y 263997
LETNIK 2
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
naša
skupnost
MAJ 1976	številka 5
DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
V NEDELJO, DNE 6. JUNIJA 1976 BO NA HUDEM PRI IVANČNI GORICI SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVEGA OBRATA AGROSTROJA LJUBLJANA. OTVORITEV BO ZDRUŽENA S POIMENOVANJEM TOVARNE PO NARODNEM HEROJU ALBINU GRAJZERJU, ODKRITJEM NJEGOVEGA DOPRSNEGA KIPA IN PRAZNOVANJEM KRAJEVNEGA PRAZNIKA.
M posnetku je nov obrat na Hudem pri Ivanini gorici
Foto:	Karlinger Natalija
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU - MALA USTAVA
KAJ BO PRINESEL ZAKON O ZDRUŽENEM DELU
V javni razpravi je osnutek zakona o združenem delu. Po sprejetju nove ustave SFRJ je osnutek zakona o združenem delu za našo družbo3 še posebej pa za podro-šj e združenega dela, najpomembnejši zakonski akt, ki ga bomo sprejemali in o katerem bomo vodili javno razpravo v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih.
Z zakonom o združenem delu - našo malo ustavo, bo dokončno vsklajeno temeljno načelo naše družbene preobrazbe, da mora upravljanje v imenu delavcev prerasti v dejansko upravljanje delavcev. V osnutku zakona so konkretno opredeljena vsa določila ustave, ki se nanašajo na tematiko združenega dela, ali pa so zanj pomembna. Z doslednim izvajanjem zakona bo onemogočena vsakršna samovoljna in zlonamerna razlaga ustavnih določil. Z zakonom o združenem delu bo izpolnjen tudi eden najpomembnejših in najzahtevnejših sklepov X. kongresa zveze komunistov Jugoslavije o razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in o dograjevanju družbenoekonomske podlage sistema samoupravnega združenega dela.
Osnutek zakona omogoča in nalaga delavcem izvesti tako organiziranost združenega dela, v katerem bodo na podlagi združevanja dela in družbenih sredstev reprodukcije ustvarili tak družbenoekonomski splet medsebojnih odnosov, ki bo zagotavljal varen, trajen in ekonomsko trden sistem samoupravnega združenega dela, s katerim bodo v celoti upravljali delavci sami.
Vsebina osnutka zakona o združenem delu je razdeljena na šest temeljnih delov:
-	temeljne določbe opredeljujejo osnovne ideje zakona in njegovo vsebino;
-	družbenoekonomske odnose delavcev v združenem delu, vštevši tudi odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka v posameznih oblikah združevanja kmetov ter povezovanja osebnega dela z združenim delom;
-	medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in odnose pri upravljanju sredstev v družbeni lasti;
-	samoupravno organiziranje združenega dela, s podrobnejšo razčlenitvijo pogojev in načina samoupravnega organiziranja v posameznih oblikah združevanja dela in sredstev - temeljna organizacija združenega dela, temeljna organizacija, sestavljena organizacija združenega dela, skupnost organizacij združenega dela, samoupravna interesna skupnost in druge oblike;
-	uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu,ki vsebuje določbe o načinu in oblikah odločanja delavcev v združenem delu, o organih upravljanja in njihovih izvršilnih ter poslovodnih organih, o obveščanju delavcev, samoupravni delavski kontroli, odgovornosti za opravljanje samoupravijalskih funkcij, o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih ter drugih samoupravnih in splošnih aktih o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine;
-	kazenske določbe obravnavajo gospodarske prestopke in prekrške;
-	v prehodnih in končnih določbah so določeni roki, v katerih so organizacije združenega dela, poslovne skupnosti združenega dela in organizacije poslovnega združevanja ter kmetijske in druge zadruge, samoupravne interesne skupnosti, dolžne vskladiti svoje delo, poslovanje in organizacijo z določbami zakona.
PRIPRAVE SO V POLNEM TEKU
Neposredni politični nosilci in organizatorji javne razprave o osnutku zakona o združenem delu so sindikati in socialistična zveza delovnega ljudstva; sindikati v delovnih in drugih organizacijah združenega dela, skupaj s SZDL pa v samoupravnih interesnih skupnostih, organizacije SZDL pa v krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih. Celotno aktivnost v občini vsklajuje koordinacijska komisija komiteja občinske konference ZKS za spremljanje uresničevanja ustave.
Na podlagi enotnega dogovora o aktivnosti družbenopolitičnih in drugih organizacij v SR Sloveniji je občinski svet zveze sindikatov, v soglasju z vodstvi o-stalih družbenopolitičnih organizacij, sprejel načrt dejavnosti sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v občini, ki se ze izvaja. Ustanovljen je sekretariat za organizacijo javne razprave, imenovan občinski politični aktiv predavateljev za vsebinsko usmerjanje in vodenje javne razprave ter izveden seminar za člane tega aktiva, na katerem so bili seznanjeni s pomenom, cilji in vsebino osnutka zakona o združenem delu ter njihovimi neposrednimi nalogami. Sklicano je bilo tudi posvetovanje s sekretarji osnovnih organizacij ZKS, predsedniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki krajevnih konferenc SZDL in predsedniki osnovnih organizacij ZSMS.
PRIPRAVIMO IN VKLJUČIMO SE V JAVNO RAZPRAVO
V času od 30. maja do 15. junija bodo delovni ljudje in občani na svojih zborih razpravljali o vsebini osnutka zakona o združenem delu, istočasno pa obravnavali analizo samoupravnih razmer v svoji organizaciji, ki jo bodo pripravili politični aktivi oz. odbori za organizacijo javne razprave, ob tvornem sodelovanju strokovnih služb. V analizi samoupravnih razmer bodo kritično ocenjene in razgrnjene vse pomanjkljivosti in napake ter nakazane možne spremembe in rešitve, na podlagi katerih se bodo delavci odločali za nadaljnje ukrepe pri poglabljanju samoupravnih odnosov in odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti.
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
HOČEMO TEMELJNO SODIŠČE !
Tako je izzvenela razprava delegatov vseh zborov občinske skupščine Grosuplje na skupnem zasedanju dne 28. aprila. Enako so se do predloga za izdajo zakona o rednih sodiščih, ki v Grosupljem ne predvideva temeljnega sodišča, pač pa le oddelek temeljnega sodišča v Ljubljani, opredelili tudi izvršilni organi občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršni svet skupščine občine. Slednji je predlog za izdajo zakona o rednih sodiščih proučil s posebno pozornostjo ter analiziral tudi dejanske možnosti, potrebe in pogoje za ustanovitev temeljnega sodišča v Grosupljem.
Zbori občinske skupščine so ob najširši podpori navzočih delegatov in preko njih vseh delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v občini ugotovili, da ima Občinsko sodišče Grosuplje tudi v ustavni preobrazbi pravosodnega sistema vse pogoje, da zadrzi status temeljnega sodišča. Zelo ugodno rešeno kadrovsko vprašanje sedanjega občinskega sodišča, nova sodna zgradba, rešena stanovanjska vprašanja delavcev sodišča pa so jamstvo, da bi Občinsko sodišče Grosuplje tudi po prenosu novih pristojnosti lahko uspešno delovalo kot temeljno sodišče.
Vsaka drugačna rešitev bi pomenila odtujevanje sodišča od občanov ter oviro pri uveljavaljanju njihovih pravic. To pa ne bi bilo v skladu z ustavnimi določbami, po katerih je občina tista družbenopolitična skupnost, ki zagotavlja občanom vse pogoje za življenje in delo, meddrugim tudi uresničevanje varstva pravic občanov, varovanje zakonitosti ter varnost ljudi in premoženja.
Posnetek sodne zgradbe v Grosupljem
Foto: A. Fioker
POROČILA ORGANOV ODKRIVANJA, PREGONA IN SOJENJA V PRETRESU DELEGATOV
Poglobljena, vsebinska in živahna razprava delegatov vseh zborov občinske skupščine o poročilih dela Občinskega sodišča Grosuplje, Sodišča združenega dela Ljubljana, Občinskega sodnika za prekrške Grosuplje, Občinskega javnega tožilstva Ljubljana, Občinskega javnega pravobranilstva Ljubljana, Postaje milice Grosuplje, inšpekcijskih služb SO Grosuplje in komisije za ugotavljanje izvora premoženja SO Grosuplje je pokazala, da delovni ljudje in občani z zanimanjem spremljajo rezultate dela teh organov in jih tudi kritično presojajo. Delegati so ocenili, da so vsi organi, katerih poročila so obravnavali, v danih pogojih dela, v letu 1975 uspešno opravili svojo družbi koristno funkcijo.
Poleg zahteve po temeljnem sodišču v Grosupljem so zbori izoblikovali še naslednja stališča:
- Posebno skrb je treba posvetiti preventivni dejavnosti in odpravljanju vzrokov, ki pogojujejo negativne pojave v občini. V ta namen je treba poživiti delo organov samozaščite, delavske kontrole, poravnalnih svetov in drugih organov ter organizacij, ki lahko vplivajo na dvig samoupravijalske zavesti delovnih ljudi, dvig varnostne kulture in socialistične morale. Pomembno vlogo pri tem imajo
družbenopolitične organizacij e3 zlasti socialistična zveza m svndikati.
-	Organi odkrivanja in pregona ter pravosodja naj pravočasno obveščajo skupščino občine3 njene organe in telesa o najpomembnejši problematiki ter dajejo tem o-rganom3 kakor tudi organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam ter skupnostim konkretne predloge za sprejetje ukrepov za odpravo nepravilnosti in drugih ovir pri uspešnejšem delovanju.
-	Vsi organi, katerih poročila je skupščina obravnavala, naj bi poskrbeli tudi za pravočasno informiranost delovnih ljudi in občanov o negativnih pojavih v določenih sredinah. Proučijo naj tudi možnost organiziranja ustreznih strokovnih predavanj za delavce - člane delavskih kontrol in drugih organov družbene samozaščite, kakor tudi za člane svetov krajevnih skupnosti in naj jih seznanjajo z njihovimi novimi nalogami in dolžnostmi v novih organih samoupravljanja.
-	Posamezni organi naj glede na ugotovitve, ki vzhajajo iz poročil in v skladu s temi stališči, analizirajo svoje dosedanje delo in sprejmejo akcijske programe, ki bodo zagotavljali njihovo še bolj učinkovito in hitrejše reševanje, zlasti družbeno najpomembnejših zadev. Še večjo skrb je potrebno posvetiti zaščiti družbenega premoženja in preprečevanju tistvh negativnih pojavov, ki neposredno posegajo v samoupravne družbene odnose in kršvjo temelje samoupravne socialistične družbe.
-	Inšpekcijske službe oz. posamezni inšpektorji naj pri odkrivanju negativnih pojavov poglobijo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi.
-	Organi odkrivanja naj več pozornosti posvetijo problemu nesreč pri delu, ki pogosto ostajajo prikrite, čeprav povzročajo veliko družbeno škodo.
OBČINSKA SKUPŠČINA - DELEGATSKA BAZA TUDI ZA ZVEZNI ZBOR SKUPŠČINE SFRJ
Zbori občinske skupščine so kot konferenca delegacij za zvezni zbor skupščine SFRJ obravnavali poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ od izvolitve v maju 1974 do konca poslovnega leta 1974/75. Ugodno so ocenili delo delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru, kljub ugotovitvi, da povezanost delegatov iz SR Slovenije s svojimi delegatskimi bazami, to je z občinskimi skupščinami, še ni zaživelo pristno. V bodoče bo treba to sodelovanje poglobiti. V ta namen bo skupščina občine Grosuplje obveščala skupščino SRS - delegate iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ o sklicvh sej svojih zborov in jim dostavljala tudi vsa pripadajoča gradiva.
Zbori so se tudi zavzeli, da je treba pri izdelavi programa dela zborov občinske skupščine za naslednje poslovno leto doseči skladnejše programiranje dela občinske skupščine, skupščine SRS in skupščine SFRJ.
ŠTIPENDIRANJE NAJ POSTANE SESTAVNI DEL KADROVSKE POLITIKE
Poročilo o izvajanju politike štipendiranja v občini Grosuplje, ki ga je za sejo zborov občinske skupščine pripravil izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Grosuplje, je v oblikovanju in izvajanju družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji opozorilo na niz nedodelanosti, ki se odražajo tudi v politiki štipendiranja v občini.
Delegati so se zavzeli v občini za tako štipendijsko politiko3 ki bo zagota-vljala, da bo štipendiranje resnično postalo sestavni del kadrovske politike. To pa bo moč doseči le z ustreznimi kadrovskimi štipendij ornis vezanimi na srednjeročne programe potreb po kadrih v posameznih delovnih organizacijah.
Delegati vseh zborov so osvojili poročilo o izvajanju politike štipendiranja v občini, v smislu razprave pa so sprejeli:
PRIPOROČILI: 1. Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Grosuplje naj pri skupni komisiji podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, v smislu stališč zborov občinske skupščine, sproži postopek za spremembo družbenega dogovora o oblikovanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
2.	Vse organizacije združenega dela naj ponovno proučijo dejanske potrebe po kadrih in na podlagi teh ugotovitev razpišejo potrebno število kadrovskih štipendij.
ter
STALIŠČA:
1.	V družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji je treba korigirati instrumente, ki vplivajo na izračun višine štipendije.
2.	Izenačiti je treba obveznosti štipendistov, ki sprejemajo štipendije iz združenih sredstev z obveznostmi prejemnikov kadrovskih štipendij.
3.	Znesek, ki ga iz naslova štipendiranja ze prejema eden ali več družinskih članov, naj se pri dodelitvi štipendije upošteva kot dohodek družine.
4.	Uskladiti je treba razpisovanje kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev.
Razpis štipendij iz obeh naslovov naj se opravi sočasno, dvakrat letno.
5.	Prosilec štipendije ne more dobiti štipendije iz združenih sredstev, če ne predloži potrdila, da je bila njegova prošnja za dodelitev kadrovske štipendije, zavrnjena.
6.	Zaprošeni organi krajevnih skupnosti in družbenopolitčnih organizacij v krajevni skupnosti, naj pri dajanju mnenj k vlogam posameznih prosilcev štipendije z večjo skrbnostjo in odgovornostjo proučijo upravičenost prosilca do štipendije, zlasti glede na njegovo družbenopolitično aktivnost in dejanske premoženjske razmere v družini, ki v predloženih uradnih dokazilih niso izkazane.
7.	K prošnjam za štipendije tistih prosilcev, ki zaprosijo štipendijo za šolanje na srednjih šolah in pri katerih, glede na starost, še ni moč ocenjevati njihove družbenopolitične aktivnosti, naj obvezno da mnenje vodstvo tiste osnovne šole, kjer je prosilec dokončal osemletko.
VOLITVE IN IMENOVANJA
Na skupnem zasedanju dne 28. aprila 1976 so zbori občinske skupščine:
-	v iniciativni odbor za ustanovitev komunalne skupnosti imenovali:
1.	KRIŽMAN Ludvika^ SGP Grosuplje
2.	KRAŠOVEC Antona^ Komunalno podjetje Grosuplje
3.	KALAR Francas Studenec 5, p. Ivančna gorica
4.	KNAPIČ Petra, Instalacije Grosuplje
5.	ZAKRAJŠEK Franca, Universal Ivančna gorica
6.	BUČAR Alojza, Komunalno podjetje Grosuplje
7.	MAROLT Jožeta, Knjigovodski biro Grosuplje
8.	URBANČIČ Franca, SO Grosuplje
9.	ČAMPA Ludvika, Ivančna gorica n.h.
10.	MIKLIČ Marjana, Videm 40
-	v iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti za varstvo pred pozorom imenovati:
1.	za predsednika: LJUBIČ Lojzeta, Stična 111
2.	za tajnika:	ŠKRJANC Alojza, Grosuplje, Jurčičeva 1/4
3.	za člane:	ROZMAN Janeza, Brezje 21
LOŽAR Franca, Šentvid pri Stični ZRNEC Jožeta, Zdenska vas 51
-	v komisijo za pregled davčnega zaključnega računa imenovali:
1.	za predsednika: MENCIN Marij o,delavko expoziture SDK Grosuplje, delegatko
družbenopolitičnega zbora
2.	za člana:	ANŽLOVAR Dušana, delavca uprave SO Grosuplje
MLADENOVIČ Tatjano, delavko uprave SO Grosuplje
-	v skupščino kluba samoupravi j at cev izvolili ERŠTE Julijano, sekretarko SO Grosuplje
-	v delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana - TOZD Grosuplje izvoliti
1.	HOČEVAR Karla, delegata družbenopolitičnega zbora,
2.	GRIL ing. AVGUSTA, delegata zbora krajevnih skupnosti
-	v komisijo za družbeno nadzorstvo imenovati za člana MIŠIGOJ Jožeta, delegata zbora združenega deta
-	dati soglasje k razrešitvi ZAKONJŠEK Maje, namestnice občinskega javnega tožilca v Ljubljani
-	dati soglasje k postavitvi TREBEŽNIK Primoža in CUNDER Tomaža za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani.
ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE BODO V MESECU MAJU OBRAVNAVALI:
-	Poročita o delu družbenih skladov za leto 1975, zaključni računi za leto 1975 ter finančni načrti za teto 1976
a)	sklad skupnih rezerv
b)	sklad za pospeševanje kmetijstva
c)	komunalni sklad
d)	cestni sklad
-	Poročiti o delu komunalnih delovnih organizacij za teto 1975 in potrditev programov det za teto 1976
a)	Komunalno podjetje Grosuplje
b)	Obrtno komunalno podjetje "Universal" Ivančna gorica
-	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o omejitvi hitrosti vožnje motornih vozil skozi nekatera naselja v občini Grosuplje
-	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na območju občine Grosuplje
-	Odlok o maržah v prometu na drobno za nekatere prehrambene proizvode
-	Informacija o poteku vpisovanja posojila za ceste v SR Sloveniji
-	Analiza zaključnih računov organizacij združenega dela v občini Grosuplje za leto 1975
POSOJILO ZA MODERNIZACIJO MAGISTRALNIH IN REGIONALNIH CEST
OBČINSKI ŠTAB ZA IZVEDBO VPISA POSOJILA ZA CESTE
Izvršni svet skupščine občine je na seji 4. maja imenoval občinski štab za izvedbo vpisa posojila za modernizacijo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji. Štab vodi član izvršnega sveta tov. Andrej Drmal, člani pa so Se: Nered Jože3 Ružič Franc, Škantelj Franc, Vrhovec Milan, Krašovec Tone, Mencin Marica, Potokar Ema, Čuček Kurt, Križman Ludvik in Malnar Blaž.
Štab je takoj sprejel akcijski program ter začel s pripravami za vpis posojila. Določil je vpisna mesta ter napravil plan vpisa posojila za vsa vpisna mesta. 0 vpisu je štab razpravljal s predsedniki krajevnih konferenc SZDL, z direktorji delovnih organizacij, predsedniki delavskih svetov in računovodji. Razdelil je propagandno tehnični material ter izvedel instruktažo predsednikom komisij v TOZD in krajevnih skupnostih.
DELAVCI OBČINSKE UPRAVE ZA ZGLED
Posojilo za ceste so vpisali vsi delavci občinske uprave. Zelo pomemben je podatek, da je kar 52 delavcev vpisalo celotni enomesečni osebni dohodek.
Predsednik občinskega štaba za izvedbo vpisa posojila tov. Andrej Drmal je vpisal kar 10.000.- din, enak znesek pa je vpisal tudi sekretar osnovne organizacije ZK v občinski upravi tov. Vinko Kobilca.
Delavci občinske uprave so s takim odzivom pokazali izredno visoko politično in nacionalno zavest, saj je akcija velikega pomena za nadaljnji razvoj SR Slovenije.
Posnemajmo torej delavce občinske uprave !
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE O VPISU POSOJILA
Na skupni seji izvršilnih organov vseh družbenopolitičnih organizacij občine Grosuplje, ki je bila 14. maja, so ti organi soglasno sprejeli poziv vsem vodilnim in vodstvenim delavcem v občini ter članom vodstev vseh političnih organizacij za vpis posojila. Izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij pozivajo vodilne in vodstvene delavce ter člane vodstev vseh družbenopolitičnih organizacij, ki imajo osebne dohodke nad 6.000 din mesečno, da vpišejo posojilo v višini enomesečnega osebnega dohodka, tisti, ki imajo osebne dohodke med 4.000 in 6.000 din naj bi vpisali 75 % enomesečnega osebnega dohodka, drugi pa najmanj polovico enomesečnega osebnega dohodka.
Izvoljeni funkcionarji vseh občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij so ze vpisali posojilo v skladu s tem pozivom.
VPIS POSOJILA SO ŽE ZAKLJUČILI
Vpis posojila je prvo zaključilo Občinsko sodišče Grosuplje, in sicer ze IZ. maja 1976. Vpisali so 100 % planiranih sredstev. Z enakim rezultatom so vpis posojila zaključili tudi v osnovni šoli Stična.
Ostali, ki so zaključili vpis, so dosegli naslednje rezultate:
Uprava SO Grosuplje	167,3	%
Universal Ivančna gorica	100	%
Komunalno podjetje Grosuplje	100	%
Novost Radohova vas	120	%
Občinska konferenca SZDL Grosuplje	164	%
Občinski komite ZKS Grosuplje	160	%
Obč. svet zveze sindikatov Grosuplje	155	%
Občinski odbor RK Grosuplje	180	%
Občinski odbor ZZB NOV Grosuplje	244	%
Občinska konferenca ZSMS	182	%
Skupnost zdravstvenega zavarovanja Grosuplje 100		%
Zavod za zaposlovanje Grosuplje	137	%
Zveza kulturno prosvetnih organizacij Gr.	130	%
Skupnost socialnega skrbstva	130	%
Občinska izobraževalna skupnost	133	%
Od 76 vpisnih mest v organizacijah združenega dela je bil 22. maja 1976 vpis zaključen na 17 vpisnih mestih.
pome posotju
UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE MED PRVIMI
Med prvimi, ki so začeli z zbiranjem pomoči za prizadete ob potresu v Poso-
9
Sju3 je bila občinska uprava. Svet delovne skupnosti je iz sklada skupne porabe nakazal pomoč v višini 5.000 din3 delavci sami pa so zbrali še 4.700 din.
TUDI POŠTARJI SO PRIPRAVLJENI POMAGATI
Poziv izvršnega odbora RK SZDL Slovenije, naj delovne organizacije že v mesecu maju oziroma juniju prispevajo v solidarnostni sklad po zakonu predvidena sredstva iz enodnevnega osebnega dohodka, ni naletel na gluha ušesa.
V TOZD PTT Kočevje - enota Grosuplje so sklenili, da se bodo odzvali temu pozivu in delali en dan v maju za pomoč Posočju, en dan v juniju pa za solidarnost.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA SO ZBRALE:
1.	krajevna organizacija RK
2.	krajevna organizacija RK
3.	krajevna organizacija RK
4.	krajevna organizacija RK
5.	krajevna organizacija RK
6.	krajevna organizacija RK
7.	krajevna organizacija RK
8.	krajevna organizacija RK
Ambrus	3.662,- din
Račna	4.460,- din
Sp. Slivnica	2.690.- din
Ponikve	1.440.- din
Metnaj	3. 570.- din
Muljava	2.706.- din
Grosuplje	22.596.— din
Ivančna gorica	18.845.- din
Zbiranje prispevkov v krajevnih organizacijah RK v občini za pomoč prizadetim v potresu v Posočju še ni zaključeno.
IZ GOSPODARSTVA
KREDITI IZ SKLADA SKUPNIH REZERV OBČINE
Skupščina sklada skupnih rezerv občine, ki je na seji 29. aprila poleg drugih vprašanj, obravnavala vloge za odobritev sanacijskih kreditov, je bila v težkem položaju. Zahtevki so bili namreč več kot trikrat višji od razpoložljivih sredstev.
Sanacijske kredite je skupščina sklada odobrila Slovenijalesu Ljubljana - TOZD Stoloma Dobrepolje v višini 500.000 din, trgovskemu podjetju Tabor Grosuplje 600.000 din in gostinskemu podjetju Polževo 200.000 din. Vsi krediti so odobreni za dobo petih let in pol ter z 8 % obrestno mero.
Upravni odbor sklada je letos že odobril kredit Avtoprevozu Ivančna gorica v znesku 400.000 din. Ob koncu prejšnjega leta pa je bil odobren kredit
Modni konfekciji Krim Ljubljana za sanacijo obrata Krka v višini 500.000 din s tem, da bo ta izkoriščen v letošnjem letu.
Skupščina sklada je dala tudi predlog Izvršnemu svetu skupščine občine za odobritev kredita kmetijski zadrugi Stična v višini 300.000 din in sicer iz sredstev za izravnave v gospodarstvu. To posojilo naj bi bilo dano pod enakimi pogoji kot posojila iz sklada skupnih rezerv.
MODERNIZACIJA OBČINSKIH CEST V LETOŠNJEM LETU
Finančni načrt cestnega sklada za leto 1976 predvideva izdatke za modernizacijo občinskih cest v višini 1.400.000 din. K temu denarju bodo morale krajevne skupnosti na območju, katerih bodo modernizacije izvršene, primakniti najmanj še 420.000 din, to je 30 % sredstev, ki jih bo dal cestni sklad. Upravni odbor cestnega skleda bo skušal dobiti še nekaj posojila pri cestnem podjetju Ljubljana, računa na približno 500.000 din.
Program letošnjih del bo upravni odbor cestnega sklada sprejel, ko bo dokončno znana višina razpoložljivih sredstev. Pri tem bo moral obravnavati zlasti modernizacijo odseka ceste proti Polici, financiranje zapornih plasti na cesti Stična - Vir - Grize, skozi Velike Lipljene in Staro apno ter asfaltiranje cest skozi naselja Ambrus, Kompolje in Dob. Že sedaj pa je popolnoma jasno, da vse te najnujnejše potrebe ne bodo mogle biti uresničene letos.
EUROTRANS ODHAJA
»
Delovna organizacija za mednarodni transport in špedicijo Ribnica zaradi nastalih objektivnih težav ne more zgraditi objektov, ki jih je nameravala zgraditi na sedežu obrata v Brvacah. Odločila se je, da bo zemljišče z vsemi doslej zgrajenimi napravami prodala. Komunalni sklad občine in delovna organizacija ze nekaj časa i-ščeta primernega kupca za to zemljišče.
Ukinitev obrata Eurotransa bo imela za posledico tudi nekaj manjši dotok sredstev v cestni sklad, saj je bilo v prejšnjem letu prijavljenih nekaj njihovih tovornjakov in prikolic v naši občini.
BO TUDI PRI MAS SKLAD ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA ?
Delegati gospodarskih organizacij so na seji skupščine sklada skupnih rezerv 29/4-1976 predlagali, da bi ustanovili sklad za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini. Po predlogih delegatov bi v sklad združili za določen čas denar, ki so ga delovne organizacije vplačale v sklad skupnih rezerv občine in jim ga mora letos sklad vrniti. Kot je znano, se denar, ki ga gospodarske organizacije vlagajo v sklad skupnih rezerv občine, po štirih letih vrača gospodarskim organizacijam.
Predlog za ustanovitev tega sklada je bil dan ze v prejšnjem letu, vendar do uresničitve zamisli ni prišlo, ker je bilo slišati za Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, ki ima v skladu največji delež, ne bi moglo pristati na tak predlog. Letos je bilo sklenjeno, da bi se zamisel realizirala, ne glede na to, koli-
ko gospodarskih organizacij ho pripravljeno združiti sredstva.
Skupščina sklada je izrazila zeljoj da bi pristojni upravni organ Simprej pripravil osnutke vseh potrebnih dokumentov za začetek širše razprave o tem predlogu.
IZ DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
NOVA CESTA V KS AMBRUS
V krajevni skupnosti Ambrus so v prejšnjem letu začeli graditi novo cesto Ambrus - Primča vas - Višnje - Bakerc - Brezovi dol. Pri tem so vaščani teh vasi opravili 7019 ur prostovoljnega dela ter prispevali 60.250 din. Tudi tovarna Rašica je prispevala 40.951,90 din. Občinski cestni sklad je temu nerazvitemu območju dal 161.971,75 din. Seveda pa vse to ni zadoščalo za dograditev ceste.
Z deli nadaljujejo v letošnjem letu. Upravni odbor cestnega sklada občine je že sklenil letos v ta namen prispevati 100.000 din.
DOKONČANA DELA NA CESTI VELIKO MLAČEVO - VELIKA LOKA
Že v prejšnjem letu bi moralo Cestno podjetje Ljubljana dokončati modernizacijo ceste Veliko Mlačevo - Velika Loka z zaporno plastjo. Zaradi neugodnih vremenskih razmer lanske jeseni pa del niso mogli dokončati. Dela so dokončali letos v aprilu, stala so 720.537 din, plačana pa so bila v preteklem letu. Občani, ki že 5 leto plačujejo samoprispevek za modernizacijo te ceste in so zbrali še dodatna sredstva za ta namen so pričakovali, da bo letos moderniziran še zadnji odsek te občinske ceste v dolžini nekaj manj kot 1 km. Ker pa občinski cestni sklad ne bo mogel zagotoviti svoje udeležbe pri plačilu, bodo morali na uresničitev želje in potrebe še počakati.
RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA V GROSUPLJEM
Ker bo na grosupeljskem pokopališču v letošnjem letu zmanjkalo prostora, je že izdelan načrt za razširitev pokopališča. Predračun znaša približno 950.000 din. Za uresničitev tega načrta bodo namenili sredstva, zbrana iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, sredstva krajevne skupnosti in verjetno tudi manjši del sredstev iz komunalnega prispevka, plačanega v Grosupljem. Obseg razširitvenih del bo odvisen od višine zbranega denarja, v nobenem primeru pa ni mogoče odložiti planirane naloge na kasnejši čas.
ALI ŽE VESTE
ZAPOSLOVANJE V OBČINI
V prvih dveh mesecih letošnjega leta so delovne organizacije prijavile zavodu za zaposlovanje potrebe po 126 delavcih. Potrebe so bile le delno pokrite, saj se je zaposlilo 74 občanov. Po podatkih iz konca februarja je iskalo zaposlitev 35 občanov, in sicer 49 moških in 36 žensk. Me temi je bilo takih, ki so iskali prvo zaposlitev, 10.
Denarno nadomestilo zaradi začasne nezaposlenosti je v februarju prejelo 6 občanov. V družbenem sektorju je bilo februarja zapslenih 4510 delavcev, v zasebnem sektorju pa l80. Vseh zaposlenih v delovnih in drugih organizacijah, v obratih in pri zasebnikih je bilo torej 4.690.
(Vir podatkov: Občan in delo, št. 4 april 1976)
OSEBNI DOHODKI V I. ČETRTLETJU
Poprečni osebni dohodek delavcev zaposlenih na območju občine so v I. četrtletju letošnjega leta znašali 3.757 din. Kot navadno so bili tudi sedaj višji v matičnih delovnih organizacijah, kjer so znašali 3.884 din, v obratih delovnih organizacij, ki imajo sedež izven občine pa so znašali poprečno 3.335 din.
V	matičnih delovnih organizacijah s področja gospodarstva so bili najvišji osebni dohodki v Veterinarski postaji Krim Grosuplje 6.440 din, v Pekarni Grosuplje 4.957 din, v Kmetijski zadrugi Stična 4.526 din, v Knjigovodskem biroju 4.409 din, v IMP TOZD Livarna Ivančna gorica 4.268 din in v Avtoprevozu Ivančna gorica 4.051 din. Najnižje poprečne osebne dohodke so imeli v motelu Turist 2.894 din, Slovenijalesu Ljubljana SOZD Stolarna Dobrepolje 2.899 din in v Kmetijski zadrugi Dobrepolje 2.902 din. Med obrati s področja gospodarstva prednjači trgovina Mercator Grosuplje s 4.573 din, v enotah PTT je poprečni dohodek znašal 4.056 din in v Novosti Radohova vas 4.037 din. Med najnižjimi pa so bili poprečni osebni dohodki v obratih Iskra Višnja gora 2.350 din. Komunalno podjetje Ljubijana-Vič, obrat Apnenica Dobrepolje 2.645 din in v modni konfekciji Krim Ljubljana, obrat Krka 2.645 din.
V	negospodarstvu pa so bile med organizacijami z najvišjimi poprečnimi osebnimi dohodki gimnazija Stična s 5.838 din, Posebna osnovna šola Šentvid pri Stični s 5.278 din in Zdravstveni dom s 5.061 din.
(Vir podatkov: statistična poročila RAD-1)
GRADNJE V IVANČNI GORICI
Splošno gradbeno podjetje Grosuplje je v tem mesecu začelo z gradnjo stavbe, v kateri bodo poslovni prostori za enoto Ljubljanske banke v Ivančni gorici. Isto podjetje je začelo graditi v Ivančni gorici tudi nov stanovanjski blok.
POMEMBNI DOGODKI
UNIVERZAL LJUBLJANA ŽELI SODELOVATI V STANOVANJSKI GRADNJI
V občini imamo družbeni dogovor o usmerjeni graditvi stanovanj in o načinu oblikovanja cen stanovanj na območju občine Grosuplje. Sedanji podpisniki tega dogovora so: Samoupravna stanovanjska skupnost Grosuplje, izvršni svet skupščine občine, Občinski svet zveze sindikatov Grosuplje, Splošno gradbeno podjetje Grosuplje in Instalacije Grosuplje. Po preučitvi možnosti in perspektivne gradnje na območju občine Grosuplje pa so se samoupravni organi gradbenega podjetja Univerzal Ljubljana odločili zaprositi za pristop k temu dogovoru. To podjetje že sedaj sodeluje pri izgradnji nekaterih industrijskih objektov v občini, žele pa se vključiti tudi v organizirano gradnjo stanovanj. Podjetje zaposluje trenutno 350 delavcev.
JAVNA POHVALA NAJPRIZADEVNEJŠIM
Ob informaciji občinskega štaba za civilno zaščito o stanju in ugotovitvah posledic snežnega meteža v občini Grosuplje v času od 8. do 12 marca 1976, so bili za požrtvovalno in vestno delo pri odpravljanju posledic snežnega meteža, na seji občinske skupščine pohvaljeni naslednji delavci:
BAMBIČ Marjan, Grosuplje, Cesta na Krko 11; BORŠTNIK Viktor, Jezero 78, Preserje; GLOBOKAR Marjan, Gradiček 8, Krka; GROZNIK Jože, Blečji vrh 12; JANEŽIČ Ignac, Vir pri Stični 9; KASTELIC Jože, Podbukovje 31; KASTELIC Janez, Muljava n.h.; KASTELIC Engelbert, Mekinje 17; KUNC Peter, Velika Ligojna A2, Vrhnika; LAMPRET Brane, Dobrava nad Stično 5; KEPA Jože, Šentvid pr? Stični 118; MURN Matija, Grosuplje, Taborska c. 3; NOVAK Jože, Kompolje 68, Videm-Dobrepolje; OKORN Ivan, Grosuplje, Levstikova 10; PERME Martin, Spodnja Slivnica 53; PERČIČ Jože, Brvace 3; ROJC Franc, Mala goričica 2; SELIŠNIK Franc, Grosuplje, Stranska pot 1-blok Al; ŠKRJANC Stanko, Ljubljana, Cesta 2. cesarjev 139; ŠPRINGER Jože, Kompolje 10, Videm-Dobrepolje; VIDIC Anton, Udje 19; VOVK Ludvik, Grosuplje, Taborska c. n.h. in ZABUKOVEC Leopold, Polica A.
PODELJENA DRŽAVNA ODLIKOVANJA
Na svečanostih ob praznovanju 27. aprila in 1. maja so bila podeljena državna odlikovanja, katera so po ukazu predsednika republike tov. Tita prejeli nasled-nj i
RED ZA HRABROST: BRADAČ Jože, Ponikve, Dobrepolje; ČRTALIČ Alojz, Grosuplje, Stranska pot 1; RUS Anton, Grosuplje, Partizanska 18;
RED DELA Z ZLATIM VENCEM: LESJAK Janez, Grosuplje, Partizanska 3; NERED Jože,
Grosuplje, Trubarjeva 1;
RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM: AHAČIČ Mirko, Višnja gora n.h.; BALANT Franc, Radohova vas 19; CELARC Janez, Stična 55; DROBNIČ Alojz, Mala vas 14; ERJAVEC Avguštin, Ivančna gorica 96; KOVAČ IČ-MEDVED Anica, Studenec 8; LUČOVNIK-BRODAR Hilda, Grosuplje, Partizanska 38; PEROVŠEK Jaka, Šmarje Sap; STRAH Stane, Kompolje 24, Dobrepolje; ŠEME Janez, Gaberjel, Ivančna gorica; ZAVODNIK Franc, Grosuplje, Jurčičeva 11/7; ZOREC-BERNOT Angela, Šentvid pri Stični 81 ;
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: AHČIN Jože, Predole; BIZJAK Karel, Razdrto 27; BREGAR-KOŠČAK Pavla, Krka; CELARC-PLANKAR Jožefa, Stična 55; ČRNIVEC Jože, Studenec 28; FERBEŽAR Anton, Razdrto 15; FRANCELJ Adolf, Ponikve 58; GOLOUH Justina, Grosuplje, Adamičeva 8; HAUPTMAN Jože, Stična 30; IVANOVIČ-LJUBIČ Ivana, Novi travnik, BiH; JERAJ Jože, Stična 65; JEREB Lovrenc, Šentvid pri Stični 152; KALAR Franc, Studenec 55; KOSEC-VAMPELJ Marija, Ivančna gorica 84; KOVAČIČ Ignac, Studenec 8; KOVAČ IČ-SVETI NA Marija, Bukovica 9, Šentvid pri Stični; KRALJ Matija, Radohova vas; LAVRIČ Filip, škrjanče 5; LESJAK Ignac, Stična 68; MIKLIČ Janez, Bruhanja vas 5; PIŠKUR Ignac, Gorenja vas 10, Ivančna gorica; SKUBIC Jakob, Tro-ščine; TRONTELJ Franc, Šmarje Sap; ZAJEC-WOLF Marija, Videm n.h.
RED DELA S SREBRNIM VENCEM: BERDAJS Franc, Šentvid pri Stični 10; BREGAR Franc, Muljava 33; BREGAR Vinko, Višnja gora 119, BREMŠAK Janez, Višnja gora;DOBOVIŠEK Herbert, Grosuplje, Levstikova 6; GALE Edvard, Grosuplje, Adamičeva 8; GRUDEN Franc, Šmarje Sap; HOJNIK Janez, Grosuplje, Prečna pot 4; ILOVAR Janez, Šmarje Sap 27; JAGODIC-JAVORNIK Frančiška, Šmarje Sap; JANEŽIČ Franc, Grosuplje, Pod gozdom II; JURČIČ Ciril, Muljava n.h.; KNAPIČ Peter, Grosuplje, Pod gozdom II; KRAŠOVEC Anton, Ljubljana, Nanoška 16; KUTNAR Franc, Muljava 10; KUTNAR Karol, Potok 8, Muljava; LIPOVšČEK Valerija, Stična 11; LOŽAR Franc, Šentvid pri Stični 159; MARINČEK-VIDMAR Zalka, Grosuplje, Adamičeva 8; ROZMAN Lado, Šmarje Sap 72; SKUBIC Alojz, Stična 26; SMOLEJ Franc, Griže 3, Šentvid pri Stični; ZAJC-ZUPANČIČ Anica, Grosuplje; ZAJC Jože, Spodnja Slivnica; ZRIMŠEK Stane, Krka 52;
MEDALJE ZA HRABROST: ZUPANC Ivan, Znojile 1, Krka;
MEDALJA ZASLUG ZA NAROD: BREGAR Miha, Gabrovčec 26; CANKAR Ivan, Ivančna gorica 82/c; FINC Pavel, Kožljevec, Grosuplje; HOJNIK-OBERSTAR Olga, Grosuplje, Prečna pot 4; KASTELIC Franc, Ivančna gorica n.h.; LAMPRET-STRMOLE Angela, Gaberje 3, Ivančna gorica; LAVRIČ Justina, Grosuplje, Taborska 3; MAROLT Janez, Stična 5; NOVAK-URŠIČ Marlena, Ljubljana, Bratovševa ploščat 18; OREL Ignac, Zagradec;
PIŠKUR-POLJANC Marija, Gabrovčec 1; ROŠELJ Ivan, Fužina 38; RUPNIK-PERME Pepca, Grosuplje, Ljubljanska; SAMEC Terezija, Višnja gora; SEŠEK Marjan, Ljubljana, Vevče 27; šKANTELJ Franc, Videm n.h.; VOLK Marija (Minči), Višnja gora 94; ZAJC-BALANT Ivana, Mekinje 2; ZOREC Gabrijel, Šentvid pri Stični 81;
MEDALJA DELA: DROBNIČ Janez, Grosuplje, Pod hribom; KOŠIR Stane, Perovo 1;
KULAR Mihael, Zagradec 26; PERME-MUHIČ Vera, Grosuplje, Rožna dolina 16; PETRIČ-OŽANIČ Anica, Višnja gora n.h.;“ STEKLAČIČ-LOGAR Rozalija, Polica 8; ŠUŠTARŠIČ-STRUNA Roza, Fužina 10; TRONTELJ-KAVŠEK Marija, Gatina 27; VIDENIČ Slavko, Šentvid pri Stični; ZAVIRŠEK Ladislav, Šmarje Sap 36;
MEDALJA ZA VOJAŠKE VRLINE: GRM Anton, Velike Lese 22, Krka.
Odlikovancem iskreno čestitamo !
PREJELI SMO
IV. KVIZ - TEKMOVANJE IZ POZNAVANJA ZGODOVINE NOB
Že tradicionalno tekmovanje iz poznavanja zgodovine NOB je bilo letos v Stični v organizaciji gimnazije "Josipa Jurčiča". Tokrat so se pomerile tričlanske ekipe petih osnovnih šol: Dobrepolja, Grosupljega, Stične, Šentvida pri Stični, Šmarja-Sap in Gimnazije Stična. Tekmovali so v poznavanju življenja in dela štirih narodnih herojev, gimnazija pa še dodatno o delovanju Dolenjskega odreda. Zanimivega tekmovanja, popestrenega s kulturnim programom, sta se poleg predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, mladine ter občanov, udeležila tudi narodni heroj Jože Boldan-Silni in borec Dolenjskega odreda Jože Peskar, ki je tudi avtor knjige o tej partizanski enoti. Vsi tekmovalci so pokazali odlično znanje, najbolj pa so izkazali pionirji iz Šmarja-Sap in Dobrepolje, ki jim tudi vsa dodatna vprašanja niso mogla do živega. Vsi udeleženci so od občinskega odbora ZZB NOV prejeli lepe knjižne nagrade.
Glavan Mihael
DELOVNA AKCIJA STIŠKIH GIMNAZIJCEV
Brigadirji stiške gimnazije smo 15. maja izvedli v Ivančni gorici lokalno mladinsko delovno akcijo "Čiščenje okolja". Na zbornem mestu nas je pozdravilo več krajanov, spodbudno pa nam je spregovoril predstavnik KS Ivančna gorica. Razporedili smo se v več skupin. Najprej smo počisti 1i našel je, za tem pa nadaljevali z delom v gozdu.
Po končanem delu nam je krajevna skupnost Ivančna gorica pripravila okrepčilo. Delovno akcijo smo zaključili s krajšim kulturnim programom, na katerem nam je spregovoril in se mladincem zahvalil predsednik zbora delegatov KS Ivančna gorica.
Mislimo, da je naša delovna akcija uspela, saj smo bili deležni pohvale krajanov Ivančne gorice.
AKCIJA "ZBIRANJE JUČIČEVEGA DINARJA"
V zvezi s pripravami za odkup Jurčičeve rojstne hiše smo pionirji na podružnični šoli Muljava pričeli zbirati "Jurčičev dinar". Odločili smo se, da bomo posamezni učenci prispevali po 5 din (nekateri 10 din). Poskušali bomo zbirati sredstva še v drugačni obliki.
Načelnica PO Milka Košak
USPEL POHOD NA JANČE
V okviru obujanja tradicij NOB sta pohodni četi Dolfe Jakhel in Jože Kovačič 22. maja izvedli pohod na Janče. Pohoda se je udeležilo 70 pripadnikov obeh pohodnih čet in večje število tabornikov, pripadnikov JLA, ZRVS in ZZB. Prisostvovali smo proslavi v počastitev Janške bitke ter svečano zaprisegli pred nekdanjim komandantom bataljona II. grupe odredov, ki se je bojeval na Jančah, tovarišem Francem Mazovcem - Ristom.
Na pohod smo krenili ob 5.30 uri in prispeli na Janče ob 11 . uri. Čeprav je močno deževalo, smo vzdržali do konca. Spotoma smo se okrepčali s čajem in sendviči, na Jančah pa smo se najedli golaža.
Vse sodelujoče v pohodu velja pohvaliti za njihovo vztrajnost, hkrati pa naj bodo za vzgled tistim, ki jih je slabo vreme odvrnilo od pohoda. Zavedati se moramo, da se mladi v primeru potrebe v obrambi domovine ne bomo ozirali na vreme, zato se moramo privajati in privaditi na vsakršne pogoje našega obrambnega delovanja.
Štab pohodnih čet
SLOVESEN SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE V ŠMARJU
Na poti po občini Grosuplje se je Kurirčkova pošta 7. maja popoldne ustavila tudi v Šmarju. Šmarski pionirji - člani kota 1karskega, dramskega in folklornega krožka osnovne šole ter pevski zborček, so ji pripravili svečan sprejem, s pestrim programom. Prisrčno voščilo tovarišu Titu je prebral predsednik pionirske organizacije. Svoje spomine s kurirskih poti in javk je zbranim obudil nekdanji partizanski kurir tov. Tone Petrič.
Po končanem programu je Kurirčkova pošta nadaljevala pot proti Škofljici, pionirji in tovariši učitelji pa smo zaplesali pravo partizansko kolo.
Uredniški odbor novinarskega krožka OŠ Šmarje
GOSTOVANJE MLADIH PEVCEV OŠ ŠMARJE
Ljubitelji mladinskega zborovskega petja so imeli 14. maja v avli Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje priliko prisluhniti pevskemu zboru Osnovne šole Šmarje. Pripravili so večer res izbranih pesmi. Izkupiček smo namenili v potresu prizadetim sovrstnikom na Tolminskem.
Čeprav so bile vstopnice že vnaprej razprodane, je bila dvorana slabo zasedena. Kljub temu pa je večer uspel, saj so se izvajalci potrudili in z vsem mladostnim žarom odpeli vse pesmi iz programa.
Če bi vsi tisti, ki se koncerta niso udeležili vedeli, kako hudo je peti pred skoraj prazno dvorano, bi zagotovo prišli in z aplavzom nagradili trud in dobro voljo pevcev in tovariša zborovodja.
Uredniški odbor novinarskega krožka na Oš Šmarje
KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA JE PRAZNOVALA
Ob 15“letnici združitve zadrug in 25-letnici klavništva in mesne predelave smo se delavci in kmetje, združeni v zadrugi, S. aprila zbrali v prenovljeni dvorani zadružnega doma na Muljavi na slavnostnem zasedanju občnega zbora KZ Stična.
Predsednik upravnega odbora je podelil posebna priznanja najboljšim kmetom in delavcem za izredne uspehe pri organiziranju proizvodnega sodelovanja in socialističnih samoupravnih odnosov ter priznanja in nagrade jubilantom za 10‘in 20 let neprekinjenega dela in pripadnost kolektivu.
Za pester kulturni program so poskrbeli pevski zbor z Muljave, dijaki-doma-čini z izbranimi recitacijami ter likovna umetnika-samouka študent Sever Vinko in delavec Sinjur Jože z bogato zbirko slikarskih del in interzije, ki sta jih ob tej priložnosti prvič razstavila.
Kovačič Jože, dipl. ing.
DAN MLADOSTI MLADIH STISKIH ZADRUŽNIKOV
V	nedeljo 23. maja so mladi stiški zadružniki že 4. zapored praznovali dan mladosti na svoj način.
Zbrali so se na muljavskih travnikih, s stroji in z mladostno navdušenostjo. Ni bilo svečane akademije, niti slavnostnega odra. Pesem mladih grl je zamenjal ropot kosilnic in traktorjev, oder in dvorano pa širni travniki. Grebeni kosilnic so se zarili v travno rušo. Kdo bo hitrejši? Kdo bo boljši? Kdo bo spretnejši?
Mladi iz kmetijstva so tako proslavili svoj praznik, polni moči, spretnosti, predani zemlji in sedanjosti živijo za boljši jutri.
Kdo so zmagovalci?
V	košnji je bil najboljši Igor Tekavec iz Muljave, v spretnostni vožnji s traktorjem pa Erjavec Alojz iz Velikih Kompolj pri Stični, oba člana aktiva mladih zadružnikov KZ Stična.
Aktiv mladih zadružnikov KZ Stična
Redakcija je bila končana 26. 5. 1976
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771"088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1-/72 od 30. 9. 1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.