Glas Zaveznikov
Leto f - Št. 18
Dnevnik P. W.
Cena 2 liri
TRST, torek, 10. julija 1945
UREDNIŠTVO IX UPRAVA: Via S. Pellico 8. - Telefon it. »8864
OGLASI: Cene na milimeter višine (šlrokost ene kolone): trgovski L. 7. Mrtvaški L. 16 (Zalovalna obvestila L. 36). Porodila L. 9. Finance, pravni oglasi L. 12. V vsebini časopisa L. 12. Davčni dodatki. Plačuje sc vnaprej. Unione Pubblicltš. Italiana S. A. Trat, via Silvio Felltoo št 4-. — Telefon St 94044. Cena vsake Številke I* 2 (zaetanld L 4).
VOJNA NA DALJNEM VZHODU
Podrobnosti o operacijah na ozemlju Balikpapana
>: .. V
Letališča v Tokiu bombardirana
Menv Tank, 10. julija V soboto in nedeljo so letala in vojno brodovje nadaljevali z napadi na sovražno brodovje na odprtem morju pri japonskih matičnih otokih to ob kitajski obali. Avstralska pehota je razširila zasedeno področje severno in severno-vzhodno od bogatega ozemlja pri Ballkpapanu v južno-vzhodnem delu Bornea. Mornariška letala iz Okinawe so uničila ali poškodovala 10 japonskih ladij in šest letal ter potopila majhno podmorioo do.b obali otoka Kiu&lu, Bombniki iz oporišč na Filipinih so potopili nekaj brodovja ob kitajski obali.
Lovoi 5. zračne skupine iz Okinavo go napadali 4 dni zaporedoma cilje v južnem delu Kiušija; uničili so 'lokomotive, tovarne voztove ter druga vozita ta povzročili požare v skladiščih.
General Mac Arthur je izjavil, da so zavezniška letala pomagala avstralskim četam, ki so prodirale na ozemlju Balikpapana, kjer so četa 7. divizije naglo prodirale v vse smeri. Iz že zasedenega Beau-forte, ob jesseltonskl železnici, na zahodni obali otoka, so avstralske čete napredovale 6 kilometrov. Poročilo generala Mac Arthura javlja nadalje, da so letela in brodovje povzročili velike škode obalnim napeljavam ta artilerijskim posadkam tistega dela Bornea, ki je še vedno v japonskih rokah.
Na Filipinih je v teku čiščenja v preteklem tednu padlo 3824 sovražnikov.
Operacije na Kitajskem
Kitajsko poročilo javlja, da so letala 16. ameriške skupine z oporišči na Kitajskem ponovno napadla preskrbovalne proge in japonsko brodovje v južno-vzbodoi Aziji ter bombardirala ladjevje v ;allvu Tonkina severno-vzhodno od Indokine. Lovci so potopili ladjo v pristanišču Haiphonga, ter izvršili silovit napad na pristanišče ta rečne naprave v .pokrajmi. Sov-i ažne ladje, ki so plule v c zini Humana vzdolž južno ki-ajske obale, so bile obstreljevane. Lovska letala, ki so podpirala ki-ajeke čete pri njihovem napredovanju proti bivšemu ameriškemu oporišču Kweilinu, so zadela j a pon. jka skladišča goriva ta skladišče -a prevozna sredstva v Yanksu, užnn od Kvveilina.
Poročilo kitajskega vrhovnega poveljstva javlja, da so se japonski pomorski strelci izkrcali na južno-vvhodni obali Kitajske pri Ameyli. Skušali so okrepiti zemeljsko notranje obrambe tega strategično važnega pristanišča, toda bili »o poraženi ta potisnjeni za 32 km proti jugu. Kitajske črte »o »pet ; o vzele mostišča ta potisnile sov-ane čete vzdolž obale do točke, ki leži pri Ohangpu 36 km zahodno 1 Ampyuja Severno-zahodno drugi kitajski oddelki napadajo japonske 'ate, ki se umikajo proti severu vzdolž obatoe proge ponovno zavretega W«nchowa. V pokrajini Wanksyui so kitajke čete napredo. ale proti severu in severo-vzhodu
gaska, 40 km južno zahodno od Peguja, ob železnici Rangoon-Man-dalay, Proti severu so čete 14. armade zavzele dve vasi, medtem ko napredujejo druge čete 111 km severno od Peguja proti Japoncem. Zračni napadi in topništvo potiska, jo Japonce proti severu in vzhodu, proti reki Slttang.
Admiral Chester Nimitz je izjavil, da so Japonci utrpeli velike izgube na letalih ta moštvu pri napadih japonskih samomorilnih letal na tri angleške letalonosilke, ki »o bile samo lafcje poškodovane, v tri mesečnih bojih v bližini otokov Sa-kalšima.
predstavniki je tudi prišel v Beograd general Ilič, šef jugoslovanske vojaške delegacij« za repatriacijo pri štaibu generala Eisenhower-ja.
V ameriški velepoelaništon v Beogradu je bila seja, katere se je udeležila vojna misija in predstavniki zavezniških ministrstev. Po pregovorih so določili, da se bo začel prevoz jugoslovanskih držav, ljanov iz severo-zahodnega ozemlja 9. julija t. 1. Prevoz se bo vršil do Jesenic v Sloveniji, mogoče tudi do Ljubljane, tam bodo pa begunce prevzele jugoslovanske oblasti. Dnevno bo prišlo 6,000 ljudi ta tako
POMEN
OKINAVE
^RCIPELAGol
fcyu Kyo
/*«*_*J---,--
1	• »jMt Ml
Washtagton, 10. julija Dolgotrajni in srditi boji, ter znatne izgube, ki so jih utrpele Združene države pri zavzetju. Okinave, nior bile zamori. Komaj so utihnili na tem ognjeniSkem otoku j lahko izvrši vsak- trenutek. Toda odmevi topovskih strelov, že so se j medtem se priprave razvijajo dalje
tako neutrudljivo, delalo kakor tu. Najmanjše letališče, M ga bodo zgradili, bo imelo dvakrat večji promet leot letališče La Ouardia v New Yorkn.
Toda Okinava ne bo pomembna le kot zračno oporišče; igrala bo podobno vlogo kot angleški otoki pri pripraidjanju izkrcanja v Evropi; služila bo za središče zbiranja in razdeljevanja čet, vežbališče, o. gromno skladišče ter pomorsko oporišče.
Okinava je važna tudi v zvezi z načrtom o končnem izkrcanju na japonskem, otočju, , katerega važnost ameriški pomorski in vojni poveljniki večkrat povdarjajo. Kakor v prvi razvojni stopnji evropske vojne tudi sedaj ne more nihče v naprej vedeti, kako se bo izkrcanje izvršilo. General 8tillwell je dejal, da bo še dolgo trapalg, morda eno leto ali še več, preden bo mogoče izvesti invazijo na Japonsko; drugi pa so dejali, da se invazija
Senator Connally
o ustavi Združenih držav
Washington, 10. Julija i ko bo odbor senata za odnose z Sinoči je govoril po radiu, pod na- j inozemstvom začel javne razprave, alovom «Zračna univerza*, e pristankom zunanjega ministrstva senator Tom Coimally, ki je bil pred-
Preko 140 sovražnih letal je bilo ^.V	u/HZ
,i,wh «u	L m j slavijo vsi bivši jugoslovanski vojni
ujetniki.
uničenih ali poškodovanih od 24 do 26. marca. Izgube angleškega vojaškega osebja znašajo 104 mož, od katerih je 70 mrtvih in 34 ranjenih.
Premik letalstva na Pacifik!
Nimitz je povedal, da so Japonci zadeli letalonosilke "Victorious* in "Indefatlgabte* ta še neko drugo, i Rušilec »Ulster* je bil izločen iz boja. «Ako tudi te pri letalonosilke nosijo znake ekspozij in požarov ki so jih povzročili samomorilni letalci, — je depal Nimitz — »o poškodbe lažjega značaja*.
«Na vsak način so protipožarne čete v kratkem času popravile krov, tako da »o letala mogla pristajati in odleteti. V nekem primeru je bil krov popravljen 20 minut po izvrenem napadu. Napadi niso vplivali na operacije britanskega brodovja in njegova udarna sila ni bila radi tega prav nič zmanj-ana.»
General Eari S. Soag, poveljnik divizije za evropske zračne transporte, je izjavil včeraj v Londonu, da je odšlo v Združen« države 3600 letal in 31,164 moštva za novi razvoj ali na vojnem področju v Pa- ■ ciflku.	|
Ko je govoril o uspehih Združenih držav na Pacifiku, sta general | George C. Kenney, poveljnik le- j tatatvu na Daljnem vzhodu ter ge- | neral Barney Giles, namestnik po- j veljnika. vojnega leaalstva na Pa- 1 cifiku, izjavila svoje popolno zadovoljstvo napredovanju dela za preureditev Okinave v letalsko oporišče. Kennj je dodal: «Delo bi ne moglo hitreje napredovati*, in Gi- j les Je dejal: "Delo napreduje na vseh področjih po določenih načrtih*.	I
Neka ameriška agencija poroča, da je podalo 11 japonskih vojnih uetnlkov slovesno izjavo, ki v njej zatrjujejo, da jih je japonska vojaška klika podlo prevarlla, in se želijo bojevati proti Japonski v ramo od rami z zavezniškimi vojaki. Ujetniki so izjavili, da so spoznali pravičnost stvari, za kate. ro se borijo zavezniki.
dvignila iz novih letališč, ki so jih z največjo naglico zgradili, ameriška lovska in bombna letala na napade japonskega otočja* Okinava naj bi postala najmčje skrajno oporišče za japonsko invazijo; me-
ta poročila• iz Pacifika dan za dnem ponavljajo poročila o neskončni vrsti razdejanj, strašnih požarov, M jih netijo leteče trdnjave, in potopitev sovražnega ladjevja. Zračni in pomorski za-
kaj dni pred končnim zavezetjem je] porni pas stiska iz vedno manjše oporišče že pričelo delovati. Se ni-1 razdalje in le včasih dopušče koh in nikjer ni številno mošatvo | kakšen izhod;
sedni.ški namestnik delegacija Združenih držav pri konferenci v San Frančišku in je predsednik senatorskega odbora za odnoevaje s tujino. Pri programu je sodeloval tudi renublikanski senator Harold Burton iz Ohio. član senatorskega odbora za zunenje zadeve. Connal-ly je v odgovor na vprašanje Fishe-rja, direktorja programa, če bi imel hiter sprejem ustave povoljen odmev na prihodnji sestanek treh velesil, izjavil, da ni mogoče odobriti ustave pred sestankom, ker Je pred odobritvijo potrebna obširna razprava na demokratskih temeljih, j Burton je k temu privalil ter izjavil: «Ne smemo se ozirati na kritiko, ker je bila tako važna pogodba sprejeta ne da bi Jo popolnoma razumeli.* C«nnally Je izjavil, da Je pričakovati, da bo sklenil senat prve ukrepe prihodnji ponedeljek,
pri katerih bodo zaslišani predstavniki javnih organizacij, katere so poslale v San Frančiško posvctoval-ce in bodo zaslišani tudi drugi državljani. Izjavil je. da je upati, da bodo ta zasliševanja konalča čez desetih dni in misli, da bo razpravljanje v senatu trajalo dva ali tri tedne. Fisher je izjavil, da bo uspeh tega razpravljanja velike informacijske vrednosti za narod. Burton je odgovoril: «ZivljenJske važnosti je da narod razume vso moč ustave kot tudi vse njegove omejitve. Ce ljudstvo misli, da vsebuje ustava kot taka moč. da ozdravi vsa gorja na svetu, bo zelo razočarano. Potrebno je stalno skrbno sodelovanje vsega naroda, da ostaneta Združene države take ko* so danes, Vsi morajo razumeti, da bo ohranila ustava mir le do meja, do katerih mislijo narodi, da ga bo obdržala. Connally je izjavil, da bo senat sprejel ustavo z znatno večjim odstotkom od 2/3, ki jih je ustava zahtevala.
Fred Vinson
predlagan za ameriškega finančnega ministra
VVashington, 10. julija Dva washingtonska novinarja pravita v svojih uvodnih člankih, do. sta zelo naklonjena predlogu, da Be Imenuje Fred Vinson va finančnega ministra.
Današnji «Washington Post* piše:	«Tako Vinsonov značaj kot
njegova spretnost sta, bila ponovno preizkušena, ko je bil čast. nik ameriške vojske. Na polju notranjih zadev je služba finančnega ministra v tem trenutku verjetno najvažnejša. Pri načrtu za preureditev industrijske delavnosti na mirnodobsko podlago bi mogel Vinson močno, celo odločilno vplivati. Bodoči minister je pokazal, da ni niti ektremist niti reakcionar. Očivl&no je, da je človek, ki razume, da so idealnim ciljem, tako na političnem, kot na ekonomskem polju določene meje.
Včerajšni «Washington Star* piše v uvodnem članku:. »Predsednik Truman je izvršil drugo imenovanje, ki so mu vsi naklonjeni-Kot član zbornice se je sodnik Vinson posebno izkazal v davčnih zadevah in uživa brezpogojno spoštovanje ta zaupanje elanov kongresa, s katerimi bo Imel mnogo posla kot finančni minister.
Konec japonskega rušilca
Na desni — Nekaj tpenotkov preden Je bila posnete pričujoča slika, Je japonski rušilec še spremljal japonske ladje ob kitajski obali. Bornim, ki jo je spustila posadka »Leteče trdnjave*, je zadrta rušilec v polno.
Zgoraj — Cez nekaj minut se je ruSHec prevrnil. Nekoliko preostalih mornarjev se poizkuša reettli. Nekaj trenotkov" pozneje se Je Japonska ladja pogreznila v morske globine.
Približuje se čas novih sklepov
Mnogovrstne naloge sestanka treh velesil
Truman odpotoval v Svropo
Mac Arthuniv govor
pred filipinskim kongresom
Manila, lo. julija General Mac Arthur je v svojem <1 letalskega oporišča v Wenhowu. ; govoru, ki ga je imel na Izrednem Napredovale so tudi severno od »sedanju prvega filipinskega kon-iingfenga v smeri drugega bivšega gresa, izjavil, da je narodna : (falskega oporišča.	| obramba res učinkovita, samo eko
je podvržena skupni mednarodni
London, 10. julija Cas sestanka predstavnikov treh /elesil, se vedno bolj približuje in vprašanje, katere probleme bodo ne tem sestanku obravnavali, postaja vedno očitnejše. Kljub temu, da neposredno prizadete držaje do sedaj še niso podale ni-kakih uradnih poročil, angleški tisk povdarja prve domneve in navaja različne možnosti. Zdi se, da bo vprašanje Nemčije zavzelo
enega samega vzroka: za Poljsko so že napravili izjemo v tem pravilu, kjer so določili njene vzhodne meje in uredili ozemlje z ozirom na Češkoslovaško, ki je odstopila Ukrajini svojo vzhodno pokrajino, ki jo nazivajo Podkar-patsko Rusijo. Prav tako razpravljajo po posredovanju Sovjetske zveze a ureditvi ozemlja med Poljsko in Češkoslovaško.
Toda Češkoslovaška in Polj-
za-
potovanje po Evropi bo trajalo verjetno mesec dni. Zaenkrat se še ne ve čas prihoda ladje, ki vozi predsednika Trumana v Evropo.
Nizozemska letalska skupina
▼ službi na Pacifiku
Angleško letalsko ministrstvo vvlja, da je prvikrat v tej vojni, a je nizozemska letalska eskadri-i dobite, šttaimotorne ' bombnike
obrambi.
General Mac Arthur, ki je bil Imenovan za častnega državljana filipinskega Commonvealtha, je šel na kongres na izrečno povabilo, naj obleče kongres in drži govor.
Mao Arthur je izjavil: «Obram.
Llberator*, ki bodo »lužili na Pa- bi je izgubila narodni značaj in tiku; letalci eskadrll« so do postala mednarodno vprašanje, j napravili v proti podmorniški • Noben narod, pa naj ima še tako IŽM 30,000 Ur poleta kot izvldni-i ali spremljevalci konvojev.
veliko obrambno silo, se ne bo mogel v bodočnosti zanašati na Glavni stan VII. skupin« lovcev svoje moči, temveč se bo moral •Iruženih držav javlja, da so vče- zateči k skupni obrambi*, ij številne skupine "Mustangov* j Glede bodočih odnošajev med . t rtič v petih dnevih napadle le- Združenimi državami ta Filipini, .lišča pri Tokiu. Letela «Musang» Je Mac Arthur dejal: "Prepričan > v nizkem poletu sestrelila 33 sov- . sem, da bodo Američani razširili žnih letal in najbrž« uničila pet l"di na Filipine vse gospodarske tel ter poškodovala drugih s"dem. odredbe, ki jih j? zahteval pokojni :dem ameriških letal se ni vrnilo ■ 'tei Predsednik Manuel Queson -i svojo oporišča, toda rešili so 11 9 bodo storili vse, kar je v i letalce. Raketne bombe so zaž- ov* taocl, da vam pomagajo na
tle naprave napadenega letališča ničile so električni vlak ter so -rušile električne centrale. Na ovratku so letala poškodovala sov-ižno ladjo.
Operacije v Burmi
Poročilo južnovzhodne Azije jav-ja, da se japonsko delovanje širi v kolenu reke Sittang, približno '35 km proti severovzhodu Ran-...oona. Vojaštvo 14 armade je obstreljevalo dve noči japonske postelje, ki ho obkoljevale" Ny»un-
rotu vase obnove.*
■«***»-___
Voj
E?sen!towerja v Beogradu
Beograd, 10. Julija Radio Beograd javlja, da aopred nekaj dnevi prispeli v Beograd vojaški predstavniki Iz štaba generala Eisenbower-ja, da hi raz pravljali o možnostih čimhttrejše vrnitve Ju. goslovanov iz ameriškega okupacijskega področja v Nemčiji. S
prvo mesto; takoj za njim omenja j rka so bile Vedno na strani vprašanje ustave mesta Tanger, j veznikov in so zaradi tega popol-Dardanel, vojno proti Japonski in noma upravičene samostojno raz-
sprememba premirje z Italijo. Kakor vse kaže, je treba pred razpravljanjem o pravi mirovni konferenci izvesti dve stvari: treba je
pravljatl in. če se Jima zdi koristno, preoblikovati ozemlje kot vse ostale zavezniške države. Predsednik Truman je v soboto
očistiti evropska tla številnih , odpotoval iz pomorskega oporišča manjših in večjih predhodnih vpra- ! Norfolk (Virginia) na bližnjo kon-
Žltnl pridelek v Evropi
Washtagton, 10. julija Odsek za poljedelske odnošaje z inozemstvom pri poljedelskem ministrstvu sporoča, da ao pričakovanja za žitni pridelek v Evropi vse drugo kot dobra. Letošn ji pridelek bo najsiabči, odkar se je vojna začela.
Poljsko-sovjetski
trgovinski dogovor
London, 10. julija Radio Moskva je javil, da ste Poljska in Sovjetska zveza sklenili trgovinski dogovor za dobo 6 mesecev. V dogovoru je določena izmenjave proizvodov za skupno vsoto 30 milijonov »terlingov Sovjet-sko-poljska trgovina leta 1939 je znašala komaj 7 milijonov steriin-gov.
Do dogovoru bo Poljska dobavila Sovjetski zvezi med drugim tudi 6 milijonov t.on koksa, 67.000 ton železa in jekla, 6.000 ton cinka, 76.000 ton cementa ta' 25,000 ton volnenega in bombaževega manu-fakturnega blaga. Sovjetska zveza bo v zameno dobavila 250.000 ton surovega železa, 30.000 ton mangana, 25.000 ton bombaža. 3000 ton tobaka ta 40.000 ton celuloze za tiskovni papir.
Prvi razgovori v Rimu
■a kinieimj isbaive IIHRRA
Prihod glavnega ravnatelja Lehmana, kateri bo obiskal razne evropske dežele
Predš-dnik Truman je podpisal zakon, ki podaljSnje za tri leta dolžnost voditi trgovinske knjige v Združenih državah. Zakon pooblašča predsednika, da zmanjša do 60% pristojbine, ki so veljale 1. januarja 1945 leta.
sanj, Azijo pa Japoncev. Nobena uradna izjava nas ne sili k domnevi, da je pričakovati zmage nad Japonsko pred začetkom mirovne konference. Ta domneva odgovarja dokaj resnici. Težko je namreč misliti ___ v enotnem svetu
kakršen je sedanji -— na enostran-ko ureditev različnih vprašanj.
Kar se tiče Italije, ni mogoče ugibati o morebitnih izpremembah in rešitvah, ki jih predvidevajo pri zagovorih v Potsdamu. Lahko bi se razpravljalo o izpremembah pogojev premirja ki so do sedaj še neznani, lahko pa tudi o resnični odpravi stanja, ki prevladuje po premirju in o sklenitvi miru.
Najmanj kar moremo trditi, je: v primeru take rešitve bi to bilo največje jn najsvojevrstnojse priznanje, ki bi kdajkoli Izrekli Italiji Svojevratno predvsem zato, ker so se tri velesil« med seboj sporazumele ta sl zagotovile, da ne bodo nobenega vprašanja opo-stransko' rešile pred sklenitvijo miru, pač pj. bodo čakale na skupno reševanje - vprašanj. Italijani si torej ne bi smeli ustvarjati ntka-hega posebnega upanja razen iz
ferenco z ministrskim predsednikom Churchillom in generalisai- j Bom Stalinom. V predsednikovem spremstvu se nahajajo zumanji nii-htster Byrnes, pompčnik zunanjega ministra James Dunn in posebni Bvroesov pomočnik in izvedenec te sovjetske zadeve Charles Bolan.
Tako toraj začenja ena izmed najvažnejših konferenc sodobne zgodovine, ki bo stavila na preizkušnjo razumnost in spretnost voditeljev teh velesil. Kakor danes dobro pripominja list «New York Times*, je delo obnove mnogo te. žje kot je bilo ruSenje. Vojna Je preprečila nemško grabežljivost, toda je prav tako vzbudila želje sma-govalcev, stare nacionalistične zahteve, ki so v preteklosti že večkrat spremenile Evropo v bojišče. Nekoga voditeljev treh velesil bo predvsem, preprečiti oživljeni« takšnih stvari, ki bi privedle do mednarodne zmede, k novim spopadom in k novi svetovni vojni-
Poročajo, da bo predsednik Truman po sestanku v Potsdamu odpotoval v Anglijo. Prav tako pričakujejo. da bo obiskal tudi druge evropske države. Predsednikovo
PAVELIČ V ROKAH
ZAHODNIH ZAVEZNIKOV
Jugoslavija zahteva njegovo izročitev
Beograd, 10. julija .
Beograjski radio, ki navaja časopis «Borba», je javil, da se Ante Pavelič nahaja v rokah zahodnih zaveznikov. Jugoslovanska državna komisija za. ugotovitev zločinov okupatorja ta njihovih pomagačev, je preko predsedništva ministrskega sveta zahtevala predajo Ante Paveliča jugoslovanskim oblastem, da bi pred narodnim sodiščem odgovarjal za vse izvršene zločine.
Izdajalsko delo in mnogoštevilni zločini Ante Paveliča so znani po celi Jugoslaviji. Jugoslovanska državna komisija za ugotovitev vojnih zločincev razpolaga z mnogimi dokazi, na podlagi katerih je Ante Pavelič proglašen za vojnega zločinca.
Aprila leta 1941 je pomagal pri »lomu jugoslovanske vojske in uvedel pe Izdajalski režim na Hrvai-kem. v Bosni ta Hercegovini. Takoj po zlomu Jugoslavije je i* Italije
privedel člane teroristične organizacije "Ustaša*, ki je leta 1941 organizirala strašne pokolje Srbov na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Pomorili so več sto tisoč Srbov.
Kot sef države je Ante Pavelič organiziral mnogoštevilna taborišča: v Jasenovcu, Sisku, Sremski Mitroviči, i. t. d., kjer je bilo ubitih in poklanih veliko ljudi.
Pavelič je odlikoval krvnike, ki so imeli posebne zaslug«. Od leta 1941 do leta 1945 Je Pavelič uvedel strahovit teror in sistematično je preganjal vse rodoljube. Nemški polkovnik von Lea - Lera je Izjavil, da kapitulacija Nemčije ni bila za Paveliča merodajne. Odločil se je nadaljevati borbo proti jugoslovanski armadi. Dokaz za to je več tisoč pobi ti h in masakri ran l h meščanov po nemški kapitulaciji. To je tudi obenem dokaz, da Je Ante Pavelič v poslednjem tranattta pod. piral fašizem v Evropi
Rim, 10, julija
V uradih ust\move U'NR!RA v Rimu je zasedala "Konferenca za dobave*. Razgovori so začeli 6. julija in bodo končali 15. julija. Kom-' ferenct predseduje Jackson, pod-j tajnik ustanove UNRRA, ki je v zadnjem času pgevzel vodstvo vsega delovanja ustanove UNRRA v Evropi. Udeležili se bodo konference vodje misij ustanove UNRRA v balkanskih deželah, na Srednjem Vzhodu in v Italiji, ter upravitelji evropskega pokrajinskega urada v Londonu ta ravnatelji glavnega urada V Washingtonu.
Podtajnik Jackson j« pri otvoritvi konference razložil, da je cilj sestanka združenje vseh vodilnih upraviteljev središč zbiranja in odpošiljanja blaga, ki imajo svoje se-deSse v Washingtonu ali v Londonu, in predstavnikov raznih misij ustanove UNRRA pri prejemnih uradih »a blago. To je tretja konferenca te vrste odkar je izbruhnila sedanja vojna.
Naš cilj — je rekel podtajnik Jackson — je, da povečamo kolikor mogoče dotok bla*a za pomoč raznim deželam in zagotovimo temu blagu najboljšo uporabo. Mnogo je blaga, ki ga skoraj ni mogoče dobiti in eden izmed ciljev današnje skupščine Je, da pregleda vse možnosti nabave takšnega blaga In možnoistl, de se ga nadomesti z drugim blagom. Med vso razpravo je stopilo v ospredje glavno načelo ustanove UNRRA, t. j. načelo o nepristranski , razdelitvi vseh dobav. Glavno vprašanje, ki je skupno vsem deželam, za katere skrbimo, — jf dodal podtajnik Jackson — -■predstavlja uničenje prevoznih sredstev, zaradi česar ne zadostuje potrebnim deželam le enostaven dovoz blaga. Kljub vojnim zahtevam na Daljnem Vzhodu smo si že preskrbeli določeno količino prevoznih sredstev, toda jasno je, da potrebujemo veliko več, da uspešno dokončamo naše preskrbovalno delo.
Neprestano smo povdarill na nuj. nost prevoznih sredstev za razde-,litgv blaga, ki ga uvažamo, ali kar
je še bolj va£no, za razdelitev blaga, ki ga proizvaja dežela samo. Storimo vse, kar je v naši moči pri britanskih in ameriških oblasteh, da nam dodelijo večje število prevoznih sredstev. Poleg živil — je nadaljeval podtajnik Jackson — skrbimo tudi za stalen pritok surovin za gospodarsko obnovo raznih dežel. Za nekatere dežele predstavljajo pošiljke primernih koH-čim industrijskega materiala najboljšo pomoč, tako da sl potem lahko same z lastnimi sredstvi pomagajo. Guverner Herbert H. Lehman, glavni ravnatelj ustanove UNRRA, je v soboto 7. julija prispel v Rim; obvestili so ga takoj o razgovorih na konferenci. Obiskal bo razne dežele, v katerih deluje ustanova UNRRA.
Marial Tito:
Z Anglijo in Ameriko nas veže skupen boj
Beograd, 10. julije £e govorimo o odnosih s drugimi deželami, vidimo, da si je Jugoslavija pridobila mnogo prijateljev. Zlasti hoče Jugoslavija Jiustt v dobrih odnaša jih z velikimi zavezniki in sicer v Združenimi državami A-meriške in Veliko Britanijo Ti narodi so prav tako pokazali sijajne primere hrabrosti in požrtvovalnosti v borbi proti fašizmu. 8 temi deželami nas veže tudi vojna tra-dhoija, ker smo se borili z njimi ramo ob ramenu ta so nam v tej borbi pomagali. Zato hočemo in želimo tudi v bodočnosti imeti e njimi prijateljske zveze. Prepričan sem, da bodo tisti, ki predstavljajo ogi-omno večino angleškega in ameriškega naroda onemogočile vse, ki skušajo Jugoslaviji škodovati. Verujem v veličino anginihega in ameriškega naroda ter njegova napredne sUe, ki ne bodo dopustile, da bi kdo škodoval našim pridobitvam, ki smo jih izvojevali * tem boju, in ne bo naš narod naletel pri njih no težave, temveč no pomoč. (Iz srovo»» *fe *, obletnici upora v Srbiji),
Ustanovna listina iz vsega sveta
na raipravi pred senatom
Prvi Stettiniusov govor - Predlog senatorja Martina o predsedniških volitvah
Washtogton, 10. julija
Senatni odbor za odnoiaje z inozemstvom je danes pričel s razpravo o ustanovni listini Združenih narodov. Zasedanja bodo, po mnenju predsednika odbora senatorja Toma ConnaUy-a, trajala 7 do 9 dni, nakar bo začel senat razpravljati o listini
Prvi govornik je bil bivši zunanji minister Stettinius, ki je podal pregled dogodkov pred konferenco v San Franciscu. Podčrtal Js namen listine in način njenega delovanja. Bakel je, da listina nf plod enega sapiega naroda, temveč GO narodov in podčrtal, da Je bil ameriški vpliv piri sestavi listine velik zaradi udeležbe vsega ameriškega naroda, kar js omogočilo, «da je vsa Amerika s večjo gotovostjo posegla v mednarodno asdeves. Pri pregledu namenov in načil listine Je dejal Stetttniur. »Namen Združenih narodov je ohraniti mir in mednarodno varnost, sbojšanje prijateljskih odnošajev med narodi, ki naj slonijo m priznanju osebnih pravic in na samodločbi narodov; sodelovanje za rešitev mednarodnih vprašanj gospodarskega, socialnega, kulturnega in človečanskega značaja; spoštovanje človeških pravic in svobode. Člani organizacije so se obvezali izvršiti v dobri veri vse obveze, ki jih nalaga listina in sieer; ne se poslužitl sile niti grožnje, da se uporabi sila proti teritorialni nedotakljivosti ah proti politični neodvisnosti katere si bodi države ali pa vsak drug način, ki je v nesoglasju s pravili Združenih narodov; dati organizaciji polno podpore v vsakršni akciji, ki M Jo ta podvsela na podlagi ustanovne listine ta ne pomagati taki državi, proti kateri bi Združeni narodi povseli predhodne in prisilne ukrepe. Organizacija slani na principu suvereno«* vseh njenih pripadnikov.
Senator Joseph W. Martin * države Massachusetts, vodja republikanske stranke, je predložil kongresu predlog, v katerem pravi, da bilo treba omejiti izvolitev lete ose. be na predsedniško mesto teko da bi ista oseba smela biti izvoljena samo dvakrat in sicer aa štiri leta za vsako izvolitev.
Martin j« izjavil, da fat takšna sprememba ustavne listine morala biti predložena v odobritev vaem državam še pred konoem leta. Moč Amerike leži v načelu, da nihče ni neobhodno potreben. Dodal ja: »Vsaka generacija da Ameriki mnogo takšnih mož. ta so sposobni voditi kakršne ko* posle.*
Stettinius je izjavil, da je Mio med delom konference v San Franciscu opaziti, da lahko pet velesil ao deluje ae samo druga ■ druge, temveč tudi s vse«* ostalimi Združenimi narodi. Stettinius Je poudaril, da imata veliko zaslugo za uepeh konference v San Franciscu ameriška poslanska abornloa ta senat, ki sta sodelovala pri oklenltvl predhodnega načrta v Dumbarton Oakeu.
Bivši ameriški aunanjl minister
Je poudaril, govoreč o posameznostih ustave, da Ima pet velesil v
varnostnem svetu stalna sedele. Le-te Imajo tudi večino vseh vo-jaških ln Industrijskih sredstev na svetu v svojih rokah. Prirodno je računati, da Imajo te velesil« dolžnost skrbeti za mir vsaj v dogledni bodočnosti. Prirodno Je tudi, da mora pet velesil, ki imajo možnost ohranitve ali razbitja miru biti sporazumnih, še hočemo, da n&držimo mir; prav tako morajo biti sporazumne v miru, kakor ao bile v voj.
Zasedbena uprava
berlinskega podrotja
Berita, 10. JuMJa Poveljnik vojaške uprave ameriškega zasedbenega področja v Berlinu polkovnik Franck Howley je izjavil pri konferenci tiska, da
bodo najbrže Združene države, Sovjetska Zveza, Velika Britanija ta Franclja v bodočih dneh določile splošni načrt za upravljanje Berlina.
Polkovnik Howl«y j« iajavH, da Imajo zavezniki tri načrta, po katerih lahko upravljajo nemško prestolnico:
1.	) Razdelitev mesta na področja. Vsako področje bo upravljala ena izmed velesil.
2.	) Določitev skupnega nadzorstva nad policijo in drugimi važnimi organi. Pri tem naj zasedbene čete ta Nemci, ki so pod njihovim nadzorstvom, ostanejo na določenem področju.
3.	) Določiti »istem urejenega nadzorstva, po katerem bodo v«, leelle Izbrale po skupnem pre. darku načelnike raznih področij mesta; zvezni častniki vsake ve leelle pa naj delujejo na področjih ostalih treh velesil.
Polkovnik Howley je izjavil, da mu še ni ničesar znanega, kako bodo reilU vprašanje o prehrani ta gorivu za berlinske prebivalce. NI mu znano, če bodo zato skrbeli sovjeti, ki imajo največji del področja pod svojim nadzorstvom, ali pa če bodo morali zahodni zavezniki prinesti živci te svojih oporišč v Evropi, v Angliji ali v Združenih državah.
Poveljnik britanske vojaške uprave v Berlinu je Izjavil včeraj pri tiskovni konferenci, da angleži ne morejo dobaviti nemški prestolnim potrebne množine živeža, ker brttanalsa vojaka uprav* še ni začela delovati. Ozemlja okoli prestolnice, odkoder prihajajo živila aa prablvalstvo mesta, ja zasedeno po aovjetih- Ravno tako je Angležem nemogoče dobavljati premog, dokler ne bo vzpostavljena prevosna pot Iz Porurja. Dodal je, da mor* ta vprašanja rešiti zavezniška kontrolna komisija. Trije zavezniški poveljniki Berlin* | se bodo sestali čsz dva ali tri dni. j
Poveljnik britanske vojaške . uprave je podel še sledeča pojasni-le: v britanskem področju Berlin* Je približno 900 tisoč Nemcev, v ameriškem približno 700 tisoč ta v sovjetskem ikono milijon in 100
Ana šolska poročevalska agencij* Je bila pooblaščena izjaviti, da so
brez podlage vse vesti, ki jih je širilo inozemsko časopisje in radio, po katerih naj bi Turčija zahtevala ozemlje, n* katerem se nahaja že. lezniško središče Alepp v severo-za-hodm Siriji.
★
Niti devet mesecev po potopitvi četrte lahke letalonosilke «Prince-totaz v bojih ta Filipine preteklega oktobra, so splovili v Filadelfiji pe. to lahko letalonosilko, ki nosi ime »Pnnoeton« ta im* 27 tleoč tim.
★
Neki uradnik poljedelskega ministrstva Je Izjavil, da bo najtežje pomarjkanje poljskih delavcev, kar ae jih je pokazalo od začetka vojne, zahtevalo nabor nadaljnjih 4 milijonov delavcev, da bo mogoče doseči visoko proizvodnjo živil, ki je določen* za letošnje leto. To Je posledica zvečanih zahtev oboroženih »11 ta pre-stopa delavcev v Industrijo v drugi polovici leta 1844 ta v prvih mesecih leta 1845. Delna demo-biliuvija, ki so jo spremljale zvečane prevozne težav«, ima tudi zvqj delež pri otežkoče-nju položaja, ker je zavrla vrnitev tako potrebnih poljskih delavcev. Navzlic temu je funkcionar poljedelskega ministrstva W. O. Holley Izrazil upanje, da bo ameriško poljedelsko prebivalstvo uspe. Sno rešilo položaj.
★
Uradno javljajo, da je pomoč, ki jo je prejela Sovjetska zveza do 30. aprila preko perzijskega zaliva, prekoračila 5 milijonov bon. v tej količini Je obseženo orožje, letala, zdravila ta živila ter industrijski stroji ta drugi za vojno važni predmeti.
*
Sovjetski veleposlanik »a Norveškem Kuznecov Je predložil kralju Haakonu svoje poverilnice. Po obre. du J« kralj »prejel diplom stično osebje sovjetske^ veleposlaništva.
Na zborovanju francosko radikalno socialistične stranke Je Edvard Herriot naznanil, da ae bo aktivno udeležil splošnih volitev. V dalnjem toku govora o zunanji politiki je Herriot. posebno poudari), d* Je treba občutljivost drugih narodov upoštevati ta ne žaliti. Herriot ae je pri svojem nedavnem obisku v Parizu branil, d* bi dal katero koli Izjavo v zadevi fraucoeko-brilanskega spora zaradi sirijskega vprašanj*.
Iz Nemčije se vračajo
Od približne I.IOO.OOO ujetnikov In prisilnih delavcev se Jih J« id več kot 3 milijonu vrnile v domovino • Kako so Nemci z njimi ravnali
London, 10, julija
Ijonconaki »Times« piše pod naslovom »Osvobojeni aušnji»:
Vojaško zavezniško povellstvo sporoča, da je humanitarno delo, za vrnitev vteh vojnih ujetnikov in tujih delavcev na njihov« domove v najboljšem teku.
Od približno 5,800,000 ujetnikov ta prisilnih delavcev v Nemčiji se jih Je že veš kot 3,000,000 vrnilo v domovino, ostalih 2,300.000 so pa zbrani v posebnih tabori S J ih, kjer so oskrbljeni s hrano. Računajo, da se bodo do začetka septembra lahko vsi vrnili na svoje domove ra* zem tistih, ki so dvakratni invalidi ta nimajo točnega državljanstva.
Sele sedaj Je povsem Jasen nemški načrt, da nadomesti a tujim delavstvom lastno nacionalno osebje zaposleno v vojski, in podroben stu. cfij, ki ga je napravil internacionalni zavod dela, je pokazal povsem nečloveški značaj tega načrta.
Cim bolj spoznavamo sisteme, ki Jih J« Nemčija uporabljala v tej vojni, tem bolj vidimo, kako so zlo-tinski. Delavci, ki so prihajali Iz vzhodnega ozemlja, lidja, Poljakin Rusi, ao bili podvrženi posebnim
omejitvam ta so z njimi ravnali zo-lo slabo, čeprav ao imeli,' kar se prehrane ta zaslužka tiče, včasih kakšne olajšave. Delati ao pa morali trdo.
Delavce ta zahodnih dežel so pa zapili v Nemčijo kot prestovoljce to ao v zasedenih deželah organizirali naborne urade. Cim dalje je trajala vojna, tem večje Je bilo povpraševanje po delavnih močeh, ravnali ao pa z njimi čimdalje slabše
Cim bolj ae Je večalo število tuj. cev. ki bo Mii zaposleni v Nemčiji* tem več sabotaž ta vstaj je bilo, proti katerim je bilo treba ukrepati, kar je zopet povečalo potna nj kanje mož v Nemčiji. Vedno večje število delovnih ur ta druge omejitve za tuje delavce so zmanjševale njihovo storilnost ta za-radi tega Je bilo potrebno novih delavcev in večjega nadzorstva, v zasedenem ozemlju je bojazen prisilnih delovnih naborov za Nemčijo prisilil* mnoge, da so ae podajali v uporniška gibanja, posledica Česar j« bil*, da so marale čete, ki so bile določene za zatiranje upor. nikov, zavzemati vedno večji ob-
Človek v trajnem boju s prirodo
I. V. II. - načrtna melioracija ogromnega ozemlja v Ameriki
Porečje Mississippija je podobno košati trti, ki ae razcepi v o&rednjiem delu Združenih držav; reka Tennessee nam, predstavlja trtino mladiko, ki se odcepi od trti• nega debla. Tennessee se in* liva nekaj kilometrov nad mestom Cairom v reko Chio. Tam je tromeja med zveznimi državami Kentucky, Missouri in Illinois; tu se tudi Ohio izliva v Mississippi. Nihče naj ne misli, da je Tennessee majhna reka. Količina njenih voda je ogromna. V njo tečejo itirje veliki pritoki. Tennessee teče skozi 7 jugovzhodnih držav izvira v visokih gozdovih na gorah Apalači, nato pa doseže pokrajino, ki je polna prirodnih lepot ogromnega naravnega bogastva.
V novejši dobi je Tennessee zaslovela, ker je postala ravan, ki jo namaka reka, srediiče T. V .A. (Družba za dolino Tennessee — Tennessee Valley Authoritg), T. V. A. pomeni za vlado pokojnega predsednika največji politični in socialni uspeh.
Na glamem sedežu T. V. A. v Knoavillu srečujemo danes Ruse, Cehe, Slovake, Kitajce in Južne Američane, ki so prišli semkaj da bi pr.euče--vali najnovejH poizkus za organizacijo celih pokrajin.
Bistvtnl maki
De glavni vpraSanji, ki jih morajo ljudje raliti, sta: premagati zapreke, ki jih človeku etavlja na pot priroda, in živeti » dobrem medsebojnem soglasju. T. V. A. je pomemben poizkus izboljšati zemljo in »vila« življenjsko ravan ftevilnega prebivalstva. C« hočemo proizvesti velike količine električne struje, preprečiti poplave in zadostno poglobiti struge rek, moramo graditi rečne pregrade,
To ni nič novega. Novost je v obširnosti pokrajine, tako velike kot je Anglija, ki je danes organizirana in se razvija po enotnem načrtu.
Prvi izmed treh ravnateljev, David Lilienthal, ki vodi T. V. A., se je izrazil takole:
«Kongres je izdal navodila, da bi se gospodarski viri te pokrajine ne razvijali posamezno kat u preteklosti, ampak po enotnem načrtu. Z reko je treba ravnati kot s celoto in ne kot z vrsto krajev, kjer je potrebno zgraditi jezove, ki drug s drugim nimajo nobene zveze. Naš poizkus je tudi poučen primer nove naloge postaviti naravo v službo človečkih potreb. Spremeniti okolje tako, da ima vsak posameznik najboljšo priliko, da meljavi svoje osebne sposobnosti m pomnoži svoje moči.
Sredstva T. V. A. so le sama po sebi zelo ogromna. T. V. A. je zgradila 16 novih jezov, kjer proizvajajo m leto deset milijonov kilovoa-tov energije. Zadružne kmetije pokrivajo milijon in, 200.000 hektarjev zemlje. V podjetje so vložili eno milijardo dolarjev. Toda način, kako se je T. V. A. lotila svoji vprašanj, je že značil-nejži od številk. Trije znaki so pomembni za to delo:
1.	) Izkoriščanje naravnih bogastev naj se vrši po enotnem načrtu.
2.	) Zadržanje voditeljev T. V. A. do prebivalstva Tennesseeške doline: ljudstvo
J IM MARSHALL
STRAT0SFERNI
POLETI PRED DURMI
Ljudje mislijo, d* se lahko svobodno gibljejo, kamor koli hočejo Res je, lahko potujemo v marsikatero smer tisoč kilometrov dtileč brez večjih neprijetnosti. Tod* navzgor v višave se lahko dvignemo le nekaj tisoč metrov. Tri tleoč metrov nad zemljo že čutimo bo. loine ln slabost. Na višini deset tisoč metrov p* že ne moremo več živeti: pomanjkanje kisik* in prevelik mraz nas ugonobit* v neka) trenotkih.
Toda navzlic temu bt bilo lepo potovati tja gori, deset, dvanajst ali celo petnajst tisoč metrov ned zemljo, če bi našli način, da M ostali zgoraj živi vkljub omenjenim ne. varnostim. Tam vlada skoraj vedno tišina ta zrak je tako redek, da bi se bilo mogoče mnogo hitreje
gibati, e čemer M prihranili preoej čza* na dolgih potovanjih.
Odkar so začeli ljudje letati po zraku, so vedno skušah letati čim više ta više. bodisi zaradi zabave, znanstvenih poizkusov, večje bralne'ali v vojni zaradi večje varnosti pred sovražnikom. V prvem času so letala odpovedala prej kot letalci; pozneje pa so letalci vzdržali manj kot stroji. Toda tleti, ki so uspeli dvigniti se v višave, so se vračali a čudnimi poročili o tem, kaj so doživeli tam gori.
V višavah Je bilo »uho ta nenavadno mrzlo; to in ono ae Je zgodilo letalu ali letalcu; svetloba je bila drugačna; ni bilo oblakov, o katerih bi bilo vredno govoriti, na. vadtao so ae gibali po proateru, kjer je vladala popolna tišina — toda to ne vedno. Vsa poročila ao'
navajala, da bi bilo vredno truda,
Je bi mogli izdelati letalo ta ustvariti pogoje, ki bi omogočili občutljivemu i človeškemu telesu Življenje v teh višinah. Tam bi mogla leteti letala hitreje ta varneje kot v nižjih plasteh.
Mnogo letalskih tovarn je delalo poizkuse, toda najresnejše napore, ki so dali do danes tudi največ uspehov, je izvršite družba »Boeing« v Seattieu. Inženirji te družbe so uspeli • poleti že 1036; takrat so že odkrili v tej smeri toliko, da so mogli začeti graditi prvo »trato-sferno letalo Imelo je naprave za vzdrževanje zračnega pritiska ta ohranitev toplote ki so omogočale posadki in potnikom življenje še na višini 7.000 metrov nad zemljo.
Po izvršenih poizkusih so dali taka letala v promet. Toda še nekje višje bi mogli biti pogoji še boljši; poizkusne posadke niso opustile ničesar, kar bi Jih moglo privesti v še vočje višave. Na podlagi izkušenj, ki so Jih zbrali pri teh poletih Je bilo mogoče zgraditi visoko leteče »Leteče trdnjave«, ki se morajo dvigniti v višine, do katerih ve seže protiletalsko topništvo in pogosto-ma n« morejo niti lovska letala; prav tako so zgradili velika prevozna letala, ki letajo dandanes na dolge polete skoti stratosfero.
Ako boste letali po vojni na daljave preko 1.500 km, se bodo letala verjetno dvigala na višino prib? lišnp 8.000 metrov. To se nam zdi zelo veliko. Toda v primeri z daljavo Je to zeta malo, približno toliko kot en meter višine v primeri z 200 metri razdalje. Prt poletih do 1.500 km dviganje v take višine ni videti kenstno. Današnji predpisi aa civilno letalstvo predpisujejo dvig sto metrov na minuto, četudi M preneslo človeško teta brez ne. varnosti dviganje po tri ato metrov na minuto. Za dvig na 10.000 m bi bita treba letati po današnjih predpisih eno uro in 40 minut, ko leta* ta lahko preleti že 800 do 800 km. Tako bi komaj dospelo na potrebno višino, ko bi se morata že zopet začeti spuščati.
Ako je opremljeno letalo z napravo za uravnavanje zračnega pritiska, ae more seveda dvigati in spu-ščati mnogo hitreje. Taka letala se bodo mogla dvigati po vojni tudi za tiso«; metrov na minuto, kar bo znatno skrajšalo najmanjšo razdaljo, ki bo prihajala v poštev pri letanju skozi stratosfero.
Poteg naprav za uravnavanje zračnega pritiska in toplote v notranjosti letala moramo pri visokih poletih izvršiti na letalu še mnogo
naj razpravlja o važnejših načrtih z voditelji.
3J T. V. A. se je ščasoma osamosvojila od osrednje vlade v Washingtonu, dokler ni postala neodvisna povsem tudi v finančnem pogledu. Zavod je dosegel tudi finančno samoupravo. V 191f3 so znašali kosmati dohodki 31 milijonov dolarjev. Računali so, da bodo v 1944 dohodki dosegli 10 milijonov — kar predstavlja znaten dobiček. Račun sc je izkazal, da jc bil pravilen. Na ta način bo mogoče v naslednjih 30 letih odplačati kapital 7/50 milijonov dolarjev, ki so ga naložili v električne napeljave. Po svojem obsegu je T. V. A. drugo omrežje za razdelitev in proizvodnjo električne energije v Združenih državah. Obširen odbor pokrajinske organizacije je samoupravna ustanova. Vlada v Washingtonu lahko ustanovo razpusti, ampak ne more vplivati m odločitve, katere sklenejo odbori « zadevah uprave. Čeprav so se krajevni politikanti skupaj s senatorji in Člani kongresa poizkušali vmešavati v upravo T. V. A., niso iz političnih razlogov izvedli še nobenega načrta. Leta 19^2 je delalo zla T. V. A. Jt0.000 delavcev, ki so večinoma bili zaposleni pri gradnji jezov. Danes, ko so vsi jezovi že zgrajeni, jih je samo še 21.000.
Svobodna konkurenca ne more več dati vsem jamstva za saposlitev. Načelo tlaissez faire» bi bil možno v kakšni bolj primitivni dobi. Danes je vedno bolj jasno, zlasti odkar je izbruhnila vojna, da mora biti družba tako organizirana, da lahko da zaposlitev vsem svojim članom in jim zagotovi najmanjšo nujno potrebno mero gospodarske blaginje. V Evropi, kjer so zamenjali politiko claissez faire* z načrt ni »n gospodarstvom, smo videli, kako so države druga za drugo zapadle v totalitarne ustroje. Na ta način smo se znašli pred strašno dilemo: ali je boljše imeti brezposelnost v svetu gospodarske svobode, ali pa delo pod diktatorsko vlado. T. V. A. rešuje to vprašanje vsaj na enem odseku gospodarskega udejstvovanja. Ustvarila je postopek, ki združuje demokracijo z načrtnim gospodarstvom. Zato so se gospodarstveniki vseh dežel podali v ta kraj, kjer preučujejo delovanje tega novega sistema.
OunfiarsveSitshč prlmar
Dobra slika ravnanja T. V. A,je primer Gunteravillea v zvezni državi Alabama. Gun-bersville je staro mesto, sedež krajevne oblasti. Ko je graditev ogromnega jesu grozila, da poplavi del mesta, so krajevne oblasti ponudile T. V. A., naj odkupi tudi ostali del mesta, da bi tako mesto popolnoma izginilo. Voditelji T. V. A. so se posvetovali z mestno oblastjo o načrtih, ki so jim,jih predložili. Ti načrti so predstavljali novo mesto Guntersville zgrajeno na polotoku, ki ga obdaja veliko jezero s treh strani. Gunster-ville bi lahko ostal glavni kraj dežele in blaginja mesta bi se lahko zvečala, ker bi mčsto postalo središče novega omrežja za rečni promet. Važen bi bil tudi ribolov, kopališče in veslanje. Mesto bi lahko postalo prijetno letovišče.
Voditelji t. V. A. niso dali
1»ikakšnih nasvetov mestnim
oblastem; pokazali so jim samo pot, ki naj bi ji sledili. Krajevne oblasti so pokazale
naraščajoče zanimanje. Končno so se odločili, da ne bodo
zapustili Gunterspillea. Ustanovili so Itrajevni odbor, ki naj bi sodeloval z T. V. A.
pri razvoju novega mesta, Ne samo oblasti, ampak tudi prebivalci so se začeli zanimati za načrt in organizirati študijske in pomožne odbore. Danes jc Gutersville prijetno mestece, ki ga obdajajo vode in ga poUvljajo hladeni vetrovi v vročem alabamskem poletju. Ko je voda za Gun-tersvilleskim jezom spremenila strugo reke v obširno jezero, so meščani priredili na jezeru motorne tekme.
Pripravili so prostor za 10.000 gledalcev. Ko je prišel dan tekme, je 50.000 ljudi obiskalo mesto.
Ce bi prebivalci doline Ten-nenssee ne bili podpirali T. V. A., bi nadzorstvo nad tem velikim električnim podjed-tjen imela prestolnica. Ker imajo prebivalci občutek, da T. V. A. pripada tudi njim, jo podpirajo rade volje, ne da bi jih kdo k temu pozival. Zmožni so zgraditi nova mesta kot Guntersville, razviti novo industrijo in pomnožiti prilike za delo. List «De-catur Daily*, ki izhaja v državi Alabama, je zapisal: «Novi jezovi so ogromni. Toda pomembnost napredka je v mišlenju ljudstva. Meščani tennesseeške doline nimajo več strahu. Zavedajo se moči, ki je v njihovih rokah. Danes lahko govorijo na javnih zborovanjih in povedo, da kot prebivalci doline Tennessee lahko sami skrbijo za svojo industrijo*.
TmiAŠSCA KRONIKA
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Osvobodilna nagrada
Objavljamo, da ne Bme biti izplačana nobena osvobodilna nagrada, dokler podpisana uprava ne bo izdala novega sporočila Delodajalci, ki so že izplačali navedeno nagrado svojim podrejenim, morajo to v treh dneh sporočiti spodaj podpisanemu častniku in točno označiti:
(a)	Število podrejenih, ki bo že prejeli nagrtido in skupno vsoto izplačil.
(b)	Število podrejenih, ki že
niso prejeli navedene nagrade in vsote, ki je potrebna za izplačilo takšne
nagrade.
Glavni stan področja,
prefektura
Trst
Podpisan W. J. E. RINGQUIST Major
Finančni častnik področja
FILMI
Uradno obvestilo
Zavezniški poveljnik britanskih ln ameriških čet v Julijski pokrajini je odredil zapor Izvrstnega števila oseb, kot posledico prevratniškega delovanja nekaterih posameznikov, ki so Imeli namen strašiti prebivalstvo in preprečevati ukrepe za povrnitev v normalno življenje- Priprtje nekaterih oseb je bilo izvršeno včeraj.
Dvojica v nevihti
(bu) Patricija Roc, krasna predstavnio* blondink na našem filmskem platnu, in Gardon Jackson ao glavpi Igralci v tem filmu, ki je bil izdelan pod vodstvom F. Laundra 1») S. Gilliata v podjetjih filmske družbe Gainsbereugh, Picture To Je prvi angleški film v Trstu, ki je, predelan, na italijanski jezik, prišel v nate mesto po dolgi dobi, ko »i)io gledali v naših kinih srednje dobro podane aimarlšl' 1 filme'v nemški predelavi, «DvoJi<-v nevihti« je mm \t voftie dobe, k: kaže življenje, kakršno je bilo v Angliji v dobi prvih nemškim le falskih napadov. Slika nam žtvljc nje povprečnega človeka s polnil smislom z* človeško etran vojne Vloga SilVlj«, jjj je mobilizirana, za delovno službo kot delavna v tovarni krogličnih ležajev in vloge njenega plašnega zaročenca in mo ža, ki se odpravlja na svoj zadnji polet nad sovražno ozemlje s prav enako mirnostjo kot nekdaj ko* skromen uradnik v pisarno zavarovalne družbe, nam ne kažejo samo «neko» ženo in »nekoga« možs temveč može ln žene Evrope v dobi med 1939 ln 1945. Film Je naravno podan in je brez patetičnosti, tako da ga bo vsakdo z zadovoljstvom spremljal.
Zdravniška pomoč za delavce
Bivši Pokrajinski zavod za bol. niško pomoč poziv* vse zavarovance v krajih Skedenj, Barkov-lje, Opžina, Prosek, Nabrežina in Tržič, da se odslej obračajo za zdravniško pomoč na zdravnike omenjenega zavoda v posameznih krajih.
Otrok padci z okna
Komaj leto dni star otrok Sergij Zecchi, stanujoč v uliol Brunner 9, je padel z okna prvega nadstropja, ker js ostal za trenotek brez nadzorstva. Zadobil je težko rano na sencih ln domnevajo, da Ima počeno lobanjo. Ubogega otročiča so prepeljali v bolnišnico.
ZNANOST IN TEHNIKA
Steoh praho Niagarskih elapov
Neki WlHiam Hill j« uspešno skodli preko Niagarskih slapov. Izvršil je skok v jeklenem obroču. ki je tehtal 360 k«. Drzni ■kok je trajal dve in pol url. Hill je tvegal skok samo, da bi lahko dobil denar, s katerim hoče zgraditi očetu spomenik. Oče mu je bil umri pri tretjem poizkusu, da preskoči slapove. Hill je izjavil, ko je stopil iz obroča, da je bilo potovanje lepo in se zdaj dobro počuti.
«ovo casino omre^j« v povojnem času
Uprava javnih cest Združenih drfcav je preučil* povojni n*črt z* gradnjo omrežja velikih meddržavnih eest v dolžini preko 6500 km.
Gradnja velikega cestnega omrežja, ki bo vezalo vsa glavna ameriška mesta, bo zahtevala novih cest in izboljšanje ter izpoipol nltev nekaterih najprometnejših cest sedanjega cestnega omrežja. Strcčke za gradnjo teh važnih cest bodo krile skupno zvezne države, ki jih bodo uporabljale, in osrednja vlada.
Sedanji načrti «Uprave javnih cest« imajo v mislih tudi direktne avtomobilske ceste med mesti, ki imajo 300,000 ali vec prebivalcev. Takšne ceste bodo zgrajene tudi med mesti, ki imajo sto do tristo tisoč prebivalcev, z izjemo dveh ali treh ln med številnimi drugimi manjšimi mesti in mesteci.
Uprava javnih cest je zahtevala od oblasti raznih zveznih držav, naj izberejo omrežje cest drugega reda, ki ga bo treba razviti po vojni, in naj označijo meje mestnih področij), na katerih biva več kot 500.000 prebivalcev. Zvezna vlada bo krila del stroškov za izboljšanje cest na teh področjih.
Evropska industrija volna
Predhodna poročila, ki prihajajo iz Evrope, pravijo, da so tekstilne tovarne na Nizozemskem, na Norveškem, v severni Italiji, na Poljskem, na Češkoslovaškem in na Danskem v dobrem stanju, kljub temu, da je treba popravitt veliko število strojev.
Delovnih moči ne primankuje. Tovarne ki lahko obratujejo, dobijo surovo volno. Dokaz, d* so apieriški upravni funkcionarji že spoznali ppložaj, Je to, da bo družba UNRRA, ki je hotela kupiti volneno manufakturno blago, kupila na mesto tega velike koli čine surovega bo m bar’a in volne.
Medtem ko še ni ntkaklh uradnih poročil o stanju večjega dela Evropskih tekstilnih tova-ren, se ve, da je okoli 90% tekstilnih tovaren v Franciji in Belgiji Še nedotaknjenih. Vedo, da so tkalnice na Nizozemskem, Norveškem, Danskem in v severni Italiji v prečej dobrem stanju. Največja tezkoča za te tkalnice, kakor za vae oetad« v Evropi, je pomanjkanje premoga, ki je potreben za obnovo proizvodnje.
W Vhodu v kunal Fante R©s»" je 28 letni Josip Pertot v čolnu *r. del z glavo ob most, kar mu je prizadejalo težko rano na glavi in pretres možganov. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico na L kb ruTgičnl oddelek, kjer kr> mora' ostati dva do Štiri tedna, Če se mn stanje ne bo poslabšalo.
Pri dolu v Punte Franco je velik kup vreč zasul delavo* Marin Katčtča, starega 32 let in stanujočega v ulici Giulianl 3», zlom'' sl je levo nogo. Prepeljali so ge v bolnišnico, kjer bo okreval po E-6 tednih.
Gasilen Ltalo Soalchl, »tar ir
let, stanujoč v ulici S. Mlchele 7. Je bil med delom v nekem Solsker poslopju pri eksploziji vojaške^ razstreljlva težko zanjen na prstu in raznih delih telesa.
GORICA
Novi ravnatelj Seprala
Zavezniška vojaška uprava je Imenovala za ravnatelja gortškega Seprala g. Carla Marzuttinija. Nevi ravnatelj je 2e prevzel posle. Pri vmestitvl so bili poleg za. vezniskega uradnika prisotni tudi dosedanji uradniki Seprala, -'gg. Komjanc, Černič in Cigoj, ter številni drugi predstojniki uradov.
Nm-nečnl padec. Rešilna postaj! je prepeljala v bolnico 88 letn Evgenijo Stradollni, ki si je p-padcu s stopnic zlomila roko i dobila še več drugih poškodb.
Koncert. «Glee Club« 361. poli je v nedeljo zvečer priredil v gl dallšču «Verdl» koncert, ki uspel v splošno zadovoljrt prisotnega občinstva.
Sončni mrk
Tudi v Gorici so nekateri rad-vedneii ogledovali delni sonc: mrk, ki se js začel ob 16. 14 i Je trajal dve url ln četrt. Več!?-pa je bila razočarana, kajti som je le za spoznanje Izgubilo svc. sijaj.
RADIJSKI PROGRAJ
V	torek, 10. julija
19 obvestila svojcem; 19.20 mladinska una; 20 poročila v italijanščini; 20.16 poročila v slo venščlnl; 21 predavanje o kinema tografiji; 21.15 zbor • harmdnik 21.46 registracija opernega dejanja 22.15 »Čeveljčki iz kačje koše« igra 23 zadnje vesti v italijanščini: 23.1 zadnje vesti v slovenščini; 23.2 lahka glasba; 24 zaključek.
V	sredo, 11. Julija
7 glasba za dobro jutro; 7.10 spe-red in poročila v italijanščini; 7.8 poročila v slovenščini; 7.45 pesm: 12-30 ,pol ure z Lollo Lutazzl; !■' poročila v italijanščini; 13.15 pore čila v slovenščini; 13.30 Radljek: orkester; 14,10 obvestila svojcem.
DIREKTOR
Poročnik AL.FH.EP L. GRRHS častnik za tisk v Trstu Glavni urednik: VTTTORIO ZANABONI
drugih del. skoraj popolnoma moramo predelati večino strojev in drugih letalskih naprav, od najmanjšega elektromotorja, radijskega aparate, letalskega vijaka do opor v krilih, ki morajo biti okrogle, da vzdrže pritisk. Tako n. pr. nastane vprašanje, kakšen material naj uporabijo za okna, ker mora prenesti steklo istočasno na zunanji strani 75o mraza, znotraj pa 16o do 20o toplote, razen tega pa še notranji pritisk v letalu. Steklo v teh višinah nikakor ne sme popustiti, sicer verjetno ne boste prišli živi nazaj na zemljo.
Ako hočete videti, kaj Be godi na Višini 12—15.000 metrov, ne gre to tako enostavno, da bi kar skočili V letata ta se peljali pogledat. Letalci za poizkusne polete v velikih višinah, mehaniki ta posadke se morajo uriti nekaj tednov, preden so sposobni za polet. Na koncu vseh vaj morajo še v Jeklene sobe, katere imenujemo stratosferne vež-balnioe, kjer žive in delajo pod pogoji, ki jih bodo našli na višini 12.000 m, kjer Je časovna meja med življenjem in gotovo smrtjo le trideset sekund.
Da vam ustrežemo, če ho'ste res na vsak način* poskusiti, vas bomo vzeli na stratosfemi polet iz leta-
lišča «Boeing» v »leteči trdnjavi«, ki bo nosila namesto bomb znanst. vene aparate. Pri tem si zamišljamo, da veste vse o aerodinamiki, fiziki, ta e mnogih drugih stvareh.
Najprej vam bo pregledal zdravnik srce, krvni pritisk i* živce. Rekel vam bo, naj no jeste pred poletom ničesar, kar razvija v vašem telesu pline. Prav kmalu boste izve-deli zakaj. Preden boste leteli, boste morali narediti prve poizkuse v stratosfemi vežbalnict; v zraku ne bo časa za učenje.
Najprej boste morali preizkusiti različne maske za kisik, jiaučiti se, kako jih priključite na posode z zalogo kisika ta kako jih prestavita z druge na drugo. Vse to morate znati izvršiti hitro. Ko se boste vse to naučili, porečete: «Dobro torej, sedaj pa na letalo«. A stvar ne gre tako hitro, sai ste naredili šele prve korake.
»Zda j moramo spraviti iz vas ve6 dušik« pravi zdravnik. «Iz vaše krvi moramo dobiti ves dušik, da vas ne bo treba povezati z obvezami. To boste igraje opravili v pet ta štiridesetih minutah. Kar z mano stopi tel«
Za letalsko lopo Je velika posoda na kolesih, v kateri Je kisik ta na katero je priključenih nekaj dolgih
eevi. Obenem s sedmimi drugimi možmi priključite svojo maako na eno izmed cevi ta prvič v svojem življenju okusite čisti kisik. Opazite. da je sladak ta zelc suh, ko ga vdihavate skozi usta — nikakor ne skozi nos. Nato igrate odbojko tri-četrt ure. Nato se še nekaj časa gibljete — vedno z dihalno napravo, ki je v zvezi s posodo kisika, ki jo vozijo zraven vas, dokler ne pridete do stratosferne vežbalnice.
Zadržite dihanje in hitro odklopite vašo dihalno napravo od posode s kisikom ter jo priključite na zalogo kisika v notranjosti jeklene sobe, ki je vežbalnica za stra. tosferne polete. Tudi drugi možje vstopijo in zapro vrata. Po štirje sedite na klopeh ob straneh ta vidite skozi okno zdravnika, ki vas opazuje,. Kazalec na merilni višinski napravi se prične dvigati. »Dvigate se« s hitrostjo tisoč metrov na minuto. Kako minuto sedite P1 ližno mirno, nato pa začnete zehati, kakor vsi ostali.
To Isehanje pa ni posledica dolgo, časenja; na ta način se je notranji pritisk v ušesnih vodih-Na višini 4-5.000 metrov žarenj ate čutiti neprijetnosti; želodec se vam napne, popustite pasove, ki vas stiskajo, to se znebite telesnih pil-
nov. V prostoru visi tudi maji-, rdeč balon; tudi te se Dolagon veča kot vaš želodec. Končno halv, poči. plini niso našli nobenega iu hoda, kot so ga naši! Pri vas.
Višinski merilec kaže 7.5oo m. N; tej višini ostane nekaj trenutkov Polašča se vas občutek, kot da I bili v resnici na tej višini — ne uzrete zdravnika za oknom. V: dite se v prestavljanju svoje dih' ne naprave od velike posode s k sikom na manjšo, katera je vi'
V vašo obleko za višinske polete ki služi le v Primeru nevarno,; Vaš sosed pade navidezno v nez vest m vl m°rate hitro izmenja priključek njegove dihalne nap v 2 ve na drugo posodo s kisikom te «a na ta našin spraviti k zavest: nato on ponovi isti poizkus z vam
Dosedaj ste vdihavili samo «pe trebni kisik«; vdihavali ste ga le te Mo, kolikor vam ga Je bilo treba. roda sedaj, ko se dvigamo prekr 11.000 metrov, morate priključiti va to dihalno napravo na «stalno te kočo« zalogo kisika, ki priteka sedaj pod pritiskom v vaša pljuča. Navzlic temu se počutite še vedno napihnjeni in utrujeni. Zdi se vam kot da M vam nekdo sedel na tilniku.
(Konec prihodnjič)