Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. MiU prsjenaa: ta •slo telo naprej 26 K — h tel leta » 18 » — » »•trt > » 6 > 50 > MIK > 2 »20» Vepravnlitvu preje nas: za ••lo leto naprej 20 K — b pel leta » 10 » — > ietrt > » 6 „ — » » 1 » 70 » Ka poSiljanjenadom 80 h oa mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Nartfaln« lo Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma n* vsprejemajo. Uredništvo je ▼ Semenskih ulicah It. 2,1., 17 Izhaja vsak dar .izvzunli nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 175. V Ljubljani, v petek, 81. julija 1903. Letnik XXXI. Vabilo na naročbo. S I. avgustom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo „Slovenca". Ljudska društva. Iz Milana. V milanski naddkofiji sem proučeval začetke socialne organizacije, s katerimi se more ponaiati novo krščansko- demokratično gibanje. Ker utegne tudi Slovence zanimati ta pokret, podam tu nekaj črtic, iz katerih se vidi splošna smer, v kateri so giblje to delovanje. Središče organizacije je tukaj „Comitato di lavoro" (Milano, via Cappelari 2). Nadškof kardinal Ferrari je dal tej organizaciji na razpolago dva duhovnika, katera imata nalogo, proučevati socialno vprašanje ter z besedo, peresom in dejanjem služiti socialnemu gibanju. Ta Bta »cappelana di lavoro" — delavska kaplana. Milanska nadškolija ima 2 in pol milijona duš v 860 župnijah. Tu je središče gornjeitalske industrije in tu je poleg Genove glavni trg za vse pridelke. Torej dela dovolj! Začetek organizacije se je storil z raif-leisenovkami. Dva gornjeitalska duhovnika sta apostola tega blagodejnega socialnega delovanja: C e r u 11 i, kateri je zdaj v Mu-ranu pri Benetkah, in kanonik P o r t a - 1 u p p i v Trevigliu blizo Milana. V milanski Škofiji so doslej ustanovili okoli 100 takih posojilnic, katere so se pokazale kot najkoristnejše družbe. Prej gnile kreditne razmere, vnebovpijoče oderuštve nad kmečkim stanom se umika vedno bolj samostojnosti kmečkega prebivalstva. Boj je težaven, a ker je tu ljudstvo najbolj izobraženo v celi Italiji, hitro spoznava rešilno idejo ter se je navdušeno oklepa. Povsod so storili začetek duhovniki. Načelno se ustanavljajo samo društva po čistem Raiffeisenovem načinu. Neminljiva zasluga Ceruttijeva je, da je z neumorno agitacijo prodrl s to idejo. Treba bo pa te posojilnice še bolje zvezati med seboj. Zdaj je glavna centrala v Parmi. Potrebo centralne zveze čutijo tu manj, ker je revizija v rokah sodišč. »Kako pa«, sem vprsšal don Grugnija »cappellana di lavoro«, katerega sem omenil že med začetniki krščansko - demokraškega gibanja,« kako se pa obnašajo oblasti proti vašim društvom? Ako vam nasprotni uradniki izvršujejo revizijo, vam pač lahko za-grene veselje do dela z različnimi sekatu-rami?« »Ne, ne moremo se pritoževati«, odgovori don Grugni, »naši uradniki so v tem oziru popolnoma nepristranski. Uradnik izvrši svojo revizijo popolnoma enako v »klerikalnem« ali socialno - demokratiškem ali liberalnem društvu. Sicer pa ni nikogar, ki bi se drznil ugovarjati potrebi naših društev.« Posebno dobro prospevajo tu zavarovalnice za živino. To idejo je ljudstvo še ložje razumelo, kakor misel kreditne organizacije, tako da je zdaj v milanski nadškofiji okolo 300 tacih zavarovalnic. V mnogih občinah je to sploh edina organizacija, a tam tudi nadomešča različna druga društva. Kmetje, ki so si med seboj zavarovali živino, se vedno shajajo, in pri teh shodih se ne razpravlja le o živini, ampak o vsem: o politiki, o volitvah, o trgovini itd. Vsa ta društva imajo tudi konfe-sionalno katoliški značaj, aicer se sliši ne koliko čudno: »Katoliška zavarovalnica za živino pod varstvom svetega . ..« — vendar so to dobra in koristna, prav katoliška društva. Tudi v pravilih stoji povsod poleg posebnega namena tudi splošni namen društva: pripomoči, da se versko in nravno dvigne poljedelski stan. Framasoni so ravno zaradi tega verskega značeja izkušali uničiti ta društva. Tožili so jib, da protipostavno združujejo gospodarske in politične interese. Razni ju-risti so si zato ubijali glave nad težkim vprašanjem, ali>mejo^avarovalnice za živino poboljševati tudi versko in moralno stanje prebivalstva. Zadnja inštanca je to priznala, in izrekla, da smejo gospodarska društva imeti tudi take »konfesionelne« težnje. Kolika sreča za italijansko živinorejo, da italijanski pravniki še niso iznašli avstrijskega sofizma, ki razločuje med političnimi« in »nepolitičnimi« društvi. Posamezna društva so zdaj tako osnovana, da dajejo svoja pravila v odobrenje vladi. Kot opravilnik imajo pa druga notranja pravila, ki jih dajajo v potrjenje or-dinarjatu. Gospodarska društva imajo vedno tudi določbo v pravilih, ki pravi: »Društvo je katoliško. Torej je del škcfijske zveze milanske ter v zvezi s škofijskim odborom in z »Opero« ter se neposredno udeležuje v svojem delokrogu katoliškega gibanja, /upnik imenuje enega člana v odboru, kateri skrbi za nravno-verski značaj društva." A kmečka organizacija se je mogočno dvignila tudi v drugih društvih, o katerih več tekom prihodnjega tedna. Po Leonovi smrti. Nadvojvoda Jožef Ferdinand pri za-dušnici sa sv. očeta. Z U n c a se nam poroča, da se je pretečeni torek dne 28. julija v tamošnji župni cerkvi prav posebno slovesno obhajala za-dušnica po ranjkem svetem očetu Leonu XIII. Omenja se to zlasti radi tega, ker se je udeležil omenjene cerkvene slovesnosti z vsem častniškim zborom povodom vojaških vaj na Uncu bivajoči nadvojvoda J o-žefFerdinand. Službo božjo opravil je domači župnik ob azistenci čč. gg. župnika iz Planine in novomašnika Frančiška Steržaj z Rakeka. Prisotna je bila tudi šolska mladina z učiteljstvom in mnogo fara-nov. Navzočnost in vspodbudno vedenje Nj. c. kr. Visokosti je napravila na verno ljudstvo dobrodejen vtis. Is Postojine Dne 30. t. mes. smo imeli sveto mašo-zadušnico za ranjkega svetega očeta. Udeležba je bila obilna: vse uradništvo, občinski zastop, šolska mladež z učitelji in mnogo drugega ljudstva. Gotovo dokaz neomajne udanosti in neminljive ljubezni do tako velikega papeža. Priprave sa konklave. R i m. Navzočih je vseh 62 kardinalov, ki se udeleže konklava, kateri se je pričel danes popoludne. Zs jasa konklava bo vsa tukajšnja garnizija konsignirana. Na sv. Petra trgu stoji batalijon vojakov. Po cerkvah se moli za srečno izvolitev novega papeža. Ismišljevanja in ugibanja. R i m. Izvenvatikanski listi poročajo, da je kardinal Rampolla s svojimi pristaši pričel delovati za izvolitev D i P i e t r a papežem. Die Pietro in Vannutelli imata skcro enako upanje. Dogodki na Ogrskem. Zadnja viharna seja v ogrski poslanski zbornici je bila zaključena še le včeraj zjutraj ob tri četrt na 1 uro. Zadnja javna seja se je pričela pet minut pred polnočjo. Pred pričetkom te zadnje seje je izjavil pravosodni minister Plosz, da bo takoj naročil državnemu pravdništvu, naj zasleduje Martina D i e n e s a in sploh celo alero ter uvede preiskavo proti vsem soudeležencem radi podkupovanja in obrekovanja vlade. — Ko je bila ura pol ene, je v ime opozicije izjavil poslanec P o 1 o n y i, da se ne sme razpravljati o nobenem predlogu, ki bi ne bil vložen pismeno. Nadalnje zborovanje nasprotuje hišnemu redu. Nato vsa opozicija mej petjem narodne himne demonstrativno ostavi zbornico. Po tem eksodosu je predsednik naznanil sklep zbornice, da pride volitev komisije 15 članov, mej katerimi je pet opozicionalcev, da preišče znano aiero, na dnevni red petkove seje. Do tu je šlo še nekako vse v redu. Sedaj je pa večina izvršila atentat na opozicijo ter sprejela predlog ministerskega predsednika, da se takoj v petkovi seji prične razprava o budgetnem provizorij u. Po soglasnem sprejemu tega predloga je bila seja zaključena ob tri četrt na 1 uro. — Na dnevni red današnje seje ogrske poslanske zbornice pride torej v prvi vrsti volitev komisije 15 članov, potem pa razprava o budgetnem provizoriju. Na opoziciji je sedaj, ali se res izvrši vladna želja, ali pa prepreči vsako pozitivno delo. V tem Blučaju bo grof Khuen skušal izposiovati vsaj sklep IJISTJDK. Svobodno katoliško vseučilišče v Lo vanju. L. 'Sicer je šolsko leto ravnokar končano, in ni mi torej mogoče, da bi bližje spoznal znanstveno življenje, ki se tu razvija, vendar ne bo odveč, ako tu začrtam vsaj nekaj splošnih potez o svobodnem katoliškem vseučilišču v Lo vanju, ki je novo te vrste ne le po starosti ampak tudi po veljavi. To vseučilišče je bilo vstanovljeno že leta 1426. Lovanj je bil v srednjem veku eno najvažnejših mest; imel je blizu do 150.000 prebivavcev, ki so že zgodaj zasloveli po svoji podjetnosti in obrtni delavnosti. V štirinajstem stoletju so tu šteli 2400 obrtnih delavnic, večinoma tkalskih manu-laktur. To prebivalstvo je bilo pa vedno nemirno in svobodeželjno, kakor belgijska in nizozemska mesta sploh. Upori so bili na dnevnem redu in leta 1378 so pri splošnem vstanku 13 plemenitašev vrgli z oken mestno hiše in ujeli spodaj na sulice. Temu je sle- dilo kruto maščevanje. Vojvoda Vaclav je je zajel mesto in na tisoče obrtniških družin je zbežalo na Holandsko in na Angleško. Od tega časa se ni Lovanj po politični sili več povzdignil do veljave, in njegovo prebivalstvo ni doseglo več niti prejšnjega števila. A ko je vojvoda Janez Brabantski tu vstanovil vseučilišče, je postal Lovanj središče znanstvenega življenja. V šestnajstem stoletju je bilo tukajšnje vseučilišče na glasu kot prvo v Evropi in je Štelo do 6000 dijakov. Slavni Justus Lipsius je bil lovanjski profesor, kakor tudi Stapleton in mnogo drugih. V naslednjih stoletjih ni mogel nihče doseči državne službe na Avstrijskem in Nizozemskem, kdor ni naredil izpitov na lo-vanjskem vseučilišču. Francozi so po revoluciji vseučilišče zatrli. A leta 1817 ga je zopet oživil Viljem I. Revolucija leta 1830, katera jo Belgijo osvobodila nizozemskega gospodstva, je imela glavno ognjišče na tem vseučilišču. Ko je prišla na krmilo liberalna vlada, so proti lo-vanjskemu vseučilišSu vstanovili v Bruslju univerzo in lovanjske ni več hotela vlada priznavati in vzdrževati. Belgijski episkopat pa je vseučilišče obranil propada: Od leta 1834 deluje kot „svobodno katoliško vseučilišče«, katero vzdržujejo belgijski škofje, na čelu jim primas-nadškof mehlinski. Vseučilišče je popolno in ima poleg bogoslovne, modroslovne, prirodoslovne, pravne in zdravniške fakultete še : tehniško visoko šolo, umetniško šolo, obrtne stroke, rudniško in poljedelsko šolo in učilišče za razne fa-brikacije (sladkor, pivo itd.) elektrotehničen zavod itd. Trgovska in konzularna visoka šola je pred nekaj dnevi promovirala svojega prvega doktorja. Lovanj je danes popolnoma mirno, tiho mesto, prava profesorska in dijaška kolonija. V sredi mesta je staro vseučilišče, velika zgradba, zidana že v štirinajstem stoletju in pozneje večkrat povečana in popravljena. Zanimiva je knjižnica z več ko 150.000 deli (400 rokopisov) in starimi slikami. Dijakov je bilo prošlo leto 2011 : bo-goslovcev 116, pravnikov 378, medicincev 408, modroslovcev 260, prirodoslovcev 293, v strokovnih oddelkih 430, poljedelcev 126. Velika večina je seveda domačinov. A tudi iz drugih dežela se dobe mnogi dijaki. Našel sem v zapisniku med drugimi 7 Bolga- rov, 6 Rumunov, 3 Ruse (so najbrže Poljaki), 1 Srba, 4 Turke itd. Vseučilišče je seveda urejeno po mo-dernem načinu. Le nekaj podrobnosti bi tu naštel. Prirodoslovne vede niso oddelek modroslovne fakultete, ampak — kar je popolnoma pravilno — samostojna fakulteta. Obisk nekaterih apologetičnih predavanj je obvezen v prvem letu modroslovja, prirodo-slovja, notariata in raznih strokovnih predmetov. Nedeljsko službo božjo obiskuje vsak v svoji župni cerkvi. Vseučiliška disciplina zahteva, da so dijaki ob 10. uri zvečer doma. Prepovedano jim je obiskovati zloglasne hiše! Vseučiliška disciplinarna kazen je poleg opomina začasno ali popolno relegiranje z vseučilišča. Dijak, ki je suspendiran začasno mora ta čas preživeti v svoji rodbini. »Špri-canje« je prepovedano. Kdor je vpisan, mora predavanja redno obiskovati. Če hoče izpu-ščati, mora vzrok naznaniti profesorju. Rektor daje izpričevalo nravnosti. Šolnina jo različna. Kdor hoče poslušati posebej predavanja, plača za vsak kurz-50 frankov za pollotje. h a dijake so ustanovljena razna semenišča, v katerih dobe stanovanje in hrano za letnih 700 do 800 frankov. večine za proračunski provizorij, potem pa razpustil parlament. V evrho preiskave dogodkov v zbornici si je izvolila parlamentarna komisija poseben odsek, v katerem so zastopani tudi opozicionalci. Dogodki v zbornici ao pa pokazali Se eno posledico: Martin Dienes je pobegnil. O tem poročajo iz Budimpešte sledeče: Veliko pozornost vzbuia vest, da je v noči na 30. julija pobegnil iz Budim« peste oni Dienes, ki je poslancu Pappu iz ročil znano hranilnično knjižico. Pobegnil je z neko žensko na Dunaj in sicer iz strahu pred preiskavo, ki jo prične na povelje pravosodnega ministra državno pravd-ništvo. Pred odhodom je Dienes poslal uredništvu lista „Egyetertes" pismo, v katerem priznava, da je posl. Pappu res izročil svoto 12.000 K, a v vse drugačen namen, kakor pa trdi poslanec, in pravi, da o vsej stvari sedaj ne more dati pojasnila, pač pa pošlje svojedobno obširno in zanimivo poročilo parlamentarni komisiji. Ko nečno pripominja pismo, da je posredovanje posl. Pappa v raznih zadevah znano od Budimpešte do Dunaja. — Iz tega pisma bi najprej sledilo, da Dienes sedaj še ne sme dati pojasnila. lveški guverner odstopil. Znana »aferica" v ogrskem državnem zboru ima že eno posledico in sicer na Reki. Odstopil je namreč kakor poročajo bu-dimpeštanski večerni listi, reški guverner Ladislav S z a p a r y. Hranilnična knjižica ki jo je dobil, kakor pravi, poslanec Papp od svojega prijatelja v dobro znani namen, je namreč po izjavi o2aparyje?i last njegovega najvišjega uradnika Ritterja in guverner noče, da bi ee njegovo ime kakorkoli imenovalo ali spravljalo v zvezo v tej aferi. Vsled tega raje odstopi. Kakor se vidi, postaja aferica vedno bolj zanimiva. O odstopivšem guvernerju javljajo iz Budimpešte, da se bo sam označil za povzročitelja podkupovalne afere in izjavil, da ministerski predsednik o tem ničesar ne ve, poročila iz Reke pa pravijo, da je Szapary sam izročil Dienesu knjižico z 12.000 K. — Ta vest, če se uresniči, je seveda dementi prve bzaparyjeve izjave in dokaz, da se guverner ne umakne radi »svojega višjega uradnika« marveč radi lastne aferice. Proti Mlado&eliom. S politiko mladočeškega kluba že davno ni več zadovoljen znaten del češkega naroda in ta nezadovoljnost se sedaj vsled odstopa ministra Rezka le še bolj poostruje in po-množuje. Te dni smo omenjali govora poslanca Klofača na nekem volivskem shodu, ki je na najostrejši način obsodil sedanjo, vse premalo odločno mladočeško politiko. Poslanec Klcfač pripada sicer najbolj radikalni češki stranki in se torej ni čuditi, če so padle tako OBtre besede na adreso mladočeškega kluba, a značilen je soglasni vsprejem zelo cstre resolucije na tem shodu. Te dni se je pa oglasil drugi češki radika-lec poslanec Bax». Ta mož pa daleko ni tako radikalen, kakor prvi njegov tovariš in vendar njegove besede na zadnjem volivskem shodu v Pragi niso prav nič manj ostre, kot njegovega tovariša. Interesi češkega naroda so v sedanjih hilno resnih razmerah zelo slabo zastopani, kakor pravi poslanec Baxa. Odstop dr. Rezka je sreča za češki narod, ker se je vsled odstopa še le pojasnil položaj. Na stran Mladočehov, ki večkrat radi malotnih, tudi osebnih koristi zataje interese narodove, bi morali stopiti zavedni, neupogljivi možje. Sedaj se namreč ne gre za kabinetno ali parlamentarno krizo na Ogrskem, marveč za razpad monarhije. Ta trenotek bi morali zastopniki Češkega naroda popolno izrabiti. Češki narod se ne sme zadovoljiti le z dosego večine in notraniega češkega uradnega jezika, marveč vztrajati mora pri vseh zahtevah. Ponemčevanje Poljakov. Iz Berlina: Naseljevalna komisija je v zadnjem času nakupila v poznanjski provinciji za 20 do HO milijonov mark razna posestva, med tem samo od deželne banke 400.000 oralov. V poslednjem čaBU je pridobila komisija samo v Poznanju več kot 100000 oral. Med posestvi, katera bo kupili od deželne banke, nahajajo se tudi posestva državnih magnatov. Cene posestev so vsled nakupovanja po nasnljevalni komisiji tako poskočile, da pruski fiskus kupuje le še v bromberškem okraju i a zapadni Prusiji, ker so cene v ostali poznanjski provinciji preveč visoke. Angleži in Irci. Anglija postaja mehka nasproti Ircem. Sila dela mehke in odienljive celo tiste krute Angleže, ki so poznali dosedaj nasproti Ircem le preganjanja, krutost in ječe. Bližnje potovanje angleške kralj, dvojice na Irsko je prava pot — pokore. Trije so bili glavni vzroki smrtnemu sovraštvu med Anglijo in Irsko: Anglija jim je usiljevala svojo držav, cerkev, dočim so Irci neomajni katoliki; angleški posestniki zemljišč so uprav srkali kri svojim irskim najemnikom, nekdanjim lastnikom teh zemljišč, in slednjič je angleški parlament brezobzirno tlačil interese Ircev. Glede prve ter druge pritožbe je že začela angleška vlada delovati na pomir-jenje Ircev. Vsprejeta je Colska predloga, ki zagotovlja Ircem mnoge poboljške. Tako-zvani »irski zakon" je bil vsprejet z veliko večino in verskem čutstvovanju Ircev Be klanja kralj s proslavljanjem papeža Leona XIII. Tudi glede druge pritožbe so že storjeni parlamentarni sklepi. Vsprejet je zakon, po katerem se bodo Irci mogli rešiti angleških gospodarjev potom zemljiške odveze, o čemer smo svojedobne že obširneje poročali. — Ostajala bi torej le še tretja točka: home rule ! To je zahteva narodne irske stranke, da Irska dobi samostalnost v upravi: svojo domačo vlado in svoj irski parlament. Irci so seveda radi vsprejeli olajšave glede prvih dveh pritožeb, toda resničnega pomir jenja med Irci ne bo, dokler njihova dežela ne dobi zahtevane samostojnosti. Kajpada tudi v tem oziru sila primora Anglijo in siromašni Irci zmagajo končno na VBej črti proti mogočnim in oholim Angležem. S sedanjim potovanjem kralja E Jvarda se je za čela angleška pokora za neštete zločine na irskem narodu, ki pa se brezdvomno završi s popolnim zadoščenjem Ircem v prilog. Vztrajnost, mučeništvo in brezprimerna požrtvovalnost Ircev naj bodo v tolažbo vsem tlačenim malim narodom. Iz brzojavk. Katoliški shod v Brnu se vrši, kot je sedaj definitivno določeno, v dneh 30 in 31. avgusta in 1. septembra, Program ostane nepremenjen. — Češki deželni zbor se snide, če vlada ugodi želji deželnega odbora, v mesecih septembru in oktobru k rednemu zasedanju. V zadnji seji deželnega odbora je bil namreč proti glasovoma nemških odbornikov sprejet Heroldov predlog, naj se stavi na vlado dotična zahteva. Nemca sta se z ozirom na sedanji politični položaj izjavila proti sklicanju deželnega zbora. — Dopolnilna volitev za bavarski deželni zbor. Mesto kraljevim profasorjem imenovanega Z vseučiliščem je združenih več akade-mičnih društev, katera zastopajo to, kar so na avstrijskih vseučiliščih »seminarji«, a v bolj svobodni obliki. Večkrat se povabijo v ta društva tudi tuji učenjaki, da tu predavajo. Poročilo delovanja se tiska vedno v oficielnem vseučiliškem »Izvestju«. Posebno zanimivi sta dve uetauovi, iz katerih se dobro razvidi duh, ki vlada na tem vseučilišču: Višja modroslovna šola (Ecole de St. Thomas d'Aquin) in praktični socialni kurz (Conference d'Economie so-ciale). Sooialni kurz vodi profesor V. Brants, ki predava na modroslovnem oddelku »O zgodovini moderne politike« ter ima še posebej pravnikom predavanja o politični ekonomiji. Ta je prošlo leto v zvezi z enajstimi praktičnimi socijologi dijakom razlagal dnevna Bocialna vprašanja, vzeta večinoma is sodobne parlamentarne zgodovine: o emisiji premičnih vrednosti, o socialnem delovanju raznih katoliških Btrank, o mednarodnem delavskem postavodajalBtvu, o trgovskih pogodbah itd. Tuka vprašanja se obdelujejo kar moči intimno z dijaki, kateri se seveda zanimajo za-nje in se tako politično vzgoje. Ta socialni krožek si je pridobil že velik ugled tudi v izvenvseučiliških krogih, ker to je šola za prihodnje belgijske bo-cialne politike. Država daje članom tega krožka potovalne štipendije, da se pouče o socialnem gibanju v raznih deželah. Dijake navajajo tudi b tem k socialnemu delovanju, da imajo vseučiliško Vin-cencijevo družbo s šestnajstimi konferencami in štiri akademične patronaže za mlade delavce. Dijaki drže sami »šolo za odrasle«, v kateri poučujejo javno v elementarnih vedah. Vse to Be smatra kot del vseučilišča. Višja modroslovna šola (šola svetega Tomaža) je za-se popolen zavod. V treh letih se tu na podlagi tomističnega zistema predavajo modroslovni principi, začenši od logike, kemije in višje matematike do tje, kjer prehaja modroBlovje v dogmatiko in v sociologijo. Lovanjska univerza napreduje. Belgijski škofje so prevzeli sicer težko breme s tem vseučiliščem, a pokazali bo svetu sijajno, da katolicizem ni »inferioren« element, am pak da v njem cveto vse vede ter da ni na-nasprotstva med dogmo in med pravo zna nostjo. poslanca Sickenbergsr/a je bil izvoljen zopet centrov kandidat Giehrl, ki je zadnjič ob državnozboraki volitvi bil propadel napram Vollmarju. — Nemiri proti policijskemu načelniku. Ponedeljek zvečer kakor tudi v torek je prišlo do velikih izgredov proti policijskemu načelniku Selikatu v Larviku na Norveškem, ker je baje brezobzirno ravnal b kaznenci. Množica je potolkla okna in vrata v njegovem stanovanju v policijski pisarni. Mnogo uradnikov je bilo ranjenih, šest kaznjencev šiloma osvobojenih. — Avstro-ogrskiposlanik v Londonu grof D1 e y m namerava v kratkem odstopiti. Za naslednika se imenuje sekoijski načelnik grof L tt t z o w. — Poslanik v Madridu grof D u b s k y je odpotoval na Dunaj in se ne vrne več. Cerkveni letopis. Velik shod Marijinih dekliikib dražb na Zaplasu. Ustrezajoč vsestranskim željam naznanjam s tem, da se bo tudi letos vršil shod dekliških Mir. družb na Zaplazu. Veličasten je bil lanski shod, letos je zanimanje še večje. Veleč. gg. voditelje Mar. družb prosim, da mi naznanijo morebitne želje in nasvete glede Bhoda in časa. Prvotno se je bil določil čas na prve dni septembra, ker bo pa takrat škofijska sinoda, bo treba shod prestaviti v sredo septembra. Henrik Povše, župnik čateški. l/a/iijivi liberalci. Iz Črnega vrha, 6. julija. Naši liberalci bo ostali zvesti svojemu kolovodju, županu Janezu Lampetu, ki je grozil ob reviziji liberalne mlekarne : »Ne trgajte me po »Slovencu", če ne se bom tudi jaz spravil nad kmetijsko društvo«. V št. 151 „Slov. Naroda" pa so se vrgli liberalci z vso silo nad kmetijsko društvo, saj bo zdaj prosti vseh skrbi), ki jih jim je delala njih mlekarna. »Spravili« so se nad zadnji letni račun našega društva in ga raztrgali po svoji modrosti, ki bo jo pokazali v svojih računih svoje mlekarne in ž njimi slepili ljudi. Naši liberalci pa so mnenja, da morajo tudi naši računi biti sestavljeni po Vidmarjevem kopitu; ker niso. zato se kakor kavke derejo po »Slov. Narodu". Domišljavi so in otročji, ker mislijo, da jim bomo odgovarjali. Nam pa niti v sanjah ne pride na misal, da bi odgovarjali tem ljudem, pač pa hočemo razkrinkati svetu njih lažnjivost in hudobijo. Ne gre nam v glavo, da bi odgovarjali vsakemu ciganu, ki bi na begu pred žan-darji skozi Črni vrh ogledaval kmetijsko društvo, kje bi se dobila prilika kaj pokrasti, a je vse skrbno zaprto, in bi se potem pritoževal po »Slov. Narodu". Ne gre nam v glavo, da bi odgovarjali vsakemu prvemu privandrancu, ki mu je hiša našega društva trn v peti in bi zanjo rad dvakrat toliko plačal, kakor smo mi plačali. Mi ne bomo odgovarjali našim liberalcem, ker se ž njimi lahko zmenimo doma v svoji občini, pač pa hočemo svetu pokazati njih lažnjivost. Liberalci v naša društva nemajo pri-pristopa, • zato s pijačo ščuvajo ljudi, ki bi morali društvu biti hvaležni, da pri občnih zborih ugovarjajo. Se nam je v spominu, kako je na lanskem občnem zboru naše posojilnice ugovarjal človek, ki že tri leta ni bil plačal zastalih obrestij in ki mu je posojilnica le iz usmiljenja dovolila nadaljno posojilo. Se tisto noč pa je a petačo popival po gostilnah in zabavljal, zakaj se dobiček ne razdeli med ude, kakor n. pr. pri gasilnih društvih, kjer ves denar steče po grlu. In če taki ljudje ugovarjajo potrditvi računa, je to v očeh Narodovih liberalcev nekaj neizrekljivo sladkega. Ni pa »Narod« svoj čas poročal, kako je liberalni Janez Vidmar pogorel s svojimi računi in bil vržen iz posojilnice, ne le kot odbornik ampak tudi kot ud. Na »Narodove« laži ne bomo odgovarjali, ker »Narod« ni za nas merodajno mesto. Odgovarjal je na vsa vprašanja načelnik, ki je celo komisar propadle mlekarne. Seveda ni odgovarjal, kakor bi radi imeli liberalci in trgali društvo v »Narodu«. Našim liberalcem še vedno brenči po ušesih zguba pri mlekarni, zato podtikajo tudi našim društvom. Zaletujejo se tudi v našo zadružno hišo. Predraga jim je. Ne gre jim v glavo, da je hiša letos več vredna kakor lani. Sodijo po svojih posestvih, n. pr. po hiši njih pristaša Medvedca, katerega hiša se strese, kadar pes zalaje. Nam je vse eno, kako liberalni trgovec Vidmar ceni našo hišo. Sedaj ni zanj vredna niti vinarja, pač pa mu je v škodo. Vredna bi bila, če bi bila na prodaj! Dalje lažejo v »Narodu«, da ima društvo dolga za celih 35.174 kron, zmotili so se za 10.000 kron. Mi nismo tako otročji, da bi to smatrali za tiskovno pomoto. Pač pa iz skušnje lahko rečemo, da bo liberalci to pomoto povzročili le iz hudobije. Da se je porabilo za kurjavo 888 kron bo verjel le tisti, kdor je obdarjen z libe- ralno prismojenostjo. Liberalci sodijo, da je pametno le tisto, kar liberalno leze in gre, zato se prav nič ne čudimo, da nam pripisujejo tako budalost, da bi mi stavili v račun to, čeBar bi nam ne verjel noben pameten človek. Našo dobroto, da posreduje kmet. druitvo med kmeti in erarjem glede prodaje drva in oglja, zlorabljajo naši podli liberalci. Kmetje, zapomnite si jih! »Narod« piše: »Človek bi mislil, da so kurili z bankovci.« Da! Ne v kmet. društvu, pač pa v mlekarni, kjer je se žvižgalo in kadilo iz parnega stroja celo na sveti dan med slovesno službo božjo. »Narod" se dalje baha, da so hoteli zborovalci z vpitjem potlačiti nasprotnike. ČeBar so liberalci navajeni, to podtikajo nam. (Pri tem nam nehote prihaja na misel zadnje Božičevo zborovanje.) Načelnik kmet. društva, ki po svoji inteligentnosti visoko stoji nad vsemi našimi liberalci, ni ostal nobenemu dolžan odgovora. Pač pa< je načelnik liberalne mlekarne, župan Janez Hladnik, ko so ga udje prijemali radi gospodarstva in zahtevali pojasnila, rekel nadzorniku, odličnemu pristašu naše stranke: »Daj jim no ti kaj povedat, kako stojimo, jaz nič ne vem." Načelnik mlekarne o mlekarni ničesar ne ve, ve pa in veliko ve o kmet. društvu! Torej kje je korajža zlezla v hlače? Ko se je v binkoštnih praznikih vršilo zborovanje glede mlekarne, so udje klicali na odgovor tudi blagajnika, liberalnega Vidmarja. Dvakrat so poslali ponj. Mož je imel tak strah pred mlekarno, da mu je krč zlezel v trebuh. Izgovarjal se je, da ga trebuh boli. Ker so udje le pritiskali, je šel, a se je med potjo izgubil. Povsod so ga iskali, tudi v svinjski kuhinji, pa ga niso našli. Torej, kje je zlezla korajža v hlače? Narod tudi oznanjuje, da se slepari s strojem za seštevanje denarja: »češ stroj je uravnan na štetje kron, računa se pa na godinarje, in polovica zneska ostane prodajalcu«. Bravo, Narod! Polovica zneska ostane prodajalcu. In kdo je bil zadnji prodajalec? Ali ne tisti poslovodja, ki ga ima zdaj liberalni trgovec Vidmar v svoji prodajalni? »To se je na občnem zboru povdarjalo« povdarja tudi »Slov. Narod«. Se je povdarjalo in proti komu ? Ali ne proti tistemu, ki smo ga odstavili? Podlost iti hudobija naših liberalcev se kaže tudi v tem, da straše ljudi, da bodo morali šo več plačati, kakor pri mlekarni. Naši liberalci vedo, da je »Kmet. društvo« omejena zaveza in bi udje v slučaju zgube plačali dvakratni delež, oni vedo tudi, da je njih mlekarna neomejena zaveza, da morajo udje plačati vso zgubo--in vendar lažejo in lažejo. To v pojasnilo! Naši liberalci naj pa le še povedo, kje jih srbi, mi jih bomo vselej pošteno na-šeškali. Črnovržci. V smislu § 19 društvenih pravil se bode vršil 20. avgusta ol) 10. uri dopoldne Občni zbor duhovskega podpornega društva v knezoškofijskem poslopju. Vspored. 1 Poročilo predsednikovega namestnika. 2. Volitev dveh odbornikov. 3. Nasveti glede premembe pravil. 4. Slučajnosti. A. Zamejic, ■podpredsednik. Dnevne novice. V Ljubljani. 31. julija. Tretji mladeniški shod na Spodnjem Štajerskem. V nedeljo, dne 16 avgusta bo Veliki mladeniški shod v Petrovčah v Savinjski dolini. Slavnostni govor v cerkvi bo imel imenitni govornik dr. Anton Medved iz Maribora. Mladeniči, vdeležite se v velikanskem številu tega shoda! Z Bogom in Marijo za slovensfco domovino! DnhovniSke vesti iz lavantinske škofije. P r estavljeni so č.č. g.g. kaplani: Jožef Trafenik iz Skal v Galicijo, Evald Vračko iz Vranskega v Jarenino, Mat. Eferl iz Velike Nedelje v Ponikvo, Franc Stuhee iz Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji v Ptuj, Ivan lic iz Koprivnice v Podaredo in M. Zemljič od Sv. Križa pri Slatini k Sv. Križu pri Ljutomeru. — Novo nastavljeni kot kaplani so čč. gg.: Fr. Sterem-šek v Koprivnici, Alojz Zamuda v Črešnov-cih, Valentin Koprivšek v Skalah, Fr. Močnik pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, Fr. Ozvatič v Veliki Nedelji, Mart. Petelinšek v Vranskem in Janez Luskar pri Sv. Florijanu pod B očem. — Nastavljena sta kot kaplana čč. gg. provizorja: Fr. S. Gomilšek pri Sr. Benediktu v Slo ven. gor. in Jakob Kranjc pri Sv. Križu pri Slatini. Pozor zaupniki občin sodnih okrajev Ljubljana, Vrhnika, Litija, Vii-nja gora, Ribnica ln Velike Lašče! Za bližajočo se državnozborsko dopolnilno volitev pazite pravočasno na sestavo volivnih imenikov. Kdor želi poduka za volitve, naj se obrne do našega uredništva. Koroški »Vsenemoi«, kakor se zdaj imenujejo pristaši Wolfovi in Schonererjevi, bo imeli minulo nedeljo v „MollbrUcken" na Zgornjem Koroškem shod, katerega se je udeležilo baje 300 oseb. Shod sam nas ne briga dosti, pač pa dejstvo, da sta kot glavna govornika nastopila celovška c. kr. profesorja Pohl in dr. Hans A n g e r e r J Res »ganljivo" je gledati, ko c. k r. profesorji pomagajo med ljudstvo razširjati navdušenje za stranko, katere zadnji cilji merijo na to, da se razdrobi Avstrija. — Da bi kak slovensk profesor nastopil na slovenskem političnem shodu — koliko krika bi bilo, in kako hitro bi se ganila šolska oblast, a tako? — Shod so zaključili s pesmijo „Wacht am Rhein". Svoji k svojim! Zloznani »Grazer Tagblatt« je pisal nedavno temu: .Detsche Frauen I Deutsohe Malchen! Wie lange wird es noch dauern, bis Ihr Euch entschliessen \verdet, nur bei deutschen Gescbiiltsleuten Euren Bedarf zu decken?" (Nemške gospe! Nemška dekleta! Koliko časa bo še treba čakati, da se boste odločile, kupovati blago le pri nemških trgovcih?) Niso li te besede jasne dovolj tudi za nas ? Kar je za Nemce pravo, to bodi tudi za nas Slovence priporočljivo. Zatorej pravim tu jaz: »Slovenske gospe! Slovenska dekleta! Koliko časa bo treba še čakati, da se boste odločile, kupovati blago le pri slovenskih trgovcih ?" 251etnico slavne zmage pri Jajcu bode dne 5. avgusta slovesno obhajal 17. (kranjski) pešpolk v Celovcu. Kranjski pešpolk se je bil pri okupaciji Bosne zelo odlikoval. Siavnost bodo obhajali zlasti s slovesno službo božjo v mestni župnijski cerkvi. Dan zmage je pravzaprav 7. avgust. Ker pa mora ta dan polk oditi že k vojaškim vajam, bo siavnost dva dni prej. — Kakor čujemo, bo družba sv. Mohorja prihodnje leto izdala spominsko knjigo, v kateri se proslavljajo zlasti junaški čini, s katerimi so se vrli »kranjski fantje« 17. pešpolka pred 25. leti odlikovali v Bosni. Spisal je knjigo borilec iz onih slavnih dni. — Poročil se je v Trstu g. Josip li a č i c, c. kr. učitelj pripravljalnega tečaia v Pazinu z pdč. Josipino G r ž i n i č , učiteljico v Roču. — Imenovanje. Pravni praktikant pri mariborskem okrožnem sodišču v Mariboru g. Bogomir Mathiaschitsch je imenovan avskultantom. — Zlato uro in zlato verižico na Nanosu. Dr. Viktor Cominotti, zdravnik v Trstu, sedaj stanujoč na Razdrtem, našel je dne 23. t. m. v bližini cerkve sv. Hijeronima na Nanosu zlato uro in zlato verižico z obeski. — Umrla je v Dolenjah na Gorenjskem mati ritmoistra gosp. pl. A n d r e j k a gospodinja Meta Andrejka v starosti 85 let. — Zdravniška vest. G. dr. Emest D e r e a n i je imenovan asistentom pri profesorju Dimmeriu za očesne bolezni. — Letoviščarji na Notranjskem. V Gorenjem in Dolenjem Logatcu in v Planini je dozdaj že okolu 100 tujcev - letovi-ščarjev iz Trsta in z Goriškega. — Logaški vodovod deluje brez hib. V Dolenjem Logatcu so uredili za tujce in domačine mrzle in gorke kopeli. — Vodovod v Planini. S pripravami sta vodovod se je v trgu in bližini, od koder bodo studenčno vodo uporabili, že pričelo. Voda bo napeljana tudi v grad Haas-berg kneza Windisch - Gratza, ki bo tudi z zdatno svoto prispeval k stroškom. — C. kr. namestništvo v Trstu podelilo je gospodu Danilu za Istro, Goriško in tržaško okolico koncesijo za prirejanje slovenskih predstav. — Družba slovenskih igraloev iz Ljubljane igra dne 2. avg. t. 1. na Vrhniki v Č talničnih prostorih 3 jednodejanske igre. — Vrhničani so se vedno zanimali za gledališke predstave in upati je, da se mno-gobrojno udeleže predstave. — Promet na vrhniški železnici Pretekle štiri mesece t. j. med letošnjo stavbno sezono, je tovorni promet na tej železnici zaostal za živahnostjo preteklega leta. Stavbni materijal (t. j. kamenje, opeka, apno, pesek in les) se je v veliki množini izvedel letos tudi po suhem z vozniki v Ljubljano, to pa neki zaradi previsokih vožnih tarif za to blago na tej železnici. Te tarife so železnici v škodo, zato naj bi jih primerno znižala! — Graščino so kupili. Gg. dr. D. Majaron in drugovi so kupili graščino Frei-stein Volovšek pri Dolnji Polskavi za dve-stotisoč kron. Bivši lastnik je bil Mažar grof Batvany. — Županom v Dolenji vasi je izvoljen g. Ignacij Mrhar. — Razpisane učiteljske službe Do konca avgusta je na trorazrednici v Za-tičini razpisano mesto učitelja, do 28. avg. na dvorazrednici v Travi služba nadučitelja in učitelja, do 26. avgusta pa službi učitelja na dvorazrednici v Dovjem in na deški pet-razrednici v Kočevju. — Vojaške vaje. Graški bplgijaki bataljon se je sinoči odpeljal na Rakek. Te vaje se zaključijo 26. avgusta v Ljubljani. Od 17. do 25. avgusta se bo 27. pešpolk udeleževal va) 56. pehotne brigade okolu Kranja. 28. pehotna divizija ima vaj« okolu Pliberka. Sklepne vaje celega 3. voja se vrše dne 4. in 5. septembra. — Preosnova hišnega davka Finančno ministerstvo je potom deželne vlade povabilo gospoda primarija dr Vinko Grego r i ča, da se kot vešAak udeleži enkete za preosnovo hišnega davka, ki se vrši v mesecu oktobru. — Pismonošo pogrešajo. V Trstu pogrešajo 54 6-09 » 6-10 » » september.....» 6-l2 » 6-13 , „ maj 1904 ...... 4 89 » 3 90 (Efektiv). Dunajski trg. Pšenica banaška Rž južne železnice Rž...... Ječmen , > „ ob Tisi . , Koruza ogrska . . Cinkvant . . . . Oves srednji . . , Fižol . . . . do 6-50 6 55 7 40 5-75 11.— 6-60 6-75 8--6'— 12-— t •V* Z ^ a g a »V* po redni rabi rogaške kisle vode ^ g 31 n e. 9oi i-i TtnrnirlrJ J® '^vrstno sredstvo za lt6enj& J-lUJJMUl Sobnih tal. Isto odstranja in, preprečuje lepljlvoat Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEBI. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 1 12-lu Vnanja naročila proti povzetju. Učenec se sprejme takoj v tovarni za kruh in pecivo J. J. Kantz a v Ljubljani, Rimska cesta št 16. 987 3_i Papež Leon #111. kot obtežalo za pisma 28 cm visok je za 7 K naprodaj pri Adolfu TVagenpfeil, 988 3-1 Juvellr, v Ljubljani, Črevljarske ulice štev. 2 Y pivovarniški restavraciji Jurij Auer-jevih dedičev v Ljubljani, TVol/ove ulice št. 12 sprejme se zdrav, krepak, ne čez 20 let Btar mladenič kot to čaj (Schankbursch.) 9§i 3-2 Mladenič že več let v službi kot deželni pismonoša-v si * išče službe pri kakem c. kr. poštnem uradu na Kranjskem ali Primorskem. Na zahtevo pošlje spričevala. Njegov naslov pove upravništvo „Slovenca". 972 3-3 Ha prodaj je radi opustitve lova »Lovski pes" rumenkasto črne barve pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje Ivan Kaplan 969 3-3 kolar v Sodražici. 140 26—17 Zelo lepa prilika se ponuja kakemu trgovcu, da se naseli v zelo obljudenem kraju na Dolenjskem, oziroma, da napravi ondi svojo podružnico (filialko). Iz prijaznosti pove več upravništvo „Slovenca". 968 3_3 W Nakup In prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za »gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Promeae za vsako Irebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril. Menjarična delniška družba „H EBCU»M I., MfolIzeilalO in 13, Dunaj, I., Strobelgassa 2. 9T Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednosUh vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienth glavnio. 134 226 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik Tisk »Katoliške Tiskarnet v Ljubljani.