlegli.
V	Kijevu je bila slavnost povodom odkritja cesarjevega spomenika. V gledišču je neki Bagrov izvršil atentat na minister-skega predsednika Stolipina, ki jo vslod obstroljeqja umrl. Anarhisti ne mirujejo.
Za PortngalMko Ši)aiiska — jo klic revolucijonarjev^ In rea se poroča, da se revolucijonarji po vseh večjih mestih na Španskem zelo gibljejo. Barcelona je i^ihovo giqezdo. KraU je preklical ustavne pravico.
V	Perziji se vrše boji med prejši^im šahom in sedanjo vlado. Do odločitve še ni prišlo.
Zabavi in pouku.
Prvo sveto obhajilo.
Prizor iz fraccoska revolucije.	(Kougc.)
Pripovedovala sem vse Petru in Se tisti večer sva bila v ulici Massillon pri kanonika, ki je bil najmanj že 80 let star. Solze so mu kapale po licih, ko sem mu pravila besede mojo matere. „Dobro sem poznal tvojo mater, moja deklica — reče starček — bila je svetnica na tem vzbiirkanem svetu. Ne morem jej odreči milosti, katere želi." Po kratkem pomisleku pristavi: „Ti si se že prej učila katekizma in tvoja mati te je že dolgo priprav^ala na to sveto dejanje. Zanašam se, da si vredna to milosti. Scdai^je razmere so izvanredne. Dospeli smo zopet k časom podzemskih katakomb. Naredili bomo takó, kakor prvi kristijani .... Kar mu šine misel: „Moje dote, reče, zdaj boš opravila sv, spoved, jutri prideš na vse zgodaj in tedaj ti bom razodel svoj namen."
Po polnoči je stari duhovnik v svoji sobi ozališal mizo za oltar, odel se v sveta oblačila in opravil, podpiran po starem služabniku, ki ga ni zapustil, sv. skrivnosti. — Drugo jutro sem zgodaj prišla s Petrom. Dobri kanonik mi pove, da je daroval sv. mašo po namenu mojo matere in pripravil dve sv. hostiji. „Moj otrok — pravi nato resnobno — izročam ti slovesno nalogo. Kakor so se mašniki prvih krščanskih časov včasih posluževali otrok, da so po lyih mučencem poslali sv. obhajilo, tako prinesi ti svoji materi sveto hostijo in se z njo v ječi prvikrat obhajaj. Jaz te žaJ! ne morem spremiti, saj morem komaj hoditi, in moja navzočnost bi tudi obudila sum. Pojdi, moje dete, Bog te varuj!" Starček me blagoslovi in mi izroči dragoceno skrivnost.
Od teduj je preteklo Šestdeset Jet in vselej sem globoko giiyena, ko se spomnim trenutka, ob katerem sem sprejela svete hosti e ter jih skrila nad svojim srcem. Nič se nisem bala, še mislili nisem aa strah. Molila sem vso pot in zdelo se mi je, kakor da moja duša poje z angeli, ki me obdajajo . . .
Ječarjeva žena me petje k moji materi. Dobra ženica jo pač že vedela za njeno osodo, in zato najinemu zadiyomu pogovoru dala vso prostost ter naji pustila sami. — Pokleknila sem in ginjena povedala materi skrivnostno naročilo. Moja mati je koj umela nežno pozornost dobrega mašnika. Zdaj tudi ona poklekne. Bila je kot zamaknena ... Govorila mi je divne besede, kakršnih pozneje nisem več slišala. Njena vera, njeno srce, njena iubezen so jej vdihnile nebeško besede. Položili sva sv. hostije na borno mizo ter je pobožno častili. Potem mi reče mati, naj opravim molitve, ki sem jih z njo molila od svojega dětinstva. Ko sva jih s solzami dokoačali, vzela je sv. hostijo in obrnivài se na ZveliČarja mu priporoči mojo in svojo dnšo za večnost. Poda mi sv. obhajilo in potem obhaja tudi sama sebe . . .
O kaj sva čutili v svojih srcih . . .
Drugi dan sem zopet prišla obiskat svojo mater; a ječarjeva žena me ni več pustila k qjej, Govorila je o ostrejih na-redbah ter me tolažila za bodoči tedeu. Peter me pe^e h kanoniku, B katerim nekaj Časa bolj po tihem govori. Častitljivi mašnik me prime za roko in pelje k oknu. Potem pokaže s prstom proti nebu ter mi reče: „Moj otrok, tvoja mati je v nebesih, tam gori jo boš videla."	^^	Po Liebfrauen-Kalendur 1910.
Dopisi.
Iz topliskega okraja. Zvedel sem v Toplicah, da so občinske volitve končane. Kjer So niste v naši deželi volili po novem občinskem redu in ga mogoče nimate časa prebirati — Čitajte samo tale dopis — pa zmagate gotovo. Ne bi omeiyali prav nič topliških volitev — pa razposajeni liberalci vedno dre-gajo — zato naj zve svet novi občinski red, ki ve^a seve samo za Toplice. — Na dan volitve je poklical župan — tako sodijo ljudje — same pristne tičko svojega srca v komisijo — oba učitelja — ker mn je znano, da celo noč prečuti sta ona najboH vajena. A strmi svet, kako po domače so vse vršili med volitvami in štetjem glasov. Kakor na „vahcimru" so imeli vsak en čas službo. Saj so bili vsi enih mislij — zakaj no bi ali drugi spat — ko učitefa sama znata šteti! Kdo bo pečatil posodo z glasovnicami — škoda voska in truda, saj itak morata imeti glasovnice odprte, kakç bosta pa čitala in „napake" zasledovala?! Kake pomote so našli? Občinski tajnik je moral na ukaz županov takoj iz službe, ker jima ni hotel pomagati pri tako „mučnem" delu. Njegovo mesto je zasedel nadnčitelj Matko. Menda zato, da bo imel župan spremstvo na potu v penzijon. Zakaj da bi mož, ki „Jutro" zajutrkuje in „Narod" ima za kosilo ~ bil naš tajnik, tega in kdor se njega drži, ne trpimo na čelu topli.ške občine. „Jutro" in „Narod" dan za dnem blati naSe cerkvo in naše svete resnice — zdaj pa da bi mi volili za svoje^ občinske predstojnike take može, ki to bero in odobrujejo. Še imamo verno krščansko srce — zato bo padel, kdor je proti nam. Tako si šepečejo možje na okrog. Spregledali so zvijačneže. Topliška občina mora biti zvesta S. L. S., ne pa liberalnim listom „Jutru, Narodu in Slov. Domu"' To se bo dokazalo — kakor hitro visoka c. kr. dež. vlada ovrže topliSke „komodvolitve".
Stopiče. Dne 14. t. m. jo umri v Orehku Matej Šega, najstarejši mož naše fare. O sv. Jerneju jo spolnil 90 lot. Bil je ponižen in navdušen sin sv. Frančiška. — Ob istem času je ležal na mrtvaškem odru stari „Modrijan" (Staniša) iz Dol. Težke vode. Kot vojščak iz Radockijeve dobe jo bil jrosebno ponosen na to, da sta bila s presvetlim cesarjem enake starosti. Sedaj sta pa najstarejša župnijana: Muhičevka iz Črmošnjic iu Kobe iz Pušč. Ta mož še vidi brati brez očal; 1834. leta je bil uže v 10. letu in dobro pomni takratno vinsko kapljico in tudi sušo, ki je bila za popa milej.ša, a za vodo hujša, kakor letošnja. Iz Podgrada jo prišla procesija m dež na Dolž in dalje k sv. Miklavžu v Pangrčigrm. Muhičeva mati bo v postu dosegla 90 let. Čtidi so potratnoati v obleki ženskega spola; za njene mladosti so ženo in dekleta imele le po eno praznično obleko, pa iz domačega blaga.
Metlika. — Ogenj. — Na Svržakih blizo Metlike je 4. septb. po noči ob 3. uri nastal ogenj pri posestniku Jakjjevič« p. d. Jelenič ter jo pogorel pod in his z vsem gospodarskim orodjem, z omlačenim zrnjem, senom in drugo pripravo. ^Metliška požarna bramba je obranila hišo in druga poslopja. Škoda jo cenjena na 6000 kron. — Sumi se, da jo zažgala zlobna roka. Isto noč jo gorelo malo prej v Vel Lešču na Vlaském ... Proti jutru pa je gorelo tudi na Hribu pri Črnomlju. Ubogi ljudje, ki 80 zgubili še to, kar je suša pustila.
Ajdovce pri Žužemberku. Dne 10. sept, popoludne je priredilo na.ie društvo „Škrjanček" veselico pod kozolcem gospodarja Jožefa Legan, ki je bil tako prijazen, da nam je odstopil prostor brezplačno. Fantje bo kozolec prav lepo okrasili in pripravili za igro. Zapeli so par narodnih in nekaj umetnih pesmi in izvršili to točko prav izborno. „Trijo tički" so nam napravili veliko smeha in poštene zabave. V spevoigri „Kovačev študent" so pa pokazali naši vrli „Škrjančki" vso svojo spretnost, tako, da bi lahko z njo nastopili tudi v vsakem mestu. Vdciežba jo bila velika, prostori so bili zasedeni do „zadnjega kotička, pa vsi smo so vračali veseli, tudi gostjo iz Žužemberka in Dvora so odhajali vsi vzradoščeni in zadovoljni. Hitro nam jo minil ta čas vesela. Ta prireditev jo bila zadrga, kateri je največ pripomogel g. organist Ferdo Šilih, ki pa nas zapusti, ker odhaja k vojakom-
Naj ija spremlja povaoiii sreča in Wajoslov božji! — Suša je I>ri nas nezEansko velika in občutljiva. Voda je posla žc po vodnjakih in lužah. Zajoinamo jo iz Krke, ki pa je oddaljena dobri dve uri. Vodo merimo zdaj na Jitře, no na škafe. Po polju je vso suho in sežtrano, ]>o f^ozdih se že suSé drevesa.
LJubljana. — Nova ladja za izseljence. — Splošno je priporočati, da se izseljenci v Ameriko, ki mislijo, da na noben način ne najdejo v domovini zadosti kniha, poslužujejo morske črte iz Trsta v Nevť York. To je zaradi tega važno, ker se je treba peljati samo v Trat, kjer se takoj prestopi v ladjo, med tem ko je po vseh drugih črtah, zlasti nemških in francoskih, zvezanih za ])Otnike, ninogo več težav in sitnosti, ker morajo prestopiti iz vlaka na vlak, po raznih krajih čakati cdon ali celo dva dni na zveze oziroma na nada^no vožnjo. Ker ae potnike po navadi spravlja v vagone, ki so do skrajnosti napoligeni in je taka vožnja silno mučna, zlasti za matere, ki se z otroci selijo. Pri tem naj se ne prezre, da je treba v mnogih slučajih 10 do 16 krat meiqati vlak. Kaj to pomeni za ubogo žensko, ki mora paziti na otroke, si je lahko misliti. Doslej so ae ljudje iz naših krajev po večini ogibali tržaákc črte, čeS, da so predolgo po morju vozi. Severne nemško in francoske družbe vozijo po morju povprečno 8 — 10 dni. Oe ae k temu prišteje silno »laba vožnja po suhem, ki traja 3—4 dni, se pride do zaključka, da ta vožqja ni nić krajša, kakor ona, ki iz Trsta v New York traja 12 do 14 dni. V zadnjem času jo tržaška družba Au stro-A meri kana zgradila novo ladjo „Kaiser Franz Josef der L", ki bo vozila od 2. decembra naprej in sicer samo 11 dni. To bo toroj najkrajša in najhitrejša vožqa črta za New Y'ork oziroma Severno Ameriko.
Družba sv. Rafaela.
DomaČe in ptuje novice.
Pi-flvzvišeiii (;. kiuizoškor je dospel v soboto '23. sc]>t. ter izvršil v nedeljo posvcčetije Itirškc kapele pri oo. frančiškanih. Potem se je odpeljal na Belokranjsko v Črnomelj, kjer ima posvet z duhovščino v zadevi unijatov.
Izjîiibljniio. Neka žena je izgubila dne 21. t. m. v Kandiji voĚjo svoto denarja. Pošten najditolj naj prinese v tiskarno Krajec nasi, ali pa v župnišče Šmihel ali Stopiče.
Snii-tiia kosa. V Kandiji je umrla 21. aept, gospa Amalija Srebotnjak, soproga posestnika in telegrafičnega uslužbenca. — ])ne 11, sept, jo umrl v kandijski bolnici vpok. učitelj M, Petrič, bil prepeljan v Struge ter ondi pokopan. N, p. v m.!
Za ipofiorelce v Mokronogu in v Giibrijali je Kranjska hranilnica darovala 3000 oziroma 1000 kron,
Itazglas. Vsi oti žreba 1 do žreba 477 prvega starostnega razreda jiotrjeni, kateri niso na jiodlagi kako ugodnosti oproščeni, uvrščeni bodo v triletno dejansko vojno službo stalne armade; oni od žreba 478 prvega do 557 drugega starostnega razreda pa v dve- oziroma triletno dejansko vojno službo pri deželni brauibi. Od žreba 578 drugega do vštevši 621 tretjega starosta nega razreda potrjeni pridejo v nadomestno rezervo stalne vojne, vsi drugi dalje pridejo ])a v nadomestno rezervo deželno brambe.
O. kr, okrajno glavarstvo.
Kazenski oddelek MI. c. kr. okrajne sodiiije v liudolfo-veiii se bo dne 30. septembra ISIl v justično poslopje hiš. št. 151 „Križatijske ulico" presolil ter bo istotam z omomeniiu dnem začel poslovati. Pismene vloge za ta oddelek so, kakor doslej, pri vložišču c. kr. okrajne sodnije vlagati,
Ziičelťk [Muikii na obrtni nadaljevalni šoli v Kndolťoveni. Vjíiaovali se bodo vajenci v soboto 30, septembra od 2. do 4, ure popoldne in v nedeljo 1, oktobra od 9, do 11. ure dopoldne. Redni jionk se prične za trgovski tečaj 4. oktobra in za obrtno nadaljevalno šolo v četrtek 5. septembra. — C. kr. gimn. ravnateljstvo kot vodstvo obrtne nadaljevalno šole. Rudolfovo, 14, sei)t. 1911.
Tz noTomeške ženske bolnišnice se nam poroča, da se množé obiski bolnic izven določenih ur vedno bolj. Ljudje si ved« z vsakovrstnimi nujnimi izgovori pri])rositi vstop ne oziraje se na to, da zelú motijo in ovirajo delo bolnišničnega osobja s svojo neljubo navzočnostjo. Ker se je vrhtega v mnogih slučajih izkazalo, da so dovoljenje obiskov ob izvenrednem času zlorab^a, je sklenil upravni odbor, opozoriti javnost, da je obiakovalni čas edino in izključno le od 1. do 3. ure popoldne. Iste ure veljajo za obisk mrličev v mrtva.šnici. Če bi kdo sorodnikov umrlih želel, da ostane mrtva-šnica več časa obiskom dostopna, si mora najeti čuvaja, ki je v to svrho pooblaščen od vodstva bolnišnice.
Gospodarske drobtine.
—	Cena umetnih «nojil. Tomasova žlindra ima različno ceno, ki ae ravna po množini fosforové kisline, ki jo ima v sebi. 100 kg Tomasove žlindre, ki ima 19 odstotkov fosforové kisline, stane v Ijjubljani 7 K, 100 kg kajnîta 5 K 50 h, 100 kg kalijeve soli 12 K, 100 kg amonijevega sulfata 34 K. Kalijeva sol se dobi tudi v vrečah i)0 50 kg in je v teiji slučaju za vrečo posebej plačati 20 h. Kalijeva sol se v obče jiriporoča kakor kaj-nit, posebno za težke zom|je, to jia za to, ker ima kalijeva sol trikrat toliko redilne moči v sebi kakor kajnit in jo je treba za-raditega trikrat manj.
—	Močna knuila za živino. Letos bo treba porabiti za knno zopet vso slamo. Treba bo zaraditega, da se bodo zlasti molzni govedi pokladala močna krmila kot priboljšek. V zadrrjem času se močno priporočajo tudi tropine jiodzeme^skega oreha. Te tropine so bogate beljakovin in maščobe. V Ljubljani stanejo 18 K 100 kg,
Raznoterosti.
Jabliis. Domače podjetnike podpirati in a tem druge spodbujati k podjetjem, spada med prve narodae dolžnosti. Opozarjati torej hočem na neko tako novo podjetje. Lani smo malo vina pridelali in tudi sadnega mošta ne toliko, da bi mogli ž igim shajati za delavce. Ti pa so vajeni na pijačo, in če ni ne vina ne mošta, mora se jim postrezati s tistim gnjtisnim šnopsem, jiravo človeško morilko. Tudi meni je že šlo trdo za pijačo. — Tu sem čital v slovenskih listih naznanilo o „Jablusu". Ker se po časnikih razne tekočine ponujajo za izdelovaiije mošta, nisem imel upatqa, da bi bilo kaj rednega na tej ponudbi. Vendar sem naročil Jabinsa za izdelovaige 200 litrov pijače. Ko mi je došla pošiljatov, sem pa precej videl, da se tu ne gre za kako slcpar-stvo, temveč za po naravi posneto napravljei^e sadnega mošta. Dobil sem eno kepo jabolčnih drož, v katerih so tiste glivice, ki provzročajo vrenje mošta, nadalje en paket štnpe vinskih in jabolčnih kislin, tudi majhno čašico etera, menda jabolčnega in malo barve, da mošt dobi lepo rumeno barvo. Nalil sem v sod blizu ^00 litrov vode, drože sem raztopil v topli, kislino v bolj gorki vodi in vse to zlil v sod. Treba je zdaj bilo dodati glavno stvar, iz katere se po vrenju dela alkohol, to je sladkor. Znano je, da iz dveh kil belega sladkorja dobin)o en procent alkohola. Torej se lahko zračuna, koliko dodati sladkorja, da bo mošt imel na primer 5 do 6® alkohola, kolikor se navadno nahaja v sadnem moštu. In sem dodal 10 kil sladkorja na 100 litrov vode, torej 20 kil, ki sem ga raztopil v prav gorki vodi in izlil v sod. Jn zdaj se je počasi začelo vreiqe, kakor pri naprešanem sadnem moštu. Ker pa je klet zelo hladna, se jo vrenije zavleklo do treh tednov in je še tačas ostalo toliko sladkorja, da se je čutil v pijači, Ta mošt pa je bil tako prijetnega okusa in tudi glede alkohola dovolj močen, da so ga ljudje prav s slastjo pili. Stal me je j)a liter 10 vin, Iztlelovatelj sicer nasvetuje manjšo množino sladkorja, zato pa dodanje 2 do 4 litr. spirita. Ker pa liter rekti-ficiranega spirita stane blizu toliko, kolikor dve kili sladkorja, je pač pametneje primešati sam sladkor, da se iz iqega dela alkohol, ki ne kvari okusa, v tem ko se neprijetni okus po dolitém spiritu dolgo pozna. Doda se pa naj navadni beli sladkor, ni! pa takozvani grozdni sladkor, ki nosi po krivem svoje ime, ker pač ni izdelan iz grozdja, ampak iz krompirja in jc nečista zmes, ki jo za tretjino manj sladka, kakor beli sladkor, torej ima očitno izgubo, kdor mesto belega ta nečisti sladkor doda. Sadni mošt iz jabolk ali hrušek izdeluje so naj pač le iz sadja, ki se ne da prodati, ker je več ali manj potolčeno. Silna potrata pa bi bila, iz bopega sadja prešati mošt Ker je treba tri kile sadja, da se iz qih napreša en liter mošta, bi v slučaju, ko bi sadje lahko prodali po 8 do 16 vin. kilo, en liter iz tacega sadja napre-^anega mošta stal 24 do 48 vin. To si naj zapomnijo naši sadjerejci.	Dr. J. Vošnjak,
Čebelarska knjiga: „Izrojcvanje matic" — v angleščini spisal dr. Phillips, jjoslovenil Aleksander Toman, izdala in založila c. kr, kmetijska družba kranjska. Cena 1 K. — Vsakemu čebelarju je znano, da je od dobrote in rodovitnosti matic največ odvisen ugoden uspeh Čebelarjenja. Zato posvetijo dandanes umni čebelarji največjo pozornost pravilni in umui izreji matic. V domačih panjih — kranjičih — je taka posebna izreja nemogoča, pač pa je ista v panjih s premakljivimi satniki — v dzierzono-vanih panjih — prav lahka stvar in donaša obilo korist. K temu jo troba nekoliko znanja in seveda praktične izkušnje, ki se jc
144.
DOLilNJtíKK NUVIUR

dosedaj při nas zajemak iz nemških virov, ki pa so dostikrat preobširni in nejasni. Taka izreja matic je f)ri naa na Kraiqakem, kjer naj delujemo ne le na dobroto matic, ampak tudi na čisto pleme, postala živa potreba, če hočemo ne le domačim zahtevam, temveč če hočemo z eksportom povišati naše čebelarstvo. Zato je bila misel c. kr. kmetijske drnžbe kranjske, podati našim čebelarjem tako navodilo v slovenskem jeziku, prav srečna in to toliko bolj, ker ae je zato porabil prav dober izvirnik. Kqiga „izrejevaige matic" podaja v jasnih odstavkih vsa potrebna navodila in ima vrh tega Še dobre slike, ki pojasnujejo vsebino ter bode dobro doála vsakemu čebelarju, ki se peča z umno izrejo matic. Priporočamo to kiqigo, ki stane samo 1 K, najtopleje vsem domačim čebelarjem in smo uverjeni, da bodo iz nje povzeli mnogo umnih naukov za svoje čebelarjetýe.	L.
Poslano. *)
„stari ttgitatoV^ v Novem mestu.
„Vpijte Tctidar, ř- doktor, in stopita naprej!"
„Vidiš, Bvot, nii řfcmo in kako »tfilisie za-vzamei proti temu?"
f
Za Vase zelo duhovito in precej ša^ivo pismo z dne 10. sept. 1911 izvolite sprejeti mojo cifrasto zahvalo.
Prosim, oprostite mi, da Vam danes ne morem obširneje odgovoriti, ker me to Vaše fino pismo spomiirja odveč na neki tudi zelo šaljivi podlistek ter nii nehoté povzročnje toliko smeha, da res ne morem resno misliti, kaj še pisati.
Ziodij vedi, zakaj mi vedno brenči po glavi neki klovn z velikanskim štabom?
No, pa v nekaj dneh bode že odleglo in takrat bodemo uže tudi imeli volilni shod. Na tem shodu se bodeva pa pogovorila prav odkrito in to tem ložje, ker Vam hočejo izreči tudi dragi Novomeščani svoje priznaïqe.
Naznanil Vam bodem natančno javni kraj, dan in uro shoda ter upam na sigurno udeležbo — radi gole resnice!
Nam se ne bode treba skrivati v zasebne prostore in tudi ne vabiti samo svoje osebne privržence, ne, mi gremo — in vsak naj zavzame res svoje odkrito stališče napram volilcem in naj nastopi odločno za svoje narodno in občinsko pravo.
Toraj na svidenje!
Novomesto 21. sept. 1911.	K. llofiiiiiiii.
Dražbeni oklic.
E 6*7/11 E «60/11
Dne 3. oktobra. 1911 dopoldne ab 10. uri bo pri apodaj oxnamo-njoni Bodniji :
I.	V izbi Stv. 8 ilrazba zomljiič vloi, Stv. B6 k. o. StranakavaH, obsto-joiega iz hiie Itv. 7 v IlirftnivttBi z gospodarskimi pOBlopji, vrta, 5 njiv, i travnikov, 10 gozdnih pared in ginanjske pravino s pritiklino vred, ki obstoji iz par konj, konjske oprave, pluga, 2 bran, BÏamoroznipe, 2 vozov in 2 hrastovih kadij.
II.	V izbi Atv. 6 pa dražba zemljiŠi vložek al Stv. 1)41, b) 65i in c> 170 k, o, Corovec, ohstojeiih iz ad a) vrta in 4 njiv, ad h) painika in travnika, ad rH pa 2 paucikov.
Cenjeno je posestvo; Pod L na 18.0H8 K, pritikline na 674 K; ono pod n. pa ad n) na 431 K; ad b) na 110 K, in ad c) na 80 K.
Najmanjši ponudck, pod katerim so ne prodajo, pa znaj^a: ad I. 9315 K ; ad U. a1 287 K, ad b) 73 K, ad c) 53 K.
Đrazhcnc pogoje in IÍsíídd, ti£o£e se nepremičnin, smejo tisti, ki želÉ kupiti, pregledati pri tej sodniji v izbi it.v. 5 odnosno 6 itied opravilnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd, II.,
dno 22. avgusta 1911,	1S4
Dražbeni oklic.
E 725/11 11
Dne 11. oktobra 1911 dopoldne ob 10, uri bo pri spodaj o/nanienjcni sodniji v izbi Ètv. 6 dra/.bft zemljiši';: a) vL št. 3223, 252 in 318 k. o. lioišjin, obstojciih iz biàe í5t. 2 v HerSlinu, z gospodarskimi poslopji, 7 njiv, 2 travnikov, 1 pa.^nika, 3 gozdnih jinrcel v skupnem obsegu (jba, 66a, Win'in pritikline, obstoječo iz pluga, brane, voza, sani in iSitne Čistilnice; b) vi. S'.), 32 in 137 k. o. St. Petor, obstojeftih iz hiio it. 1 v Dobovém z drugo malo hiiiico in gospodarskimi poslopji, \x tretje hi^e na parceli it. 60, dalje 4 vrtov, IS njiv, 2 paznikov in 18 go^tdaih parcel, v skupnem obsegu 30ha, 22a, bám*, in pritikline, obstojeûe iz pluga, voza, ko^a in mize,
NepremiSninam Jo dolořena vrednost; onim pod a) s pritiklinami, cenjenimi na 61 K skupaj na 26.000 K; onim pod b) s pritiklinami vred, cenjenimi na 40 K, skupaj na 20.000 K.
Najmanjii ponudek znaša ad a) 18.667 K, ad b) pa 13.334 K; pod tema zneskoma se ne prodaje.
Dražbcne pogoje rn listine, tičoĚe se nepremičnin, smejo tisti, ki želĚ kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 5 med opravilnimi urami,
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddeiek II.,
dne 5. septembra 1911,	185
Dražbeni oklic.
E 678/11 E imin ' 6	5
*) Uredništvo je odgovorno za vsebino tega poslanega samo v toliko, kolikor določa z^on.
Prošnja do blagih srci
Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto dne 19, avg. v Mokronogu ljuto razsajal in spravil v par urah skoraj cel trg v pepel. Zgorela so stanovai^jska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje.
Beda je nepopisna !
Prosimo torej vsa blag-a srca, da priskočijo obupanim revežem na pomoč, da se vsaj za prvi trenutek osuáe solze onim, ki obupano gledajo v pogorišča svojih uničenih domovanj.
Vsak dar, bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani, bode našel hvaležna srca obupanih pogorelcev.
Posiljatve hvaležno sprejema: „Odbor za podpore nujno potrebne pogorelce." — Mokronog, 23./8. 1911,
Za odbor: Josip Tekiivčič, m. p. sodni predstojnik. — Ivan Arhj m. p. davčni predstojnik. — Ivan Piriiat, m, p. nad-učitejj. — Josip Tratar, m. p. učitelj, — Za župnika Hinko Itukovitz-a, Frauc Žitnik, m. p. kaplan. — Ivan Zihcrl, m. p. trgovec. — Peter Strel, m. p, — Ivan Hutter, m, p. sodnik.
Loterijske številke.
GRADEC, 16. septembra 67 44 21 14 39 TRST, 23. septembra 33 46 13 10 83
Novo stanovanje
za tri stranke, s tremi sobami in kopali.ščem. s posebnim vbodom, se takoj odda t najem pri Matko MaloviČU mizarju poleg Pošte, Novo mesto.
Ravno tam je po ceni veČ novih Okenj na prodaj, 110X76 cm velikosti.
Pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi Hv. 6 bo draiba : I. Dno 17, oktobra 1911 dopoldne ob 10. ufi: zemljiiča vloi. it.ev. 543 k. o. Zagorica, obstoječega iz hij^e itv. 33 v Gor. Karteljevem, vinograda in paznika.
TI. Dne 4. novembra 1911 dopoldne ob 10. url pa: zemljišča vIok St.v. 533 k, o. Vol. Podljuben, ležečega v Petanih, obstoječega iz travnika odnosno njive. Nepremičnine so cenjeno: ad I. na 1000 K, ad II. na 35G K. Najmaojfli ponudek, pod katerim se ne prodaje, pa znaâa: ad i. fíti6 K 67 b; ad II. 238 K.
Draiibene pogoje in listino, tičoče se nepremičnin, smejo tisti, ki name* ravajo kupiti, pregledati pri tej sodniji v izbi stv. G mod opravilnimi iinimi.
C. kr. oicrajno sodiàce Rudolfovo, oddelek II., dno 7. septetnbra 1911.
188
P 162/10
IS
Prostovoljna sodna dpožba nepremičnin.
Pri C, kr. okrajnem sodiSču v Novem mestu je po proánji lastnico ndl. Angele Mubič na prodaj po avni dražbi zemljišče vlož. át, 138 kat. obč. BrSlin, za katero se je ustanovila izklicna cena na 5000 K.
□raiba $e bo vršila dne 9. oktobra 1911 dopoldne ob 10, uri v iobl it. 3.
Ponudbe pod izklicno eeno se no sprejmo.
Na posestvu ^avaiovaniin upnikom ostanejo uplivne zastavne pravico brez ozira na prodajno ceno,
Iiražbeno izkupilo je v delnem znesku 1000 K po preteku 14 dni, dalje delni znesek 1000 K v treh mesecih po odobritvi in ostanek skupine z 5% obrestmi y pol leta v sodno shrambo založiti.
Dražbeoe pogoje je mogoie vpogledati pri tukajinem sodiSču.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem oddelek I,
dne 11. septembra IDll.
187
SoT litograiični stroj
je na prodaj. — Pove upravnistvo Dol. Novic. iBO-3-1
Drva s trdega lesa
na drobno sekana v butaricah, ])riporoca : oskrbništvo Ruppčvh. :
Cena na dom postavljenih drv pri odvzetju celega voza po 33 ii biitarica. Posamezno butarice se dobe za isto ceno v graščinskem skladi-šču na kolodvoru v liudolfovem. iSH-o-i
najnouBjši in nojboljši šivalni stroji ZD. stoletja !
Dobe se le v naših prodajalnah ali od njih agentov.
SINGER Ko.,
181-8-1
)l(iliiiška (IrnžJřa šiviiliiili slrojei
Novomesto, Glavni trg št. 45.
S I. novembrom 1911 se odda ^^^^
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovsko orožnotovornisha družba Peter Wernig^
družba z omejeno zaTOzo V Borovljah, KorOŠkO. Ceniki brezi)]fično '» poštnine prosto.
Zdravega in pridnega UCCflCâ
takoj' sprejme	les-a-i
Jakob MikoliČ, krojaški mojster v Novem mestn.
gostilna v zakup (najem) Leoo Dosestvo
na prometni državni cesti — tik živinskega trj^a. Zraven gostilne	^
na prometni državni cesti — tik živinskega trga. Zraven gostilne še ena manjSa hisa z vrtom in eno qjivo,
VeĚ se izve pri Josip Ilrelioríř-ii — Metlika.
Z novim letom
SB odda V najem gostilna
na Ločni cesti št. 231 v Novem mestu.
Natančneje ravno tam.	183-3-1
V Zalogu - Brcitenou
naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana
zarezana
in stavbena opeka
v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici.	usas
m
«
3E5E5Z5HSH5E52SESESEŠ ÍB5B5H5E5E5E5E5E5E5H
KEIL-ov LAK
najboljši lak za' tla iz mehkega lesa.
Kcil-avti licln iircvlnka ((glazura)
Kn itinívnlnc mízu !)U TÍn. Keil-ova paíita »a íievljo 30 vin, Kcíl-ov lak xa /latonjo okvirjev 40 vin.
Novo mesto: J. l'kek. Črnomelj: Anton Zure. Idrija-. Val. Na|iajno. Kamnik: Kd. Ilnjuk. KoÉBvje: Frntiz IjOJ. Kranj: J'>anc Dolenc.
Koil ovo IfiâÉilo zíL půdo M vin. Koil-ov lak xa klobuke v railíí-nili barvali,
ima vedno v zalogi tvrdka;
Ljubljana: I^nkovic & Ueden. Postojna: Anton liitrich, Škofja Loka: M. Zagorje: Kib. E. Mibclíič. Radovljica: Oto Iloman.
177-0-2
asasasasasasasasâsgsS asaBBSgsgsasBSSSBSHsH
»
na prodaj
obstoječe iz par njiv, satlnih vrtov, zidane hiše	in drni^ih gospodarskih poslopji, vtse v dobreui stauju.
Več 86 pozve jn-i lastniku	171-2-3
Antonu Korbar-ju v Cerovem logu, občina Orebovica.
Radi opustitve vinske trgovine proda se več
- vinske posode -
od 1—70 hektolitrov po nizki ceni. Ljubljana, Prisojna ulica 5. 1823 1	Grajzerjevi nasledniki.
Mlinslio hamenje
zmesno, beio, surščno. Najboljše rude, : Cene nizke.
Najboljie mlinsko kamenje iz 6 lastnih kamnolomov, ter razilino trdih rud in sestave vsake mere naroča se le neposredno pri
Leskovšek Frane, kamnoseški mojster	ie6-5-3
v Št. Jurju ob Juž. železnici, Spodnje Štajersko.
Prva dol. izdelovalnica peči
L Appetov nasi. J, Klemeiičič v Kandiji
opozarja na noro zalogo
loaaóeailx peci
vsakovrstnih barv in vzoreev, 132-0-5
^ Ki*asne ^ bele ali modre štedilnike. Zaloga kruánih peči.
Zaradi veliko zaloge nizke cene. Solidno delo.

I
I
I
I
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za Handijo in oIioiíed
rcg, zadrnga z neomejeno zarezo
V lastiieiii domu v Eandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ae, ter obrestuje po
* o
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
Za hranilne vloge kakor za vse poíojilDÍCnc obveznosti — jtunùi {tolc^ rezervnega zaklada in deležev £oz 32(X) zadružnikov z TBcm svojim premoienjeni. Iz te^ se razvidi, da malokateri denaini zavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska branilnica.

*
I I p:
Hlf t
Ivan Kuntara,
: tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem
se priporoča slavnemu občinstvu in gg'. graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. — Ravnotam se j)roda iiagrolniii sretilnîca.	l5-a3-i7
Kupite
če imate:
Kašalj
lii'i])avost, katar in zasli^cnje, oslovski
Josip Ogoreutz
: : v Novem mestu : :
priporoča svojo bogato zalogo VSakOVrStnCga
oblačilnega blaga za moške in ženske
[10 iiajiiiiji i^eiii.
Vsakovrstni Ši Val H i StfOj Í IM) naj iiižj i ceni in iifîcxliiimi (»labilnimi iio^oji.
Velika izbira nagrobnih vencev.
o
Vedno sveža priznano najboljša
^^^ ogrska volnena in židana
mlinarska sita.
Zaloga nepremočljivega platna in plaht - za vozove. -
Zunanja naročila točno in poštnoobratno.
Nizke cene.	Dobra postrežba.
lSl-6-4
Gozd, travnik in nekaj HJIV
na Vel. Skerjančem pri Rudolfovem, je iz proste roke na prorlaj Naslov ae poizvc pri npravnistvu „Dol. Novic".	i(i4-3-3
in dušljivl kašelj nió druzega, kakor fino dišečo:
Ktiiserjeve prsne tiaramele s „tremi smrehami".
5900 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj 20 in 40 vinarjev. Orojček 00 vinarjev.
Dobi se v lekarnah: Ber^^niiiun Josip, Novo mesto; Andrijanič - Novo mesto. - i-is-ie
„Za ID vinarjev liter"
najboljšega jabolCnika, skoraj jednako pristnemu, lahkemu vinu, ae napravi samo iz najnovejae iznajdbe „Jablus". — Iz „Jablusa" pripravljena pijača vre kakor naravni moit, je zdrava in krepilna.
1 zavoj „Jablus" z navodilom vred aamo 5 K 30 V po postnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se isCejo.
Glavno zastopstvo :	85-3-3
„Jablus" — Podplat, Štajersko.
16i)-6-3
denarja priiiranite
ako sukno in modno bla^o naročite
: direktno iz tovarne tvrdke :
*
Milica Tomec,
Humpolec (Čeáko).
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto na ogled. Zanesljivi zastopniki se sprejmejo.
Izdajatelj în taložník Urban Horvat.
OdgOToraî urednik Anton Žlogar.
Tiíik J. Krajec nati.