DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335,
Štev. 5
Sobota, 19. januarja 1935
Leto X
Po posaarskem plebiscitu
Okrepitev nemškega imperializma
Plebiscit v Posaarju je za javnost uganka. Posaarci so se po ogromni večini odločili za fašistično Nemčijo, dasi bi bili lahko glasovali za Francijo ali pa za samostojnost pod suvereniteto Društva narodov. Storili niso tega. Važno je, kakšni so bili razlogi za izid glasovanja.
Predvsem je treba vedeti, da je prebivalstvo v Posaarju nemško in da je bila tam agitacija proti Nemčiji silno težavna. Posaarje je prej pripadalo Nemčiji in je bilo v nemškem duhu samozavesti vzgojeno. Ne le to, tudi v duhu nemškega imperializma, ki med prebivalstvom razen med delavstvom, še ni oslabel.
Ta nacionalni moment je oviral agitacijo za samostojnost,
v kateri bi Posaarci, ki dejansko niti krize niso poznali doslej, lahko demokratično vodili dalje svoje posle. To bi bila za Posaarje velika prednost, ki pa pri plebiscitnem glasovanju niti v poštev ni prišla. Meščanski in kapitalistični sloji vedo, da je Posaarje delavska pokrajina. Zato so klerikalni in meščanski sloji nele iz nacionalnih razlogov, marveč predvsem zaradi nemškega vladnega sistema storili vse, da izpade pie-biscit za Nernčijo čim ugodneje.
Pri posaarskem plebiscitu se prav jasno odražata
dve identični politiki,
in sicer ona kapitalistične družbe in ona katoliškega in protestantskega klerikalizma. Za Nemčijo je nastopala tamošnja meščanska družba in klerikalizem.
Nekaj naravnega je sicer, če se odcepljena nemška pokrajina pridruži nemški državi. To razumemo. Toda motivi, ki so vodili agitacijo za Nemčijo, so bili naperjeni proti de-mokracji in s tem tudi proti prebujenemu delavstvu. S priključitvijo k Nemčiji, tako so mislili kapitalistični krogi in klerikalizem, se
ukinejo vse politične in mnogo državljanskih pravic delavstvu.
S tem je dosežen uspeh zagovornikov protidelavske politike. Delav-stvo brez pravic ni nevarno in tako Potrebujemo. Nemški sistem režima n a nj reč	kapitalistični
uz *n ideologiji klerikalizma, ozi-loina Politiki Vatikana.
Značilno jC( je klerikalizem opravljal za plebiscit v prid Nemčije
molitve po cerkvah,
da je izdal poseben Poziv na s|aso. valce. Vi sil jc toiej povsem političen boj, čeprav vedno trdi, da je nepolitičen. In na vsa usta se hvali sedaj Po časopisju, da je agitiral za Nemčijo, češ da bo 30 do 40 tisoč po-saarskih katoličanov izpreobrnilo 40 milijonov nemških protestantov h katoliški cerkvi. Že iz tega neverjetnega in demagoškega razloga sledi, da je imel klerikalizem pri tem drugo politiko: Pri agitaciji za plebiscit ni imel koristi Posaarcev pred očmi; jasno, da tudi delavskih ne; marveč s to svojo politično agitacijo se je hotel prikupiti Hitlerju (če že nima obljube) in nemškemu režimu, da sklene ta z Vatikanom v Primeru zmage konkordat. To ni le ferska, ampak jako politična zahteva, ki jo v najkrajšem času utegne
Pakt štirih velesil — proti vzhodu
Kam pojde Franclja?
Rimski dogovori med Francijo in Italijo ne pomenijo mnogo več, kakor sporazum med obema državama v svojih stvareh. Glede srednje Evrope dogovor le priporoča konzulta-tivne sporazume, to je, dogovore eventualnega sodelovanja brez vzajemne pomoči. S tem dogovorom se stanje ni izpremenilo, pač pa je Italija dobila več vpliva na srednjo Evropo, ker se ni obvezala (kakor tudi Francija), da bi se srednjeevropske in balkanske države tesneje združile. Diplomatična poteza v Rimu samo dokazuje, da velesile ne marajo zedinjene srednje Evrope.
Diplomati so imeli te dni razgovore v Ženevi o teh vprašanjih. Gre namreč zato, ali hoče Francija podpirati misel štiril velesil ali pa politiko vzhodnega pakta. Pertinax pravi v »Echo de Pariš«, da se mora Francija odločiti za štiri velesile ali za vzhodni pakt. Če bi se odločila za diktaturo štirih velesil, bi se-
dla na podžagano vejo. Istotako trdi Pertinax, da se bo Laval ravnal po tem, kako se bo mala antanta ravnala napram rimskemu dogovoru.
Aktualno je postalo vprašanje, ali bo Francija dalje sodelovala z malo antanto, balkansko zvezo in Rusijo, ali pa sklene pakt štirih velesil Francije, Italije, Anglije in Nemčije. Nemčija se ponuja Franciji in Francija Nemčiji. To čutimo. Preti torej nevarnost, da se Evropa cepi na zahod in vzhod ter da se obnove predvojne imperialistične vojne zveze, ki bi značile veliko reakcijo v mednarodni politiki. Proti dvoumnosti Francije so zavzele odločno stališče mala antanta, balkanska zveza in sovjetska Rusija. Mala antanta se sicer nadeja, da Francija ne opusti politike vzhodnega pakta; če bi pa to storila, potem: ji je bila mala antanta, balkanska zveza in Rusija le objekt iz-korščanja in izigravanja v nje poli-i tične namene.
Abesinijo odrivajo v Ženevi
Na seji Društva narodov je zastopnik Abesinije zahteval, da naj se abesinska pritožba takoj obravnava. Spor med Abesinijo in Italijo je za Abesinijo važen, ker zasedajo- Italijani nje ozemlje. Velesilam obravnavanje spora ni všeč in so hotele, da se spor poravna s posredovanjem sveta. Naravno je namreč, da ne bi velesile rade, ko so sklenile dogovor
glede afrikanskih kolonij (Italija, Francija in Anglija), videle, da se ta vprašanja sedaj obravnavajo pred Društvom narodov. Če bo zasedanje razpravljalo o tej stvari, bo pooblastilo poročevalca, da o sporu poroča na prihodnjem zasedanju Društva narodov. Do takrat bo pa Italija dosegla svoj namen.
Osvota faSizma
Proces proti dunajskim socialistom
V	krščanski Avstriji, kjer so še vedno napolnjeni zapori z delavci, divja fašizem dalje. Na Dunaju pripravljajo nov ogromen proces proti socialistom, članom Schutzbunda, ki jih dolže veleizdaje. Bogaboječi klerikalci, ki so prelomili prisego na ustavo, obtožujejo sedaj socialistično delavstvo, ki je branilo republikansko ureditev države. Dvomimo, če se bo črni gospodi posrečilo s temi ukrepi uničiti idejo socializma.
Francoski ministrski predsednik Fkndin in zunanji minister Laval bosta odpotovala koncem tega meseca v London, kjer se bodo vršila pogajanja med Francijo in Anglijo.
Vatikan doseči, čim je žrtvoval svoboščine Posaarcev, predvsem delavstva, nemškemu »hierarhičnemu« režimu kapitalizma.
Le tako si moremo razlagati izid posaarskega plebiscita.
Sedaj je
naloga Društva narodov,
da presodi, pod katero suvereniteto jmj v bodoče spada Posaarje; dalje, Kdaj naj sc obstopi izvrši in kako ter !!aj zapuste mednarodne čete pokrajino. Vse te stvari se obravnavajo v Društvu narodov ter se bodo sukcesivno izvajale.
V	splošnem vlada v Ženevi mnenje, da se Posaarje odstopi Nemčiji. Važno je pa obenem, da Društvo narodov pokrene tudi vse potrebno gle-
Deseft novih križark
bo zgradila Španija
Španska vlada je izdelala nov načrt o reorganizaciji državne obrambe. Na seji vlade je bil sprejet sklep, da se zgradi deset novih torpedovk in izboljšajo razne utrdbe v Španiji. V vseh državah, kjer se je reakciji posrečilo, da je pritisnila ob tla delavsko gibanje, se pridno oborožujejo in pripravljajo na novo klanje. Ali jim bo ljudstvo sledilo?
Nova ustava na Poljskem
V	poljskem senatu obravnavajo načrt nove ustave, ki ne pozna več republike. Iz ustave so izpustili tudi važne določbe o državljanskih pravicah ter dodelili »upravitelju države« več absolutistične pravice.
de emigrantov, ki bodo morali bežati pred nemškim maščevalnim terorjem nad vsemi onimi, ki so že prej bežali iz Nemčije in onimi, ki so se politično udejstvovali proti Nemčiji, ker hoče Nemčija izvajati v, Posaarju enak
teror	"J
kakor doma.	i.k
V	Nemčiji izjavljajo sedaj, da nimajo do Francije nobenih teritorialnih zahtev. Ni pa s tem še rečeno, da bo Nemčija sedaj hotela demokratično sodelovati v mednarodnem političnem koncertu. Zdi se, da je prav ta plebiscit pospešil prešernost Nemčije ter da bo konsolidacija imela še velike težkoče z nemškim naraščajočim imperija lizinom.
Nova
inja
Kaj je z vzhodnim paktom ?
V	zadnjem času je stopilo vprašanje vzhodnega pakta v ozadje. Važnejši je bil dogovor med Francijo in Italijo ter posaarski plebiscit. Ti dve vprašanji sta sedaj rešeni. Zato nastaja zopet aktualno vprašanje za Francijo in evropski vzhod — vzhodna pogodba, o kateri so trdili, da je že pred rojstvom.
Francoski zunanji minister Laval je imel posvetovanja o tej zadevi z dr. Benešem za malo antanto in turškim zunanjim ministrom Tevfik Ruždi Arasom za balkansko zvezo. Zlasti je pri teh posvetovanjih važen Litvinovov poudarek, da je vzhodni pakt sedaj najvažnejši, ker je najpopolnejši in se nanaša tudi na medsebojno vojaško pomoč, dočim so druge nameravane pogodbe in dogovori le bolj konzultativnega in gospodarskega značaja. Vsi zastopniki navedenih političnih grupacij smatrajo možnost skupnega akcijskega načrta. In podpis Nemčije pod vzhodni pakt mora biti prvi pogoj za razoro-žitvena pogajanja.
S to politiko hočejo predvsem balkanske države in mala antanta preprečiti organizacijo štirih velesil, ker bi bile potem vse male države brez večjega vpliva v mednarodni politiki.
Ni še jasno, kakšno stališče zavzame Anglija, ki bi ji bila vsekakor ljubša kolaboracija štirih velesil po italijanskem načrtu. Iz tega razloga Anglija zagovarja tudi enakopravnost Nemčije v oboroževanju.
Odvisno jc od Francije, ali se ustvari vzhodni pakt ali pa zveza štirih velesil.
Mednarodno politično in gospodarsko je pa za Evropo mnogo pomembnejši vzhodni pakt, ki bi imel mnogo več zdrave realne in politične podlage. Sodelovanje vzhodne in srednje Evrope z Rusijo ima naj lepše gospodarske perspektive, obenem pa bi bilo najboljše jamstvo, da pridemo vsaj v Evropi do resnega razpravljanja o razorožitvi, ker oboroževanje žre in žre in neprestano ogroža svet z uničenjem. Tako gre v Italiji nad 23 odstotkov proračuna v vojaške svrhe. Nič bolje alf le malo je drugod. Zato razorožitev, mir in varnost miru, ki jo pa naj tvorijo1 iskrene mednarodne pogodbe.
Predsednik vlade Jevtič v Ženevi
Predsednik vlade je potoval v Ženevo, kjer ima svet male antante svoje seje in posvetovanja z mednarodnimi politiki. V predsedstvu vlade ga zastopata vojni minister general Živkovič, v zunanjem ministrstvu pa pravosodni minister dr. D. Kojič.
Izprememba v nemikl vladi!
Diktatura kapitalizma
Nemški fevdalci in kapitalisti naglo pridobivajo moč v Nemčiji v svoje roke ter se ne ozirajo nič več na nacionalne socialiste. Ta vpliv povzroči tudi izpremembo v vladi, ki jo napovedujejo. Dr. Schacht, guverner nemške državne banke postane v kratkem diktator vsega gospodarstva in podkancler. S tem dobi v Nemčiji oblast največji kapitalistični reakcio-narec, ki ima veliko kapitalistično silo za seboj.
Čas hiti
Januar	je	agitacijs
Mesec januar je bil določen za širjenje našega delavskega tiska. Čas hiti! Nahajamo se v drugi polovici agitacijskega meseca!
Koliko novih naročnikov si že
pridobil »Delavski Politiki«?
To vprašanje si mora staviti vsak zaveden naročnik, zlasti pa vsak po-kretaš in storiti trden sklep, da bo pridobil ta mesec vsaj enega novega naročnika »Delavski Politiki«.
Naše geslo bodi!
V	vsako delavsko stanovanje naj zahaja predvsem »Delavska Politika«. Odslej bomo kupovali naše živ-
Moda in plača. Ljubljanski »Slovenec« vedno pogrunta pravo, ker ve, da so njega čitatelji slabo informirani o socialnih razmerah delavstva in nameščencev. V četrtkovem članku pravi, da je moda in moralna propalost pravi vzrok bede in nazadovanja — porodov. O nazadovanju porodov smo že povedali svoje mnenje, danes pa povejmo, koliko je moda kriva slabih socialnih razmer. Naši domači listi objavljajo statistike o mezdnih razmerah (tudi »Slovenec«}. Kdor pregleda tiste statistike, ki pa niso popolnoma resnične, ker so razmere še slabše, mora takoj uvideti, da more moda, šminka in barvilo pri delovnih slojih prihajati jako malo v poštev. Delavec zasluži v petih dneh 52 Din, delavka v štirih dneh 24 Din; dalje delavec zasluži v tednu, ko je delal 96 ur le 120 Din. Mesečni zaslužki delavski so 400 do 800 Din, delavk celo po 300 do 500 Din. »Slovenčev« modrijan naj sedaj izdela statistiko, da pokaže v številkah, koliko tak delavec lahko porabi za modo, šminko in barvila. Delavstvu lahko servira tako filozofijo, ker se ne boji, da bi se mu zameril. Zakaj pa tega ne očita svojim zaveznikom — bogatejšim?
Sneg po vsej državi razen v dravski banovini. Dolgo smo čakali letos na sneg. Od dne 15. t. m. pa je jelo mesti pp vsej državi razen v dravski banovini. V Beogradu je padlo do enega metra snega ter je bilo mesto par dni odrezano od okolice. Najhujši zameti so v dunavski in drinski banovini, kjer so do šest metrov visoki zameti in so morali promet popolnoma ustaviti za par dni, dokler skidajo sneg z železniških prog. Vlaki od Beograda do Niša so vozili z deseturno zamudo. V zetski banovini imajo dva metra snega, po planotah pa celo do šest metrov. Obenem divja hud snežni metež. Ni pa prehud mraz.	I
Izpopolnitev zakona o zaščiti kmetov. Pod predsedstvom kmetijskega ministra dr. Jankoviča izdeluje posebna komisija nov načrt zakona o zaščiti kmetov.
Tone Maček:	132
Siucai Hu*n
Sledil je trenutek svečanega molka, kakor v cerkvi ko utihnejo orgije. Niso si takoj upali pogledati v obraze, kakor da bi jih bilo sram, da so tudi drugi bili priča njihove trenutne duševne slabosti in nežnosti. Z narejeno živahnostjo in kakor da se opravičuje, je povzel eden:
»Dajmo še kakšno. Pa bolj veselo.«
»No?«	..
,Jaz sem Krajnčičev Jurp...
Pa tudi ta pesem, ki naj bi bila vesela, je izpadla istotako zateglo, melanholično. Za to so se vrstile še druge:
,Snoči sem na vasi bil onostran potoka ...
in tista	,
,Pod klančkom sva se srečala.. .' .Lunica, zvezdica mi pa za goro gre ...’
in iz vseh je drhtelo isto hrepenenje
ljenjske potrebščine le pri onih trgovcih in producentih, ki inserirajo v »Delavski Politiki«. Zahajali bomo samo v one lokale, kamor prihaja tudi »Delavska Politika«.
Pa še nekaj!
»Delavska Politika« se mora vzdrževati izključno le z naročnino, ki jo plačujejo naročniki! Zato se mora zavedati vsak naročnih, ki je z naročnino v zaostanku, da je treba naročnino vsak mesec poravnati! Kdor naroča list, pa ne plačuje naročnine, je grobokop svojega najboljšega prijatelja in svetovalca — »Delavske Politike«.
Nova uredba ministrskega Sveta.
Ministrski svet je sprejel novo uredbo o podreditvi Državne hipotekarne banke, Poštne hranilnice in Priviligi-rane agrarne banke finančnemu ministrstvu. Ti zavodi bodo odslej delovali po navodilih finančnega ministra.
Ministrski predsednik Jevtič kandidira v senat na listi v Donavski banovini.
JNS v dravski banovini. V Ljubljani je imela JNS konferenco, da postavi kandidate za nadomestne senatorske volitve. Konferenci sta bili predloženi dve listi. Na eni je bil nosilec dr. Kramer, na eni dr. Marušič. Lista drja. Kramerja je dobila 37 glasov, lista drja. Marušiča pa 43. Na dr, Marušičevi listi so kandidati dr. Marušič, Janžekovič in dr. Puc, namestniki Ivan Pucelj, dr. Režek in notar Jereb. Na dr. Kramerjevi listi so bili dr. Marušič, dr. Kramer in Pucelj, namestniki Janžekovič, dr. Kalan in dr. Gorišek. Listi objavljajo v svrho kontrole tudi imena, kako so člani glasovali. Mi se v ta prepir ne spuščamo, pa bodisi načelen ali oseben.
Rudnik v Trepči je jako rentabilen. V najem ga je vzela angleška družba in koplje tam svinčevo in einkovo rudo. Vse investicije družbe znašajo okoli skoraj četrt milijarde dinarjev. V štirih letih je pa družba zaslužila na dobičku, rezervi iti amortizaciji okoli 200 milijonov dinarjev. Leta 1931 je nakopala 17.371 ton rude, 1934 pa že 589.084 ton. Pogodba velja za petdeset let.
Novi turški vojni minister Usejiit Zeki Alija je po rodu Bosanec:, ki se je že kot deček izselil iz Bosne v Turčijo.
*
Diktatura v Bolgariji pridno zapira nasprotnike sedanjega režima. Te dni je bil interniran ravnatelj največjega sofijskega časopisa »Zora«, ker je baje razširjal neresnične vesti o režimu.
Zbližanje med klerofašistično Avstrijo in Hitlerjevo Nemčijo se je že
pričelo. Avstrijski klerofašisti so na
po nekom svetlejšem, srečnejšem, ljubezni polnem svetu, kakor ga more vložiti v pesem samo ljudstvo, ki ni nikdar poznalo sreče, je zaman iskalo pravico, zaman iskalo ljubezni, ki je ves svoj vek klonilo glavo pod težko tujo gmoto. Skoro vse pesmi, ki jih poje preprosto slovensko ljudstvo, izzvenevajo v njegovih ustih v melanholično sladostrastno tožbo, ki poslušalca, zlasti v nočni tišini, s sladkobno bolestjo grabi za srce.
Ravno je krožila tretja majolika rezkega hrušovca med kožuhalci, ki so si za njo podajali veliko rešeto z narezanimi štruklji, ko je po stopnicah na skedenj priropotala nova skupina fantov. Vodil jih je Oblakov Nace z Ravnega, sin Ravnikarjevih sosedov, ki je delal v Trbovljah.
»Dober večer! Bo še kaj ostalo za nas?«
»Dober večer!« je odzdravil gospodar. »Še imamo dosti, še. Kožuha-nja, pa tudi pijače. Če prisedete, bomo pa prej zgotovili,«
Stisnili so se okrog kupa, ki je že do polovice skopnel in so napravili novodošlecem prostor. Petje in vese-
Trockega še vedno obtožujejo
Ruska vlada trdi, da je bil Trocki zapleten v zaroto proti sedanjemu ruskemu režimu, ki je v zvezi z umorom Kirova. v Petrogradu. V Pariz pojde poseben delegat, da z dokumenti dokaže francoskim oblastem njegovo sokrivdo. — Zinovjev in Ka-menjev sta iznova obtožena pred vojaškim sodiščem. Za delikt, če se jima dokaže, je eventualno določena smrtna kazen.
svečan način proslavili z raznimi nastopi domovinske fronte, ki je ofici-jelna ustanova sedanjega režima, izid plebiscita, kar se smatra za prvi korak k zbližanju med sprtimi fašističnimi bratci.
Povratek čehoslovaških časnikarjev iz Rusije. Čehoslovaški časnikarji so bili povabljeni v Rusijo. Obiska se je udeležil tudi zastopnik socialno-demokratičnega tiska. Ob slovesu iz Rusije je imel voditelj časnikarjev nagovor na ruske časnikarje. Izjavil je, da so obiskovalci uvideli, da vsa ruska javnost soglaša z rusko zunanjo politiko ter da je enako vneta za mir, kakor čehoslovaška. c «.*.	„*
r	ti	*	*	t/
' f t ,,,,, ■
197 let ječe. Višje deželno sodišče v Hammu v Nemčiji je obsodilo 15. t. m. 65 komunističnih obtožencev skupaj na 197 let in 5 mesecev ječe.
Nemčija išče zveze s Francijo,
Nemčija bi se rada sporazumela s Francijo, sedaj ko je, kakor pravijo padla zadnja ovira, t. j. priključitev saarskega ozemlja Nemčiji. Baje bo posebni Hitlerjev zaupnik Rudolf Hess v kratkem potoval v Pariz. Malo je verjetno, da bi se imperializem nemških fašistov zadovoljil s Posaar-jem, pač pa je baš sedaj pričakovati, da bo dobil še večje skomine po kolonijah in ozemlju tujih narodov.
Maks Braun ne sme v Švico. Maks Braun je vodil v Posaarju agitacijo za status quo pri plebiscitnem glasovanju ter moral potem bežati čez mejo v Francijo. Nameraval je potovati v Ženevo, a so mu švicarske oblasti prepovedale prestop švicarske meje.
Izenačenje Posaarja. V Posaarju so bili takoj po izidu plebiscita ustavljeni vsi listi, ki so agitirali za dosedanjo upravo, t. j. »status quo«.
Francoski zunanji minister Lava! je te dni razgovarjal v Ženevi s poljskim zunanjim ministrom Beckom, o načrtu vzhodnega pakta in rimskem dogovoru.
Zedinjene države ameriške pristopijo haaškemu mednarodnemu sodišču. Senatu Zedinjenih držav je predlagal poročevalec, da Zedinjene države pristopijo mednarodnemu sodišču v Haagu, ker je potrebno podpreti stremljenje, da stopi na mesto nasilja in terorja pravica in pravičnost ter se zamenja anarhija v mednarodnem življenju s pravico. Roosevelt je v ta namen izdal posebno poslanico. Predlog ima v senatu znatno večino.
lost sta za hip umolknila. Hrastničani kakor Trboveljčani so se skrivaj opazovali izpod čela. Novodošleci so bili videti malo osupnjeni, da so našli tako veliko družbo zbrano. V duhu so si sile merili; njih je trideset, nas pa samo osem. Bolje bo da se prilagodimo. Tudi Hrastničani, ki so ob pojavi novih gostov nekateri že nehote šarili z rokami po kožuhovini in iskali svoje skrite krepelce, so se oddahnili, ko so jih našteli samo osmero.
Janez je vprašal Oblakovega:
»Niste vi prej ukali gori pri Svetem Marku?«
»Da, mi smo bili. Fantje so hoteli iti na kožuhanje k Sveti Katarini, pa sem jih jaz pregovoril da so šli z menoj. Vedel sem, da tukaj tudi kožu-hate.«
Gospodar je namignil domači hčeri da je prinesla novo majoliko.
»Pijte najprej, potem se pa popri-mimo, za eno uro bomo menda gotovi.
Aličev je dregnil svojega tovariša in šla sta ven, kakor da gresta na stran. Zunaj ga je vprašal:
Avstrijska vlada se boji
nzcijskega navala
Posaarski plebiscit je poživil tudi nacionalnosocialistično gibanje v Avstriji. Avstrijska vlada je poslala v Ženevo posebnega delegata (ministra Berger-Waldenegga), da pojasni položaj merodajnim krogom, ki naj skušajo rešiti Avstrijo iz neprijetne situacije. — Kakor vemo je nedavno tudi knez Starhemberg zagrozil, da prevzame letos vodstvo avstrijske politike njegov — hajmver.
Večer proletarske solidarnosti
Vtisi z 28. delavskega prosvetnega večera v Delav. zbornici v Ljubljani.
O	tv o ril a ga ije delavska godba »Z arija« z »Delavskim pozdravom«, a zaključila mogočna pesem »Diušo veselo«, ki jo je odpelo deji. pevsko dnuistvo »Solidarnost« iz Kamnika. Ljuibljaniska »Svoboda« je namreč povabila kamniški (delavski zbor, tdia bi sodeloval na 28. delavskem prosvetnem1 večeru v Ded. zbornici. Z navdušenjem so se člani ariuišifva odzvali vabilu (d asi a e je \orv-o pismo, naslovljeno na društvenega tajnika, izgubilo; po čigavi krivdi, bi bilo tudi dolbro ugotoviti), saj .je že zavest, 'da se bodo sešli z ffij-ubljan-skimi .sodnugi, delovala 'Oživljajoče. Tako smo se znašli svoji med svojimi. Delavska goidlba »Zarja« ;;ie pokazala svojo izborno rutino, ipod taktirko .spretnega (kapelnika s, Danila Cerarja. Recitacija oidl Iv. Moleka »Skozi imrak« (jie Ibila (podana talko dovršena, da je navdlušila srca vseh. Pisatelj, s. Cerkvenik je predaval zelo zanimivo o temi »Družba in posameznik«. Nad vse krasno je igral solo na vijoilini is. Ivani Žižmond’. V srce segajoča ijte bila odrska scena Vukove »Tam na voglu...« In Kaitika Zupančičeva je povedala tako resnično žalostno »Pravljice za šipami«, da .so marsikomu lesketale solze v očeh. Nad vse krasno jie obvladal pozavno s. E. Paudert. Zbor ».Solidarnost« ;je ipa za-kl.učil sicer iboigat, a iza nas kamtničane vendar prekratek program. V spodnjih prostorih Del. zbornice smo se pa potem -sestali na prijateljski pomenek. Kot brat pohiti rad h bratu v sreči in nesreči, tako- srno se tudi m1 pomešali bratje in sotrpini imeidi seboj. »Cankar« s svojim pevovodjem s. Perkotom čelu, ljubljanski »Svobodlalši«, godbenik) »Zarje«, člani .Strokovne komisije in sod*1111"1 iz okolice. S. Ivan Vuk {je (pozdravil vsako skupino posebej in izrazil svojo veliko za' dovoljmost nad iposetom »Solidarnosti«, ki
i.F 'znaila danes v ®odruižnem objemu 1 ljubljanskimi s o drugi. Po.vrattaT |e-l>«awtu »•
C e lesnik, ki .je v temiparajmentnem' in jedrnatem govoru orisal ipoložaj strokovnih organizacij in ipovdaril pottireibo združenja sil v svobodnih strokovnih organizacijah, ker le v skupnosti .je sila, posameznik ni nič-Pri odhodu smo skupno zapeli »Delavski .pozdrav«. Čas je potekel prehitro. Vemio pa, da se borno še sešli, ker nas veže sambo!): za skupno stvar. Ljubljanskim sodrugom hvala za izkazano pozornost in sodriužni sprejem! Dnuižnost! — Kamniški sodrugi.
Šah
Šahovski odsek mariborske »Svobode« je obnovil svoje delovanje. V pondeljek, dne 21. t. m. ob 20. uri bo v društvenih prostorih v Delavski zbornici prvi šahovski večer. Vabimo sodruge in sodružice, ki ljubijo šahovsko igro ali se je žele naučiti, da pridejo v pondeljek k šahovskemu večeru, bali je gotovo ena najplemenitejših družabnih iger, ki ima še to dobro stran, da navaja človeka hitro misliti in se odločevati. Pričakujemo, da se bo med delavstvom za to igro zbudilo čim več zanimanja.
Ali sl 2e poravnal narol-nlno? Ako ie ne, stori takoj svojo dolžnosti
»Kaj misliš, so to vsi? Jih ni kj'e tod okrog še vec skritih? Poglejva.«
Oprezno sta se tihotapila ob steni, ozirala se na vogalu na desno in levo, tiho sta obšla hlev, pogledala k svinjaku za hišo, stikala pod kozolcem in se povzpela tudi na senik. Nikjer žive duše. Šla sta oprezovat tudi k sosedovim, kjer sta obšla gospodarska poslopja. V stelniku koncem hleva je nekaj zašumelo.
»Pst!«
Prihuljeno in tiho sta se splazila bližje. V temi sta opazila, da se v stelji premika nekaj črnega. Aličev se je vrgel na tisto črno senco ko mačka na miš, in je zgrabil neke cunje. A še predno je vedel, s kom ima opraviti, se je moška postava iz* luščila iz stelje in ga krepko sunilm da se je opotekel. Tedaj je priskočil Aliču tovariš na pomoč, a je osupnjen obstal pred moškim, ki so mu hlače zdrsnile na pete in se je trudil, da jH1 čimprej potegne čez ledja. V tem Je hušknila izza njega temna ženska p°' stava in je frfotajočih kril zbežal3 proti hiši.
[(Dalje prihodnjič-)
Doma	in
Maribor
VoSitve obratnih zaupnikov so
Krajevni Miedstrokovni Odbor se 1 po svojih strokovnih organizacijah j uspešno udeležuje volitev obratnih j zaupnikov. V tekstilnih tovarnah Ze- j lenka in komp., Hutter in dr. (hlače- j vina) in Ehrlich Avgust (tkalnica) so j bili izvoljeni le kandidati svobodnih i strokovnih organizacij. V mariborski | livarni in tovarni kovin Pengg Johann ! je dobil Savez metalskih radnika Ju- !
v polnem teku!
goslavije od 3 zaupnikov dva. V mestnih podjetjih avtobuspodjetja je pa bila izvoljena nadstrankarska lista, ki je bila vložena na podlagi podpisov.
V	ostalih mariborskih podjetjih bodo volitve izvršene še tekom tega meseca ter je računati na visoko zmago svobodnih strokovnih organizacij.
Brezposelni terjajo svojo pravico do življenja in do dela
Sodba v komunističnem procesa. Po dvodnevni razpravi je okrožno sodišče dne 17. t. m. izreklo sodbo v komunističnem procesu proti 15 obtožencem, povečini mladoletnikom "i Mtin.im■ knll utn Obsojena sta bila učitelj Apih na 4 leta robi-je, na pet let izgube častnih državljanskih pravic in na izgubo službe; učitelj Vrunč na 3 leta robi-je, 3 leta izgube častnih državljanskih pravic in izgubo službe, eden je obsojen na 10, dva na 8, dva na sedem, dva na šest mesecev zapora, vsi pogojno na tri leta, štirje pa so bili oproščeni. Obtožence je zagovarjalo 15 odvetnikov in sicer: dr. Kukovec, dr. Reisman, dr. Rapotec, dr. Juvan, dr. Leskovar, dr. Schau-bach, dr. Šnuderl, dr. Gozzani, dr. Rupnik, dr. Tomšič, dr. Veble, dr. Kapus, dr. Kumbatovič, dr. Blanke, dr. Brandstatter. — Sodišče je v teku razprave izreklo proti branilcu z i r mu disciplinarno kazen Din 300.
Predavanje s. prof. Teplyja o delavstvu in kulturi, ki se je vršilo preteklo sredo, dne 16. t. m. je bilo zelo zanimivo. Predavatelj je razpravljal zelo poljudno in je svoja izvajanja podkrepil s številnimi zgledi, primeri iz življenja v preteklosti in sedanjosti. Poslušalci so se mogli sami uve-riti, kako je kultura ozko povezana z vsakokratnim stanjem gospodarskih in splošnih živijenskih prilik, pa tudi o tem, da je nosilec vsake kulture v razredni družbi gospodujoči razred, ki kulturo tudi uživa, dočim tisti, ki jo s svojim delom ustvarja, nima od nje haska. Predavatelj je zaključil svoja izvajanja s citati iz Cankarjevih del, ■n je žel mnogo odobravanja.
153 deložacij stanovanjskih najemnikov Je ,lzArSil° v minulem letu tukajšnje sresko sodišče. Ju hišni lastniki še povdarjajo, da m vec pomanjkanja stanovanj. Kaj neki je z obljubami o zaščiti stanovanjskih najem-nikov? « »* ... .» *	.
k8,r.v.u ......... ....................
li n v in
Mestni finančni odbor proučuje novi Proračun mestne občine. Mnogo preglavice dela proračun mestnim očetom radi uvoz-mne, ki ,0 namerava mestna občina uvesti
s čemer pa so nezadovoljni zlasti trgovski krogi, ki so na svojem zborovanju zahtevali spremembo načrta o uvoznini. Po svo jih zastopnikih bodo skušali v mestnem svetu gotovo doseči, da se projektirana uvoznina omili oz. ne uvede.
Pomožna akcija je bila letos nekoliko pozno zasnovana, ker se šele sedaj pobirajo darovi po mestu. Število brezposelnih in podpore potrebnih pa se je letos zelo dvignilo. Dosedanji odziv darovalcev je ka kor se govori zelo skromen, zato bi bilo priporočljivo, da vsak, kdor le more, daruje po možnosti čimpreje. Zlasti pa naj velja to za premožnejše sloje, ki so dolžni prispevati čim več za to potrebno akcijo. Slab odziv darovalcev pa naj bo nov opomin, da bo treba vprašanje podpor brezpo selnih urediti trajno z zakonito obveznostjo.
54 kaznjencev, ki so bili deležni amne stije, je bilo te dni izpuščenih iz jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča.
Popisovanje vojaških obveznikov letnika 1917. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči, roj. 1. 1917, brez ozira na kraj, kamor so pristojni, se morajo javiti tekom tega meseca zaradi vpisa v seznam vojaških ob-vezancev pri mestnemu vojaškemu uradu na Slomškovem trgu. Predložiti morajo rojstni in domovinski list. Mladeniče, ki žive izven Maribora, morajo prijaviti njih starši oz. sorodniki.
Nalezljive bolezni. V minulem letu je bilo v Mariboru okrog 130 primerov nalezljivih bolezni, kakor davice, škrlatinke, griže itd., kar je razmeroma zelo malo.
Avstrijski hitlerjevec Josip Stadler, ki je lansko leto pribežal v Varaždin kot be gunec, je kmalu nato izropal blagajno svojih tovarišev in odnesel 5000 Din. Bi! je pred dnevi obsojen na tri mesece zapora. Po prestani kazni bo izgnan iz Jugoslavije.
Mariborsko gledališče. Sobota, dne 19. januarja ob 20. uri: »Od zore do mraka«, satira od R. Golouha. Krstna predstava. — Nedelja 20. januarja ob 15. uri: »Štambuiska roža«, znižane cene; ob 20. uri: »Od zore do mraka«.
Občni zbor delavskega društva »Deto-ljub« se bo vršil v soboto, dne 19. januarja ob 19. uri v društvenem lokalu, Ruška cesta stev. 7. Dnevni red: Prečitanje zapisnika, poročila, smernice za bodoče delo, volitve, raznoterosti. Prisrčno vabimo vse člane! —
Odbor.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Hrastnik
eifrfžfo seda;' opozarjamo vso delav-.'avnost, da bo naša podružnica »Svobode« dne 4. februarja priredila predavanje na katerega je povabi a predavatelja s. dr. Kusa Nikola-L 12 z?Kreba- Sodrug predavatelj
00 pozneje o svoji turneji po Dravski banovini izdal brošuro, v kateri bo opisal svoje vtise. Skrbimo za to da bodo vtisi, ki jih bo dobil o nas’ povoljni. - Nadalje bo naša podružnica »Svoboda« dne 3. februarja priredila komerz. Na to zlasti opozarjamo vse naše organizacije, da bodo ta dan opustile vse eventuelno nameravane prireditve.
t Trbovlje
podom? sabotira.nJ'e določb kolektivne e s prenizkimi akordnimi po-pri ^ stavkami,
in dni«	risarskem	.podjetju	Diikič
nuidlajiljeiv ma	.	^asa ®niže>viaik> plače
alltordu na vozi6ke'a7m' ^a,'se plačalo v
pa vpoštevalo otežil^*0 'gola., storitev, ni se ki so večkrat znatno	't|'	vn’41 'Pr*lik,
Na ila način je bilo L n'a.,slf itc,v: delavcev, ki sio dobili pia, ,ovandi čez 24 delo na ših-t Din 24 do Din 29 Za akoT<lno S tern #e podjetje D uk tč ;1 ,	.
na -nečuve-n način delovno Pogodbo*'if- 0 dia tse delavca ne sme 'plačati pod',* ' pravl> dnino, >kii znaša za kopače Din 37, kopače Din 32.25 in za vozače Dia 2^71' uku delavca radi zmanjšane storitve ne zt ' ctatte in/olb/ciua ikrividtu
V	koLpktivni pogodbi je tudi določeno, a se mora 'Zaslišali delavca in -mu nuditi možnost, da sporoči podjetju vse zaprelke,
1 o v i-rajo storitev in -znian-jšu-jcjo zaslužek, 'o se pri navedenem podjetju ni zgodilo in so .pazniki samovoljno določali -vzroke ne-dovoljine storitve, ki jie po mnenju nekaterih Paznikov nenormalno samo vslcd .lenobe zaposlenega delavstvia-.
. Razumljivo je, da delavstvo 2 ogorčenem gleda na tako postopanje, .zlasti še, 10 matemjelno huido prizadeto.
Delavski zaupniki so intervenirali v tej
zadevi. Obl!,ubilo se t(.:.m je, da se 'bo zadeva preiskala. Izka.za'lo sc pa 'je, da .podjetje ni upoštevalo zahteive delavskih zaupnikov giede^ .izplačila teim-el/ne plače pri nižjem akordnem -zaslužku.
Delavsko ziaistoipsitvo je bilo v sled tega primoramo, da se je obrnilo na Rudarsko glavarstvo, ika'tereim.u je .predložilo vsa sporna vprašanja in plačilne izkaze akordnega zaslužka in ga komeno zaprosilo, da se naj člmprej skliče tozadevna obravnava. Upamo, da bo rudarsko glavarstvo prošnji ugodilo.
AikbrcSniih sistemov se poslužujejo sedaj razna rudarska podjetja. Postavljajo nizke m-azdine postavke in s 'tem znižujejo delavstvu plače. Razen tega pa se poslužujejo sredin',« vešk ega priganja&kega sistema, da dvignejo storitev v svoj prid.
Sestanek rokodelcev. V nedeljo, dne 13. januarja se ,je vršil zelo dobro obiskan sestanek rolkioidie3icev in strojnikov. Na sestanku sc je razpravljalo- o aktualnih problemih rokodelske in strojevodske panoge pri rudniku zaposlenega delavstva. Osobito je bilo važno za udeležence dejstvo, da se je pni nekem obratu začelo reducirati profe-sijonelne doklade vizlllic temu, da obratna vodstva nimajo za to nikakršnega pooblastila od l. P. D. Čeravno so posamezniki, posebno na separaciji, skušali omalovaževati ta sestanek, ,je bil že z ozirom na poročilo, ki ga 'je podal s. Pliberšek, eden najvažnejših, kiair se jih je doslej vršilo. Škoda, da nekateri .iz -osebne zagrizenosti nimajo za tako važne akcije drugega -kakor nedostojne izraze. Takšne profesijonaillne delavce lahko z upravičenostjo imenujemo svoje lastne gro-bokope in škodljivce ostalega zavednega delavstva. V kratkem so bo vršil ponovno takšen velevažen sestanek za profesijonalno delavstvo.
Dramski odsek »Svobode« bo v prizor il v nedeljo, dne 20. januarja 1935 ob 4. uri popoldne veseloigro v 3 dejanjih »Križarska vorshia«. Poslovenil Franc Zorin. Sodeluje delavska -godba. Cene -običajne. Smeha bo dovolj. Pridite. Vstopnice se dobijo od 14, januarja naprej v trgovini Delavskega doma.
Zagori« ob Savi
Cerkvenikovo »Očiščenje« bo
uprizoril delavski oder v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah, dne 20. januarja ob 6. uri zvečer. Vabimo k udeležbi! Mladini pod 16. letom vstop ni dovoljen.	i
D. M. v Polljaji, 14. januarja 1935.
Strašna rakrana -sedianjega toliko v a sufi --	»' - t	--.v,	.	brez-
poselnost, se vedno globje zajeda v živo meso ifroJedarijata, k; skrušen ječi pod težo poman {kanja in -t-ede. Vse isanije, cla je stvar prehodnega značaja, vse vesti -po raznih meščanskih lsitih in revijah, .vsi bombastični govori na agitacijskih shodih, katerih namen je 'bil, prepričati 1 ju-di, da ibo skoro boljše in še .bo.ijše kot v dobi najboljše konjunkture, so ovržcnc. Brezposelnost je -rasla dalje. Obirati so se .ustavljiaii, delavci reducirali, kupna m'cč je padala, družine pa so se 'poglobi,laile v ve-dno večjo bedo. Kar je še .zaposlenega 'delavstva, se je znašlo v niezavidimeim ipoložaijiu kitajskega kulija. Se-daij je stvar prignano -dto' kraja. Vsi delavci brez izjeme so izčrpani. Izčrpani kolikor se jie največ iz lijih izčrpati 'dalo. Iz tega in takega razmerja se mora nekaj izcimiti, ker daljie 'prenašati zlo, ki tlači deihvi&tv.o, je nemogoče. Toda. osni, ki so -povzročitelji tega gorja), ki jim služi racijonali.zaciija, ki jim služi rezervna armada brezposelnega pro-letariijiata (katera -oimeim-oigioča boj za izboljšanje položaja za-posffle-nih -delavcevJ za povečanje profita', ne mlr-uiejo.
Ovirajo celo -merodajne faktorje, da ne bi izvedli zakono-v, ka bi pri-niesli ublažitev neznosnega stanja tza delavski -razred. Pa saj nimajo kot raizce-d -kapitalistov interes na tem, in če je pr-o-letarčjat vojijan, prenašati to čeirr.iu na-j bi ne c-stalo tako kot je. Karl Marx priavi: »Rešitev delavskega razreda je odvisna od njega -samega!« To spoznanje -m-o-ra iprod-reti iprej kot slej. In res prodira. Brezposelni iz vse -občine, preko 200 po številni, s-o se zbraili 14. t. m. pred občinskim -dtoimom v Polju, zahtevaj-oč sredstev za sivioij obstanek, ,kd ga jim -nihče ne more odrekati. Energično -so zahtevali -od o-bcine, dia jim preskrbi ali idefo, ali podpore, da jim- tako omogiciči vsa-j borno eksistenco. Sestanek, je potekel -poivs-em mirno-, bila pa je med zborovanjem v -prostorih šole, katec-o je dal na razipo-lag-o upravitelj -g. Mihelič, sprejeta resolucija, katera je bila potem,
-pred občinskim -diom-om, v navzočnosti g. župana, 'prečitana in odposlana Sreskemu načelstvu in izročena -občini v Polju.
-Resolucija se glasi:
»iZjnamo Vaim -je, da se nahajamo -brezposelni iz občine D. M. v Polju v skrajno bednem položaju,
Ker nimamo dela, -nimam-o dena-rja, da fc-i si nalba.viii -najnujnejše: hiramo-, stanovanje, kurivo, obleko itd. Ker nimamo dela, nimam-o 'zaslužka in ker zakon prepoveduje beračenje in tatvino, smo -prisiljeni od lakote ppginit-i, čeprav -vemo, ,da gnije -žito, kava, krompir itd), jpo sklliaidiišči-h, ker ne more na svetovni it-ng.
Znano nam je, da ima občina .v vsakoletnem -proračunu postavko za brezposelne in 'da je 1. 1933-34 ostal denar, ki je bil namenjen za brezposelne -občane. Kam je šel denar?
Papirnica Vevče, drugi obrati in mi saim-i, dokler smo bili še zaposleni, smo plačevali velike vsot-e v b-e-dnostni sklad, kje ije denar iz -teh in drugih fom-diov?
Zato apeijjramo ina gornji naslo-v:
1. Da nam 'preskrbi delo (minimum plače naj bo Din 30.— dnevno), aili brezposelno ipoidlporo v istem znesku. Če smo d-om-a, -mio-ramo- ravno tako jesti, imeti stanovanje itd. To j-e najmanj, ika-r 'potrebuje človiek za sv-ojj obstoj.
2. isredst-va naj ®e ne -pobiraj-o pri ‘kmetih in -delavcih, ker so oboji že skoro popolnoma uničeni, am-pak naj se denar vzame tam kamor -se steka;
3. proti brezposelnim naj se ustavijo vsi nubeži, -da se jih popolnima ne -uniči.
Uipamioi, dia Vam rje naša -stiska znana, in da nam boste pomagali čim iprej iz nje, da ne ho ostalo -samo pri obljubah, ampak -da b-oidb obljube postale tud'i dejanja. Naša potrpežljivost jie že izčrpana, mi naše bede ne moremo več prenašati.
(Akc-iji brez-posclinlh -želimo mnogo uspeha. -Naj biodo propriča-ni, da so z njimi vsi zaposleni delavci in kmetje. Op. ur.)
Brezposelni v občini D. M. v Polju.
Kranj
Strah pred zavednim delavstvom
Pod tem naslovom je prinesla »Delavska politika« dne 9, t. m. članek iz našega -mesta, v katerem prikazuje, -kako se večina podjetij, zlasti tnalih, boj-i organiziranega -delavstva, posebno pa še, če so marksistično orientirali. V zadnjem »Gorenjcu« pa vidimo, -da ima -tudi on -strah pred zavednim delavstvom. Zelo se spodti-ka član-kar nad tem, zakaj se mi še posebej nazivamo razredna organizacija. Nadalje pravi: »Če bi poznal dopisnik vsaj nekoliko Karla Marxa, bi moral vedeti, da je človeška družba razbita sploh v dva razreda, v izkoriščevalce in izkoriščane. Med izkoriščane spada vse delavno ljudstvo, torej so vse -delavske organizacije ipso -faeto razredne organizacije.« Da, ip-s-o faeto, to se samo ob sebi razume, da spadajo vsi delavci v razredne organizacije. Z -druge strani vzeto pa je -stvar drugačna: če poznamo fundamen-t bele organizacije -pridemo do zaključka, da organizacije izkoriščanih, pod okriljem in vplivom izkoriščevalcev, nis-o več razredne organizacije. Članka-r priznava, da ima Marx prav, cla -sta na svetu samo dva razreda. Vsi vemo- da je razred izkoriščevalcev (kapitalizem) združen, brez razlike vere in narodnosti. Kakšen interes pa so imeli beli in plavi na tem, -da so- šli z -ustanovitvijo lastnih organizacij cepit združen-o moč izkoriščanih, češ, da se morajo o-predeliti, ali po veri ali po -narodnosti? Ali je ravno delavstvo poklicano za to, -da se loči po veri in narodnosti, metdi tem ko se nar-odmjaški kapitalisti -družijo- iz »verskimi« ? Glavni -interes za ustanovitev raznih venskih in nacijonalnih organizacij ima kapitalizem -sam, -zato jih tudi mat-e-rijelno po-dpi-ra, ker se zave-da, da z -razdvajanjem delavstva lahko podaljšuje svoj obstoj. Nadalje se hvali člankar, da je bela organizacija -v članstvu že prekosila obe drugi organizaciji. Za-to res ne vemo, zakaj se jezi rialdl 'tega, ker so v »Jugočeški« rdeči določili volitve obratnih zaupnikov za nedeljo. Kakor je nam znano, se je izjavil ravnatelj »Jngočeške« glede volitev, da se naj vrše samo -strogo po zakonu. Vsekakor je tudi člankarju znano, oz. mu bi vsaj moralo biti znano, kaj -pravi zakon glede volitev, t. j., -da obrat radi njih ne sme trpeti. Da ne bi bilo nepotrebnih zaprek, so- bili rdeči tudi v »Jiuigobnumi« istega mnenja. In za to pravi članlka-r, da se je rdečim ta rešilna bilka izmaknila. Kak-o-:- se sliši iz njihovih vrst, imajo fantastično veliko organiziranih ravno v »Jugočeški« in pri »Juigobruni«. Torej res ne vemo, zakaj bi se jim potem bilo treba bati, -če -se vrše volitve na nedeljo, ali če bi ibile tudi v »Jugobruni« na nedeljo. Saj njihovi številni člani bi ita-k prišli volit. Do-tičniki, katere imajo -organizirane, ipa sami zato ne vedo, seveda ne bodo prišli, če pa bi iprišli, -se bi pa lahko zgodilo, da bi volili nasprotno kandidatno listo. Končno- nas pa zelo veseli, da je člankar prišel do spoznanja, -dia se o,d kipih obljub (katerih se sliši seveda največ iz ,njego.vega tabora), ne da potolažiti lačnega želodca. Na vse izpade proti rdečemu -dopisniku pa ni vredno odgovarjati. Oseba člankar ja nam popolnoma zadostuje. Z njim, -ki gai poznamo v njegovi prak-sii, se res ne bomo prepirali, 'kdo je za delavske interese in kdo proti. Le čudno se nam zdi, -da ne ve, da je vernimi katoliko-m preipov-e-daino priznavati načelo razrednega boja, (Glej »Slovenčeve« razlaga papeževih okrožnic itd.) Zato mislimo, da služi gotovim ljudem iz nasprotnega tabora žongliranje z razrednim bojem -in Marxom samo za agitacijsko parolo za bližnje volitve, dai -bi bili bol) rdečim 'podobni. Tudi »Gorenjec«,
ki je že tolikokrat grmel proti Marxu in razrednemu boju ima gotovo sv-o-j interes na tem, da odpira sv-o-je predale za -izpove-do-va-n;-e marksističnih nač-e^. Seveda pisanje samo še ne napravi marksista, in -bele organizacije še davno niso razredne organizacije, ker poslušajo -svojega škofa in duhovščino ter slede certkvi, ki je načelo razrednega boja preklela. Kadar se boste o teh stvareh izjasnili, pa bomo 'govorili dalje. Glede naših obljub pa povemo -člankarju samo to, -da mi delavstvu nismo še ničesar* oblj-ubovali, ker mu tudi nič dati ne moremo, ako si vsi skupaj sami ne priborimo. Za vzgled naj pa vzame delavstvo podjetja, kjer so močne marksistične organizacije ali močne krščanske organizacije, ,p-a- bo videlo, kje so uspehi lepši. Se veda je za dejanja treba da je vsaj 50 -odstotkov organiziranega delavstva. Člankar zaključuje svoj memorandum z -geslom: »Delu čast«, mi -pa pripominjamo: Delavstvu ipra-vic. — Delavec marksist.
Delavstvu tovarne »Jugočeška« v vednost in pojasnilo. Kakor ije delavstvu1 že znano, ima podije.tj-e »Ju-gočeška« upe-ljan parski fond, kateri -pa je seveda last delavstva. V ta parski fond se iztekajo vse pare, katerih .tovarna pri ižplačilu zaslužka posameznim delavcem ne izplačuje. Ta fond je znašal y začetku zime okroglo 25.000 Din. Upravlja in nadzoruje ga odbor zaupnikov.
V	začetku zime ipa so imeli n-ekaiteri delavci daljše ali krajše -dopuste. Odb-or, ki opravlja ta denar, se je sporazumno s p-odijetj-em odločil, da da prizadetim delavcem -po potrebi nekaj podipore-. Podporo j-e d-obil vsak potrebni -delavec dlotičnega podjetja, kateri je bil na -daljšem -dopustu. Za njo je moral vsak sain pismeno zaprositi, dobili -pa so jo nekateri več, nekateri -manj, -kakor je odbor ipre-sodiil njihovo potrebo. Kdor -se za podporo ni zainteresiral in kdor -j-e bil šele par tednov v podjetju zaposlen, jo tudi ni dobil. Ravno tako jo -ni dobil tisti, za katerega se je ugotovilo, da nd v skrajni potrebi. Ugotovilo se rje, da je podporo dobilo preko 100 delavcev v skupnem znesku 11.030 Dim Tako, da znaša današnje stanje parskega fonda še -okroglo 14.000 Din. Ker se je zdaj začelo zopet 'polno -obratovati, se -podpore nič več ne izplačujejo. Dobe ijih še samo tisti -delavci dotičnega podjetja, kateri iso bolni že toliko časa, -da so že izčrpali hranarino, kakor t-udi oni, ki imaijo velike družine in vsled majhne hranarine žive v pomamljkanijiu. Seveda morajo ravno tako zanjo zaprositi. — Zadinje -čase pa so začeli razni elementi s strani belih in plav-ih intrigirati, češ, -da se denar ni pravično in pošteno delil. Pripominjamo, da so se podpore delile vsakemu, kdor je za njo zaprosil in če je bil -potreben, brez razlike ali je bi! plav, ali bel, -oziroma rdeč. S takimi lažnjivimi intrigami se skuša oblatiti obratne zaupnike, katerih odbor ima varstvo nad parskim fondom. Z nesramnimi lažmi, ki jih hočejo izkoristiti pred volitvami obratnih zaupnikov, bi radi -osramotili marksistično kandidatno listo, na kateri -je bil izvoljen tudi lansko leto -dotični odbor zaupnikov. Komur ni ka.j jasno, naj se prej informira pri odboru, ali pa pri podjetju, pa bo vidci, da se -je podpora dala vsem, ki so izamjo zaprosili in ki so ijo bili potrebni. Zvedel bo -pa tudi, da se ostali denar nahaja v Mestni hranilnici naložen in sc -ga vzame ven le -toliko, kolikor se ga potrebuje. Hranilno knjižico pa ima ipodjetje, za katero tudi garantira. Proti razširjevalcem lainjivih vesti o odboru, češ da ni -pošteno delil podpore med delav-
ŠPORTNA RUBRIKA
stvorn, se bo najstrožje postopalo, kar. to se ne tiče samo dotičnih zaupnikov, ampak ttuidi naše organizacije, »Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije«.
Prve volitve obratnih zaupnikov v tovarni »Semperit«, Preteklo nedeljo so* se vršile volitve obratnih zaupnikov delavstva to- i varne »Semperit«. Ker razen liste marksi-stične organizacije ni bilo nobene driuge liste, so bili izvoljeni vsi zaupniki z liste »Splošne delavske strokovne zveze«. Volilo se je 6 zaupnikov in 6 namestnikov in sicer po skraljšanein volilnem iposto.pku.
Volitve obratnih zaupnikov se bodo vršile v »Jugobruni« v soboto, dne 26. janu-atlja, v »Jugočeški« pa v nedeljo, dne 27, jamianja. Delavci in delarvike, ne nasedajte elementom, iki se tz. demagoškimi intrigami in lepimi obljubami bočero idiofeooati d'o čim večjih uspehov. Sodite ijifa po njšb dejanskem delu in volite zaupnike kot se to spodobi za razredno zavedne proletarce.
Prvi delavski prosvetni večer »Svobode«,
V nedelo, dne 20. januarja ob 20. uri bo priredila »Svoboda« v društveni dVorami restavracije »Semen« svoj 1. (prosvetni večer s temle 'Siporedotn; Petje, deklamacije, zborovu petje, igra enodejamska »Čašica kave«, solo-spevi iz opere »Dijaška rubežen«. Vse pevske točke so s sipremljeivaiBijem klavirja. De-laivci in delavke, s (polnoštevilno udeležbi) boste polkaizali, da cenite svojo prosveto!
Lesce
Hildi Podobnikovi v spomin. Sodražice Hilde ni več med nami. Na praznik dne 25. decembra 1934 se je za vedno (poslovila od nas. Ni še minilo leto dni, ko je z vsem doživetjem igrala v Moškričevi drami »Rdeče rože« vlogo Ivanke. Se danes jo vidimo, kako je govorila tam tele važne besede: »To-reij bomo vzgajali kakor je treba. Jaz male, a -vidva (pa velike otroke in jih vodila na pravo pot, ki vodi ik soncu in k Svobodi«. So družica, Ti si odšla. Ker ti usoda ni dala vesellja, in možnosti, da bi živela in se borila za enakost in svoboda vseh ljudi, kar Te je tako veselilo. Kar ni bilo dano Tebi, bomo nadaljevali mi z vsem navdušenjem. Tudi funkcijo knjižničarke, ki si jo v lanskem miarcu prevzela z veseljem, bomo vodili še naprej ipo Tvojih smereh. Hilda: mrzel, hladen veter ve,je zdatj nad Tvojo gomilo, kamor so Te položili Tvoji so drugi. Na grob pa bomo (polagali mi visi rdečih rož v znamenje Ifjube.zni in v opomin vsem na posnemanje Tvojih lepih vzgledov. Tvojim preostalim izražamo pa iskreno sožalje. — Le-ičanski »Svobodaši«.
Jesenice
Vsem članom Cankarjeve družbe sporočamo, da naj se požurijo priti po. knjige, da ne bodo prej zmanjkale. Letos je zanimanje izredno veliko in že tudi iz drugih krajev vprašujejo na Jesenice, če jih je še kaj v zalogi. S knjigami bomot čakali samo še do 31. januarja t. L če ne jih bomo poslali drugam. Oglasite se torei taikoj v poverjeništvu v Delavskem domu.
Protifašistični roman »Fontamara« v knjigi. Založba »Svobode« bo izdala v tona-tisu Salone je v protifašistični roman »Fonta-tnara«, ki je izhaja® lani v »Svobodi« in ki najbolj učinkovito' popisuje razmere v fašistični Italiji. Cena broširani knjigi bo malenkostna, komaj Din 9.—. Zaradi tega pozivamo vse sodruge, ki bi si hoteli nabaviti to knjigo, da se javijo pri poverjeništvu Cankarjeve dnužbe v Delavskem doimiu ali pri ostalih poverjenikih Cankarjeve družbe, da lahko napravimo prednaročilo za knjigo. Tiskalo se bo te»ga dela samo toliko, kolikor bo prednaročil. Prijaviti se je do 25. januarja t. t. in vabimo vse, da naj tega roka ne zamudijo. Delo je izredno lepo
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo (19. in 20. t. m.) ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) filmsko v el eop e reto »V dvoje je lepše« z Magdo Schneider v glavni vlogi. Dva zvočna dodatka. Sledi »Maratonski tekač.
ŠoStanj
Delavsko pevsko društvo »Cankar« je na
svojem občnem zbo.:u izvolilo ta-le odbor: Predsednik: Martinšek Eduard, nam. Vrisek Jo*., tajnik Koradej Anton, blagajnik Melan-šetk Ivan, namestnik Pirčenik Ivan. Revizorji: Drev in Cirčenik Ant. Občr.i zbor se je predvsem bavil z združitvijo pevskega odsekal gasiHtiejfa društva, kjer so po večini sami delavci. Združitev ni uspela, upajmo pa, da se bedo še p.:«,mifiY.!i in vstopili pozneje. Kljub temu pa je pristopilo leno število novih članov in je uipati, da se bo zbor začel šele z letošnjim letom prav razvijati. Delegat
strok. org. je (pozdravil občni zbor. Pevci pa so si sami naložili še poleg čllanarine, katera znaša za člana Din 5, za brezposelne Din 2, še 1 D,in kazni za vsak neupravičen izostanek. Blagajnik je kljiub raznim težkočam iz.kaz.al Din 214 čistega. Pouk petja še nadalje vodi g. Macarol1 Rudolf, učitelj osnovne šole in sicer brezplačno. Sodrugi delavci pristopajte k pevskemu zboru »Cankar«! Zaključne besede (predsednika pa so bile: Ne v zakotnih gostilnah, ampak v pevskih dvoranah bomo kupili našo idejo in naše glasove za splošno povizdigo delavstva!
Ptuj
Brezposelni in pomožna akcija.
Naši brezposelni, ki so od praznikov sem »praznovali«, so od 7. t. m. zopet zaposleni, to pot z odvažanjem snega. Ako bo tega zmanjkalo, upamo, da se bo našlo kakšno drugo delo in tako nudil zaslužek vsaj za najpotrebnejše številnim družinam. Iz sredstev pomožne akcije je občina nakazala rodbinam brezposelnih po 100 kg premoga. Ta teden se pa vrši nabiralna akcija za brezposelne po sklepu odbora pomožne akcije kakor je bilo to objavljeno prebivalstvu z razglasom mestnega poglavarstva z dne 7. t. m. — V mestu je okoli 250 oseb, ki prosijo za podporo. Razen tega gre dnevno skozi mesto več brezposelnih, ki dobijo nakaznico za brezplačno hrano. Tako v mestu. Želeti bi bilo še, da bi pristojna oblast poučila tudi okoliške župane, oziroma predsednike občin o njih dolžnosti napram brezposelnim kakor je to svoječasno banska uprava že odredila, le žal, da se ta poduk ni uva-ževal, oz. je bil odziv bolj slab.
Črna
Predavanje: »Nacionalno vprašanje in delavstvo« bo priredilo delavsko kulturno društvo »Svoboda« v nedeljo, dne 20. t. m. ob 9. uri predpoldne v dvorani pri Knezu. Predaval bo s. prof. Teply iz Maribora. Predavanje bo zelo zanhiiivo. Izobrazba je vsakemu potrebna, zato naj nikdo ne izostane!
Občni zbor »»Svobode« se bo vršil dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne ob navzočnosti delegata centrale v gornji dvorani pri Knezu. Na dnevnem redu je med drugimi važnimi točkami tudi sprememba pravil. Vsi člani in članice naj se tega občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
GuStanj
»Boj za čast«. Podružnica delavske kulturne zveze »Svoboda« bo uprizorila dne 27. t. im. s pričetkom ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu 4 dejansko dramo Alojzija Petka »Boj za čast«. S. Petek je tovarniški plesikar v tiulkaijšniji tovarni. Med od!morom bo igral taimiburaški zbor. Vabimo vse prijatelje dramatike ir. godbe, da se prireditve sigurno udeleže.
KONZUMNO DRUŠTVO VIČ
vabi na
II. redni Seidl občni zbor
ki se bo vršil v četrtek, dne 24. t. m. ob pol 8. tiri zvečer v gostilni pri Mikliču.
Dnevni red: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo načelstva, 3. sklepanje o računskem zaključku za leto 1934, 4. poročilo nadzorstva, 5. volitve, 6. razno.
Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži.
Nadzorstvo	Načelstvo
Jugoslavija v mednarodnih srečanjih.
Leto 1934 ni prav srečno minilo za jugoslovansko nogometno reprezentanco v mednarodnih srečanjih. Poleg izbirnih tekem za svetovno prvenstvo in tekem' za balkanski pokal je prav za prav igrala v inozemstvu samo dve tekmi, katere je obe izgubila. Nevzdržne razmere vsled ribarij v upravi JNS-a in pristranost pri sestavi reprezentanc ter dosti tudi nedisciplina igralcev je pripomogla, da je bilanca izvzemši balkanski kup bolj pasivna. Pa poglejmo rezultate: Izločilne tekme za svetovno prvenstvo: Jugoslavija : Bolgarija v Sofiji 2:1. Bolgarija : Jugoslavija v Beogradu 3 : 2. Rumunija : Jugoslavija v Bukarešti 2 : 1. S to tekmo smo izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
Naša reprezentanca je nato odigrala v Beogradu tekmo z Brazilijo, katere moštvo je izpadlo v prvem kolu svetovnega prvenstva ter je braziljance premagala z 8 : 4.
Dne 26. avgusta je bila prva mednarodna tekma s Poljsko v Beogradu, kjer smo zmagali s 4 : 1.
Dne 2. septembra tekma v Pragi s Čehi, kjer smo bili premagani z 1 : 3.
Dne 16. decembra je naša reprezentanca potovala v Pariz, kjer je podlegla francoski z rezultatom 2 : 3.
Za Božič in Novo leto pa je igrala reprezentanca v Atenah za balkanski kup in dosegla sledeče rezultate:
proti Grški je izgubila z rezultatom 1:2, proti Bolgariji zmagala z rezultatom 4:3. proti Rumuniji zmagala z rezultatom 4:0. Tako je Jugoslavija osvojila balkanski prehodni pokal in je tabela sledeča:
1. Jugoslavija	3	2	0	1 9:5	4
2. Grška	3	1	1	1 5:5	3
3. Rumunija	3	1	1	1 5:8	3
4. Bolgarija	3	1	0	2 7:8	9
Balkanski kup je prehoden in postane končno last one reprezentance, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih.
Glavna skupščina nogometnega saveza.
Uprava nogometnega saveza je sklicala glavno skupščipo za 24. februar v Beogradu. V zvezi s tem je dobil tajnik Kosta Hadži nalog, da sestavi po posvetovanju z vsemi podsavezi in z drugimi športnimi delavci načrt novih pravil, savezni kapetan Simonovič pa načrt za državno prvenstvo.
Glede spremembe pravil se vztrajno razširjajo vesti, da se bodo na podsaveznih skupščinah volili elektorji za glavno skupščino Ji\'S-a in da se'bo tekmovanje za državno prvenstvo spremenilo zopet na prejšnji način tekmovanja po podsavezih. S posebno točko bodo baje prepovedani kakršnikoli dogovori klubov, ki bi onemogočali prestop igralcev iz kluba v klub.
Delavski športni klubi polagajo važnost na to skupščino vsled tega, ker mora biti odločen izraz zahteve vseh klubov po enakopravnosti in po znižanju taks na najnižjo izmero, ker sedanje takse pomenijo popolno uničenje ravno malih klubov, ki so vzdrževani le od skromnih članskih prispevkov, ki jih morajo večkrat odtrgati direktno od ust.
SK Grafika, Ljubljana
obvešča svoje članstvo, da se vrši, redni letni občni zbor kluba dne 21. t. m. ob 19.30 v društvenih prostorih palače Grafike, Ma-sarykova cesta. Nadalje se pozivajo vsi igralci, da redno posečajo zimski trening, ki se vrši vsak četrtek ob 19. uri v telovadnici 11. drž. realne gimnazije, vhod Ciril-Metodova ulica. Vsi oni, ki še niso vrnili opreme, se pozivajo, da jo brezpogojno vrnejo gospodarju.
SK. Hrastnik sklicuje občni zibor, ki bo v medaljo, dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne v društvenem leikaflu piri g. Diimitroviču v Hrastniku. Poziva se vse članstvo-, da se aibčmetfa zbora udeleži, ker ije dnevni red važen!
SK Svoboda, Maribor. — Izlet s sankami. V nedeljo, dne 20. t. m. bo priredila nogometna sekcija »Svobode« izlet s sankami na Ptujsko polje. Za prijetno zabavo bo preskrbljeno. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta, naj se javijo čimprej pri s. Selinšku ali sodr. Kagerju. čas in kraj odhoda bo pravočasno javljen v »Delavski politiki«.
»Prijatelj Prirode"
Smučarski tečaj »Prijatelja Prirode« v Mariboru. Enotedenski smučarski tečaj se bo vršil od 20. do 27. januarja na Pohorju. Tečaj, prehrana in bivanje stane okrog Din 210.—. Prijave sprejemajo vsi funkcionarji ali pa se jih lahko odda na sestanku smučarske sekcije v petek, dne 18. januarja. Sestanek se bo vršil ob pol 20. uri v društvenem lokalu, Ruška cesta štev. 7.
Razne govorice.
Čim se je zaznalo za sklicanje glavne skupščine JNS-a, so se že začele razne kombinacije in ugibanja, kakšne spremembe bodo stari vodilni športni rutinerji in politiki pripravili v letu 1935.
Beograjska »Štampa« poroča, da pripravljajo zagrebški športni krogi za prihodnjo glavno skupščino nogometnega saveza akcijo, da bi se sedež saveza zonet prenesel iz Beograda v Zagreb.
Pobrežje pri Mariboru
Delavsko kolesarsko društvo, podružnica Pobrežje, obdrži svoj vsakoletni redni I občni zbor v nedeljo, dne 20. januarja v dru-I štvenem lokalu pri g. Krenuv (Matel). Začetek ob pol 9. uri dopoldne. — Člani, ki so s članarino za preteklo leto v zaostanku, naj isto poravnajo v petek, dne 18. t. m. pri članskem sestanku. Ob !9. uri istega dno o o b° i vršil istotam družabni večer. — Odbor.
V‘v ;< v’ ;KI-1' '.V-
/
»e
. cetie ctn ’doW° v,\ete-
TIVAR ■ obleke
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Delavsko-kmeike hranilnice In posojilnice za MežISko dolino, r. z. z o. z. v Prevaljah
ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. februarja 1935. Začetek ob 9. uri dopoldne ▼ prostorih Zadružnega doma v Prevaljah s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva
3. Predložitev računskega zaključka za leto 1934
4. Poročijo nadzorstva in sklepanje o odvezi načelstva
5. Predlog! in slučajnosti.
Ob nezadostnem številu članov, se vrši pol ure pozneje, Istotam drugi občni zbor, ki sklepa, brez ozira na številctfčlanov.
Prevalje, dne 15. januarja 1935.	Matel*!«*	In	nadzorstvo.
Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.