Srebrna žlica
Martin Dolenec, poSlen cilovck v priprostej kmetskej obleki, imel jo to jedino željo, da bi se samo jedenkrat ? STOjem življeijji najedel s srebrno žlico,
Prišcdši necega diie t inesto, gie v prfo in najlepšo gostilnico, dobro vedo<5, da tukaj gostje jed6 a srebrnimi žlieami.
V goatilnici je IjUo innogo razliCnih ljudi v zeW lepil, srednjih, pa tndi, kakor se zna, t priprostih slabih suknjah. Zatorej ae je tndi jedlo in pilo razliCno. Nekateri je bil zadovoljeu i dvema, drugi s tremi jedili, & uek&teri si je privoš6il še ceI6 po šest jedf.
NaS kmetii1, Martia Dolenec, nij ravno maral za izvrstna jedila. On je bil srefen, da je danes jedel po gosposki, in kar mu je bilo še najbolj Tšefi, da labko  reče,  da je vsaj jedenkrat v svojem življenji jedel s srebrno žlioo.
Po kosilu si naš Martin priToSCi tudi kozarec dobiega Yina, ki ga veselo pije, ter neprestano gleda pred soboj ležečo, svetlo srebrno žlico.
Njemu Hssproti pri dragej mizi je sedel človek, o katerem Martin nij   I vedsl, ili spada med gospodo, ali lned drnge priproste Ijndi.  BU je U> f-losei srednje bažt) v zelenej 5e dosti čednej suknji in v primerno prostih hlačah.
Xaž Martin Dolenec, ki je bii pošteaa kmetska duša, se zel6 ustraši, vid&, da njegov najbližnji sosed pri nasprfltnej niizi po kosilu srebruo žlico skrivaje v rokav potisne, ter se na vse straiii plaho oura, da li ga kdo vidi pri tein rokorujaškem delu.
Marsikdo si misli, kadar kaj tacega zapazi: Ej, kaj to mene liriga — pa vstane in otide, zadovoljen, da je le njemn vest čista in da ma nihče ne mcre ofitati kaj hndegs.                                                                                   '
Ali niiš Martitt D«koec, poSteoj&k % Ostiegavrha, ei je vse drngaSe mislil. nLe počakaj," reče sam pri sebi rle eakaj ti rokoviijaS ti; kar ti lehko dtoriš, zakaj hi tndi jaz kaj toLega ne storil, ali jaz hočeiu storiti pošteno io te učiti paineti."
Pokliče krčmarja in ga vpraža za račnn. Ko vse poStouo plača, kar je aajedel m zapil, prime sretrno žlico t«r jo na ki-čmarjeve o6i potisne v svoj rokar.
Krčmiir se mu nasnieje ter reče: nprijatelj, v uajincui raeuuu srebrne ilice nij, ¦— srebraa žliea ostane tudi dalje še moja svojiua. Ako ravno po-trebujete žlice, dati vam hocein ]eseno, a srebrno potrebujeui jutri za druge goste."
Martin podi krSiuarju žlicu, ter mu reCo: ^to jo Ijila lu Salo, ki sva jo jiaredila jaz iu Oiii gospod, ki sedi tam pri ouej inizi, ter ima tudi žlicu v srojeju rokavu."
,,Gospoil, dajte krčuiai-ja žlico uazaj," rcče zdaj Marlin, obrnivši se pruti tiijemu gospodu, ,.(la ne bode niislil, da ste tat."
Ves bled potegne tuji gost Brobrno žlico iz rokava, ter jo prisiljeno se sniijoe poda krčmiuju.
Ku, ta njegov posiljeu smeb. je tvajal 1« tualo vasa, kyv mizoči goslj^ resno plauejo naiij, ter ga kakor tata požtm6 iz gostiluiee.
Ali to 8e nij bilo vse. Znuaj pred vrati izroči krčmar gosposkega tatii žandarju, kateri ga odvede pred soduijo, kjer niu je bilo odgovujati za svojo sratuotno delo.
Martiiia Dolenea z Odtregarrlia pa so rsi gostje poSastili kot vrlegs po-gteajaka ter so pili j:a njegovo zdravjv; a krSmar priuese liter dobrega viua, katercga so Tfii skupaj izpili, prije.ino se zabavljajoC iu ectujo^, kako je priprosfc kmetič na tako zvit način izdal nesrainnega tatd sodjiiji.      (,i>jui»ji vmf.v