itev. 257. Trst, v soboto 14. septembra 1912 tečaj XXM ||. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 8t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. £PINQST Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. „V edinosti jt tnoi!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe hr z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ltrooQ)na na ned.ljiko IzdanJ« „EDIVOSTI" ataa*: aa o*Io leto Kron V20, xa pol lata Kron 3 tO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ae vračajo. Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatri 20 (Narodni d*«). Iidaj -itelj in odgov mi urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li-ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranilnltnl ra?un Stev. 841-652. TELFF0M It. 11-57. BRZOJflUNE UE5T1. Popolnitev ministrstva. DUNJ 13 (Izv.) V poučenih političnih krogih se zatrjuje, da se v najbližjem času popolni ministrstvo. Danes se je pogajal mi nistrski predsednik grof Sturgkh z železniškim ministrom baronom FOrsterjem, da bi prevzel trgovinsko ministrstvo, železniško ministrstvo pa generalni ravnatelj sekcijski načelnik Bahnhant. Kot kandidat za portfelj trgovinskega ministra se imenuje sekcijski načelnik baron Fries, za poljedelskega pa dr. Horaček oz. Giinther. Proti Hochenburgerjevemu ukazu. PRAGA 13. (Izv.) Praški mestni svet je sprejel danes ostro resolucijo proti jezikovnemu znanemu ferraanu justičnega ministra dr. Hochenburgerja in je obenem apeliral na vse češke poslance, naj v državnem zboru store vse, da se odstrani sistem, katerega tipični predstavitelj je justični minister dr. Huchenburger. MladočeŠki eksekutivni odbor se je v današnji svoji seji pečal z isto zadevo in sklenil primerne parlamentarne korake proti dr. Hcchenburgerju. Grbi in znaki. DUNAJ 13. (Kor.) Kakor je izvedel c. kr. korespondenčni urad, se bodo vršila v varska in o katerem na| bi bil poučen tudi bavarski minitrski predsednik baron Herz-ling. Vest, ki Jo Je že ob priobčitvi veČina časopisja izpoznala za neresnično, Je naravnost izmišljena. Požar v tovarni svinčnikov. BUDJEJEVICE 13. (Izv.) Danes popoldne je izbruhnil v tukajšnji tovarni svinčnikov tvrdke Hardtmuth požar, ki ga Je požarna biamba še le po večurnem napornem delu omejila. Škoda je precej velika. Mikado. TOKIO 13. (Kor) Japonski cesar Je izdal pomiloŠčenje, katerega izvedbo je prepustil oblastim. Nadalje je cesar podaril v dobrodelne namene en milijon. Danes zjutraj so se pričele velike žalobne svečanosti po umrlem cesarju. Svečanostim prisostvuje ogromna množica ljudstva, ki Je že takoj popolnoči začela polniti ulice. Homatije na Balkanu. Bolgarski car Ferdinand na Dunaju. — Resnost položaja na Balkanu. DUNAJ 13. (Izv.) Danes dopoldne se Je po Dunaju raznesla vest, da je prispel danes iz Sofija z orijentnim ekspresnim vlakom na Dunaj v strogem inkognitu bolgarski car Ferdinand. Obenem da je prispel na , - , „ Dunaj tudi bolgarski poslanik na dunajskem zadevi rešitve vprašanja skupnih grbov in dvorU) Salabašev, ki se je nahajal na do znakov nadaljna posvetovanja, katerih se pustu v §vicj Qar jn Salabašev da sta se bodo udeleževali pod vodstvom zunanjega Sfc§la v svrho ze|0 Važnih političnih po-ministrstva zastopniki avstrijske in ogrske govorov. vlade. Posvetovanja se prično v najkrajšem Danes zvečer se Je zatrjevalo, da je ta ^asu- ■ vest neresnična in da se bolgarski car Fer- Priprave za zasedanje ogrsko-hrvatske-1 dinand nahaja v Sofiji ter da Je ta vest ga državnega zbora. i nastala le zato, ker se Je povrnil iz Sof je BUDIMPEŠTA 13. (Izv ) Za ponedelj- zopet na Dunaj brat carja Ferdinanda, princ kovo otvorite/ ogrsko-hrvatskega državnega Filip Koburški. Z druge strani pa se Je tudi zbora je ogrska vlada ukrenila obstžne po- zvečer zopet zatrjevalo, da je vest resnična licijske odredbe. Celo mesto bo zasedeno in da je car Ferdinand v resnici dospel na po policiji, pripravljena pa bo policija tudi Dunaj ter da se vest dementira ie zato, da v parlamentu samem in sicer v pritličju in bi ostal ta|en ves ta senzacijonalni sestanek, v kleteh, da prepreči vsak poskus Javnih katerega predmet Je jako opasni in važni demonstracij in zaduši morebiten upor opo- polt Žnj na Balkanu, oziroma razmere med zicije že takoj v kali. , Bolgarijo in Turčijo. Zamorec se pere. I Interesantna so v tem oziru izvajanja BUDIMPEŠTA 13. (Kor.) Ogrski biro l^T^lJL Rni™ poroča iz Zagreba: Uradni list priobčuje d.fla'> ]e P°I°zaJ rae* J^gJf.J*1*®" S. iv.a ^ __. ' rilo treba smatrati še vedno za jako kritičen. komunikć v .katerem se temeotirajo,odro- y d minlslrskega predsednika G šovega iT SuS mpSSiStSS p£b£.?B2SSu «" car FerdmaoAek še Korca) ,n l»aS -a kra.ievePga komarja baSa (I l> Cuva| « o°Te S^! Seta SaT ^iZT^oT- Bolgarska vlada upa. da se J bo mcg|e lektivltcto v dvomljivo luč. w8°m na|skra|ne,šemu suća,u - vo|nl, 1 , , ' X1 toda mogoče pa bo to le tedaj, če se Tur- Polmilijonska zapuščina praškemu čija v vs6em ukIoni pologom avstrijskega bokolu. | zunanjtga ministra grofa Berchtolda in iz- PRAGA 13. (Izv.) „Narodni Lisly" po- vede vse potrebne reforme v Macedoniji. roČajo, da je v Opatiji umrl uradnik pra- Bolgarska Je tozadevno izdelala popoln na-škega mesta Otokar Schuffner, ki je zapu- £rt, kako bi bilo treba urediti razmere v stil vse svoje premoženje praškemu :>o- Macedoniji kolu. Ce bi pa morala Bolgarska v dogled- Bavarsko-portugalski komplot. i Dem času pričakovati, da bi Turčija ali ne MONAKOVO 13 (Kor.) „Korrtspondenz marala ali pa ne mogla izvršiti te svoie Hoffmann" poroča: „Miinchener Post" |e v prve naloge v Macedoniji tedaj bi pa bila zvezi z bivanjem bivšega portugalskega vojna mtd Bolgarijo in Turčijo neizogibna kralja Manuela v Monakovem priobčila ne- in noben pritisk velevlasti ne bi ustavil kaka odkritja o netem bavarsko-portugal- Bolgarije, da ne bi si z orožjem v roki pri-skem komplotu za vzpostavitev monarhi|e na borila svojih pravic in interesov. Portugalskem, v katerega naj bi bila tudi Velika nevarnost za mir na Balkanu bi zapletena nadvojvodinja Marija Jožefa Ba- bil odstop sedanjega bolgarskega kabineta z ministrskim predsednikom Gešovom na čelu, kajti Gešov je edini še zmožen, da zadržuje splošno vojno razpoloženje. Vsako drugo ministrstvo bi se nedvomno vdalo pritisku Javnega menenja in bi bilo prisiljeno začeti vojno akc'jo. Oficijalna zatrjevanja iz Carigrada, da vladajo med Bolgarijo in Turčijo popolnoma korektne razmere, niso nič drugega nego varanje evropske javnosti. DUNAJ 13. (Kor.) Vest nekega dunajskega lista, da je prispel bolgarski kralj na Dunaj, je popolnoma neutemeljena in ji Je povod zamenjava osebe. Bolgarija In Turčija. CARIGRAD 13. (Kor.) Oficijelno se poroča: Nasproti vznemirili*im vestem, ki jih del inozemskega časopisja priobčuje o razmerah med Turčijo in Bolgarijo, se more zatrjevati, da so odnošaji bolgarskega kabineta napram turiki vladi navdani z medsebojnim zaupanjem in dalekosežno strpnostjo. Z ozi-rom na te ugodne razmere na obeh straneh se sme upati, da se vprašanja, ki obstoje med obema dr avama, in celo gotova vprašanja gospodarskega pomena v bližnjem času urede zadovoljivo. SOFIJA 13. (Kor.) „Mir* energično obsoja v Macedoniji izvršene revolucionarne atentate in poživlja Bolgare v kraljevini in v Turčiji, naj skupno delujejo na to, da se napravi konec tem atentatom. LONDON 13. (Izv.) O bolgarsko turškem me|nem sporu poroča današnja .Times" sledeče velezanimive podrobnosti. Dogodek, o katerem se je poročalo zadnje dni, ni bila malenkost, temveč prava pravcata krvava bitka. Turško vojaštvo se |e upiralo naravnost besno. Na bolgarski jfraii je bilo 5000 vojakov in sodelovala je tudi artiljerija. Tekom bitke, ki je trajala cel dan, Je bilo ubMh šest Bolgarjev. Kakšne Izgube so imeli Turki, ni znano. Z ozirora na težavni položaj, morajo biti vsi rezervni častniki pripravljeni, da takoj odrinejo k armadi. Neka bolgarska četa je udrla v vas Džobdžan, povedla s seboj tri srbske va-ščane in jih ustrelila. Iz Carigrada pa poročajo, da Je v Vanu eksplodirala bomba, ki je ubila štiri osebe, 12 jih pa težko ranila. Dokedaj počaka Črnagora. CETINJE 13 (Izv.) „Cetinjski Vjesnik" pišoč o spopadih s Turki ob črnogorsko-turški meji in o preganjanjih srbskega naroda v Turčiji, pravi na koncu dotičnega članka: „Črnagora Je dosedaj doprinaŠala velike žrtve in prenašala težke izkušnje, samo da bi prepričala Turčijo o svojem odkritosrčnem sosedstvu, vzlic temu pa se je pokazalo sedaj, da je bilo vse to zaman. Zato je popolnoma umestno, da se reče: Ako bi bili obe srbski državi v vojni s Turčijo, bi biio tudi tedaj hudodelsko tnko klanje nedolžnih ljudi. Od zadnje vojne sem, in to je že petintrideset let, se pač Turčija re more pritoževati zaradi vedenja Ćrnegore, če jej že noče biti^ hvaležna. V vseh no- 1 tranjih krizah in vstajah, kolikor |ih je preživela Turčija v tem času, ste bili srbski državi napram njej več nego korektni. Iz ozira napram velevlastim bo Črnagora tudi odslej vzdržavala svojo korektnost in počaka na uspeh koraka, ki ga je nappavila povodom najnovejših dogodkov pri vele-vlastih, da ne bi si nakopala resne odgovornosti za eventualnosti. Prenašala bo, da njeno prebivalstvo na svo|ih rodnih tleh gleda razbojstva turškega vojaštva, njihovo streljanje preko meje, ropanja in druge objestnosti. Prenašala bo tudi še nadalje težke žrtve in bo potrpežl|ivo čakala, da se napravi konec vsemu temu. Bo tudi nadalje popolnoma defenzivna. Ce pa splavajo tudi ti upi po vodi, kakor so splavali oni prvi, potem pa bo tudi sama znala priti do svo|ih pravic, kakor je to delala skozi stoletja s svo|o lastno močjo, in je ne bo sile, ki bi se jej postavila na pot. Srbske vstaške čete. SKOPLJE 13. (Izv.) V bližini Sjenice je neka srbska vstaška četa napadla neko mo-hamedanko in Jo umorila. Med mohame-danskim prebivalstvom vlada velikansko razburjenje. Proti opozlcijonalnemu časopisju. CARIGRAD 13. (Izv.) Kakor znano, sta bila te d i obsojena izdajatelj suspendiranega lista „Tanina" in njegovega naslednika „Džavlda", bivši minister Džavid paša in pa glavni urednik Dž^hid. SoJišče je dvignilo obtožbo proti obema, kakor se zatrjuje sedaj, na zahtevo vojnega ministra. Oba obsojenca so prepeljali v najslabšo štambulsko ječo, kamor zapira|o največje hudodelce, roparje in tatove. Celo častniki, katerim je izročena straža v dotičnih Ječah, so se nejevoljno Izražali o ravnanju z obema obtožencema. Zvečer šele so prepeljali obtoženca v centralno jetnišnico. Italijansko-turška vojna Mirovna pogajanja. CARIGRAD 13. (Kor ) Minister zunanjih zadev dementira vesti v inozemskem časo-pisj , po katerih bi se bila morala mirovni predpogajanja med Turčijo in Italijo podpisati na dan bajrama. Obenem se pripominja da so mirovna predpoga|anja, v takem tiru, da je pričakovati ugodnega izida. O predpogajanjih se v obeh državah varuje popolna ta|nost. PARIZ 13. (Izv.) Iz Lansauna poročajo, da so ital'ianski in turški pooblaščenci dokončali svoja pripravljalna dela za mirovna pogajanja; rešiti je treba edino le še nekaj malenkostnih podrobnosti. Prihodnji teden imenujete obe državi svoje ofici|elne poob-laŠče ce In se bodo mirovna pogajanja nato vršila oflcijalno.__ PODLISTEK Osvit. -vpisal K s a ver Šhndor Gjalakl. — Prevel A. C. Doktorica se je brezskrbno smejala vsaki pripombi in je pojasnjevala svojo posebnost z ljubeznijo do svoje matere in svoje rane mladosti, ko je Še gospodovala taka moda. Sama pri sebi je seveda morala priznavati, da jej ugaja taka noša, ker — je vendar najpodobnejša modi olimpskih boginj in dopušča očem smrtnikov, da se morejo popolnoma načuditi vsem krasotam, ki jih je imelo na sebi njeno dovršeno ttlo. Ravno zaradi te svoje noše nI rada hodila na plese k škofu, ker Nj. Prevzvišenost ni trpela take mode, temveč je nekikrat blagovolila popolnoma odkrito pripomniti, da ga gospa doktorica spominja atenskih heter, ali, kar je še huje, zloglasnih boginj razuma izza časov francoske strahovlade. Ko ji je Ivan poljubil roko, se mu je obesila ob njegovo ramo in ga tako povedla v salon, dočim je Muževič stopal poleg njiju in se že oddaleč klanjal doktoričinim gostom. Ivan Je skrivaj z enim pogledom pregledal vso družbo. Odleglo mu Je, ko se Je prepričal, da ni navzoča Madlena, doktori čl»a prijateljica. Poleg nekaterih znan'h zagrebških gospe] je bila tu z Ženiko Žit&o- vičevo lepa plavolasa deklica, gospica An-toaneta Rašanjeva s svojo neomoženo teto, 1 gn fico Kamilo LadiŠevičevo. Ivan se ji je precej hladno poklonil, ker mu ni bila simpatična, kajti njegov stric je že odnekdaj želel, da bi se Ivan zaročil ž njo, ker je bila med najbogatejšimi partijami v deželi ter po kateri v rodu s prvimi aristokratskimi hišami v H vatki in Ogrski. Dekle je bilo res krasno po videzu in svojih oblikah, s svojim pravilnim licem lepe plavke in s svojim vitkim telesom, vendar pa ni ta lepota očarala nikogar, ker je iz nje vse vela nekaka hladnost. M-njkala jI je ljubka dražest skromne mladosti. In bila je tudi po materi j — vdovi in teti — stari devici kot edini pomladek v hiši silno razvajena in navajena, da se |ej izpolni vsaka njena volja. Zato |e j imelo njeno odlično in oholo lice neki izraz zapovedovanja in samovoljnosti. Tudi sedaj : je sedela v družbi tiho in je samo z očmi zasledovala tek zabave. Edino le svoji teti se je nasmehnila tupatam. Kotromaniću je odzdravila koma| in komaj, Muževiča pa skoro niti opazila ni. Dovoljevala pa je, da ji je tuoatam kaj rekel mladi plemič in vlastelin Marko Budroci, ki |e stal poleg njenega stola in jej pripovedoval vsakovrstne nesmiselnosti, trudeč se na vse mogoče načine, da se izkaže pred njo s svo|o še precej pravilno francoščino. Bil je to mladenič kakih petindvajsetih let, ki je navadno ' živel na svojem krasnem posestvu Prečcu v Posavju in je prišel sedaj v Zagreb zaradi banove instalacije. Službe se nI v resnici lotil nobene in je raje živel za lov In za bavo. Bil je močan in zdrav. Posebno močne Je imel noge In roke, prav neraz-merne napram ostalemu telesu Najbolj čudna pa je bila njegova glava, ki Je bila zelo majhna z redkimi oltdorumenimi lasmi. Plavo-sive oči je preobračal na prav poseben način in je sed-jj v pogovoru z Antoa neto strmel vanjo, kakor da mu hočejo izpasti. Na svoje pomadjarjeno ime je bil zelo ponosen in je trdil ob vsaki priliki, da Je bil že v Arpadovi četi neki Bador, njegov praded. Napram Antoaneti je govoril s j svojim tenkim glasom glasno, da ga čuje i vsa družba. Poleg tega je skušal vsak čas pritegniti v pogovor barona Frania Martića, katerega je, bogvedi zakaj, imenoval: „mon cousin*. Baron Je sedel v kotu pri oknu, je malo govoril in kakor žejen upijal vase krasoto domače gospe. Bil |e tu tu i njegov starejši brat Lucio Maitič, toda njega ni imenoval lepi Marko kuzena, ker ni bil baron. Rodil se je namreč staršem, ko ju še ni združeval zakrament sv. zakona, ko je bila r.Jegova mati Še navadna sobarica. Brata sta se v ostalem imela zelo rada in je v resnici baron Franjo več trpel zaradi neugodnega in nepravilnega položaja starej- šega brata, nego ta sam. Ludju je bila vsa stvar neprijetna le zato, ker Je tako nosil pred svetom vedni „memento* na materin Tržaško vodovodno vprašanje, Konferenca izvedencev. Današnji seji sta se precej razlikovali oi preišnjih dveh. Medtem, ko sta bili prejšnji seji mirni, Je prišlo toliko v današnji jutranji kolikor v večerni seji, do par precej ojstrih nastopov. To pot je bilo tudi prvikrat, da so zelo vspešno posegli v debato tudi naši zastopniki. Toliko dr. Pertot v predpoldan-ski, kolikor dr. W,lfan v večerni seji sta imela jako srečna nastopa in sta tudi dosegla, da je konferenca upoštevala njuni mnenji. Onadva sta spravila na dnevni red greh, sicer pa Je rad prepuščal in piivoŠčal mlajšemu bratu prvenstvo in glavarstvo v rodoini. Iz ljubezni do te rodbine in njenega visokega naslova, katerega ni bil deležen, se ni hotel ženiti, bila pa mu je vedna skrb, da stori to mlajši brat. Samo nikakor mu ni mogel najti dostojne zaroč-nfce. Na vsaki je našel Lucio ali to ali ono, kar mu ni bilo všeč, a za ljubljenega brata |e iskal skoro angela. Sedaj je opazil strastne Franjeve poglede, s katerimi je zasledoval doktorico, in takoj ga je jelo skrbeti, da bi ne nastala iz tega zapreka za bratovo žtni-tev. Začel je računati, da ima brat že nad trideset let in da bi se novo znanje z doktorico moglo zavleči kakih pet — šest let in bi se mogel Franjo tako postarati. Ze mu Je bilo žal, da je sprejel za danes vabilo na obed pri doktorju. Poleg tega ga je jezila Antoaneta, da se premalo ali skoraj nič ne zanima za Franja, — in vendar Je Franjo krasen in močan človek. Pa je bil tudi baron res čedne postave, podedovane po materi, ki je s svojo nenavadno lepoto očarala sina svo|e gospodinje. Posebno se je odlikoval baron s svojo stasito in vitko vzrastjo. V licu Je bil temne polti, črnih las, ravno kodraste brade, ki Jo je nosil d la grec — okrog obraza In pod vratom. K tem črnim lasem so bile sijajne velike modre oči v ljubkem in nenavadnem nasprotju. Poleg tega je bil vedno vesele naravi In živahnih kretenj. (Dalje.) 8t.ran H. vprašanje glede vodovoda iz trebenske jame, ki gotovo sedaj ne izgine več tako hitro z dnevnega reda. Evo poročili o obeh sejah: Predpoldanska seja. Začetkom seje se je svet. dr. Puecher pritožil, da „Indipendente" in „Piccolo« poročata zelo prstranski o sejah konference. Vprašuje župana, če je pripravljen posredovati, da poročila ne bodo tako pristranska. Župan je odgovoril, da zadeva ne spada v njegovo kompetenco, a se obrača na navzoče poročevalce s prošnjo, da bi se v svojih poročilih kolikor možio izogibali pomot. Svet. dr. Zanolla pravi, da je vse debatiranje navsezadnje brezuspešno. On in njegovi tovariši žele izvedeti od navzočih veščakov, katera voda bi bila za Trst najbolja. Obrača se tozadevno pred vsem tudi na navzoče vladne zastopnike, da povedo svoje tozadevno mnenje. Svet. Pittoni pojasnjuje izvedencem, kaj je za pravo namen teh sej. Udroteh-nični urad je predložil mestnemu svetu le projekt Timave, a mestni svet se ima izreči za ali proti temu projektu. Opozicija pa bo glasovala za Timavo le, če drugačna oskrba Trsta z vodo ni možna. Prosi izvedence, naj tega ne izpuste izpred oči. Dr. Kinzer odgovarja, da glede kvalitete vode smatra Bistrico za najboljšo, a je glede kvantitete nezadostna. Artezični vod-njafci iz Furlanije bi bili enako vodni z Bistrico glede kvalitete, a manjkajo pozitivni podatki glede kvantitete. Timava se da tudi napraviti, da bi bila pitna. Glede kvalitete je Timava enaka Brojenci. Po mnenju dr Kinzerja bi bila najboljša Bistrica, potem artezična voda iz Furlanije in tretja Timava. Svet. Pittoni vprašuje, kako je z državno pravico na vodo iz Bistrice, če misli država vzeti pri reševanju vodnega vprašanja za Kras vodo iz Bistrice ali kake druge reke? Vlada misli v kratkem začeti reševati vprašanje vode za južne pokrajine, a tu ni misliti, da bi se vlada ne ozirala tudi na Trst. — Glede opazke dr. Kinzer-ja, da se t u d i iz Timave da napraviti pitna voda, tudi on ni nikdar dvomil na tem. Saj napravljajo celo iz morja pitno vodo! Hi-drotehnični urad priporoča to najslabšo vodo, dočim smo mi dolžni dati prednost oni, ki je najioljša. Dvorni svetnik M i c h e 1 u z z i pravi, da ni pooblaščen govoriti v interesu vlade. Izraža pa svoje osebno mnenje, da vlada vzame za Kras tisto vodo, ki bo najcenejša. Dr. Kinzer povdarja, da bi občina naletela pri Bistrici glede vodnih pravic na velike težkoče. Svet. dr. P e rt o t vprašuje, zakaj dr. Kinzer pri vodah, ki prihajajo v pošte v, ni omenil tudi vode iz trebenske jame, dasi se tudi o tej vodi razpravlja že mnogo let? Ali so mu bili — dr. Kinzerju namreč — dani na razpolago potrebni podatki? Kolikor je znano govorniku, je tozadevno materijala dovolj. Pravijo, da je ta voda tako dobra, kakor Timava, in dosti da je je. Ali ne bi prišla ta voda v pošte v vsaj provi-zorično? Na podlagi izjav ljudi, ki se jih mora smatrati za resne, bi bila to najceneja oskrba tržakega mesta z vodo in gospodarski najugodneja. Tekom razprave v mestnem svetu sejje veliko prigovarjalo kvaliteti vode, in da je temperatura po zimi prenizka in po leti previsoka. Glasom nekih študij je voda enkrat imela 18° C., a sicer varira navadno med 13—14, le včasih 15-16. Izjemoma je voda enkrat imela 18. Sploh igrajo te izjeme v našem vodovodnem vprašanju velike vloge. Izjemoma so enkrat našli v Timavu blata, izjemoma so tam drugikrat našli morske lipane itd. EDINOST" št. 257 PODLISTEK. Slovensko gledališče v Trstu. Pred začetkom sezone. Piše Leon Dragutinovi ć. Da se omogoči vsem našim slojem obiskovanje gledališča, je intendanca uredila v letošnji sezoni troje vrst predstav: med-tedenske, nedeljske in popoludanske. Z3 vse te predstave, razun popoludanskih, je uveden abonement in sicer za vsako vrsto posebej. Namenjenih je letos 50 večernih predstav in okoli 30 popoludanskih ; in to v dveh serijah, A in B ; oziroma par in nepar. Predstave V predstave A pridejo vse nedel|ske predstave, v B vse medtedenske predstave. Če pade praznik na četrtek, ali sredo ali petek, se predstava vrši na B abonement. Tako se torej lahko abonira vsakdo. V lanjski sezoni so mnogi tožili, da ravno v nedeljo žele iti na sprehod ali izlet, in da jim je zaradi gledališča onemogočeno to. Po novi uredbi |lm bo to omogočeno, Svet. Pittoni: Mi smo sploh v izjemnem stanju. Govornik vprašuje zato dra. Kinzerja, kako mnenje ima o vodovodu iz trebenske 'amepodžupan dr B r o c c h i: To vprašanje pripusti pozneje k razpravi, ker sedaj ne spada k predmetu. Dr. Pertot: Vprašanje je le dopolnilno vprašanje k odgovoru dra. Kinzerja. Če smo izvedeli, katera voda bi bila najboljša, smemo izvedeti tudi, kaka Je voda iz trebenske jame. Dr. Kinier pravi, da trebenske jame ni zamolčal namenoma, temveč je le pozabil na njo. O vsej stvari nima projektov, zato se tudi ne more pozitivno izjaviti. Bil Je pri njem inženir Po!ley, ki mu je vso stvar pojasnil; vendar mu ves projekt še ni popolnoma jasen. Temperatura je po zimi 7, po 15-16. Dr. Pertot: Voda se je merila z nezadostnimi aparati. Celo s termometri, ki niti nimajo desetink. Inž. Pittoni pravi, da so leta 1860 že delali resne študije o trebennski jami; ker se je pa dogodila neka nesreča, so daljne študije ustavili. Povdarja, da so podatki hidrotehničnega urada glede temperature Timave nezadostni. Trebenski projekt bi on sprejel kot provizorij in podpira tozadevno vprašanje dr. Pertota. Inž. Oberst pravi, da bi bilo možno dati defi niti ven odgovor na vprašanje dr. Zanolle šele po vsaj enoletnem študiju. Glede trebmskega projekta pravi govornik, je voda enake kvalitete, kakor Timava. Če je torej voda Timava dobra, je dobra tudi voda iz trebenske jame. Trebenski projekt bi bil naceneji in v vodnopravnem oziru najenostavnejši. Svet. inž. Doria pravi, da Je on sam večkrat meril temperaturo vode v trebenski jami. Ta temperatura je znašala med 8 do 16° C. Po zimi je nepitna, ker je premrzla, po leti pa, ker je pretopla. Svet. dr. Pertot: Voda se |e merila vedno ob gladini, ali ni globlje notri drugačna temperatura? Prof. S c h e n k e i je odgovoril na to vprašanie piitrjevalno, prof. Kossmat zani-kalno. Ta je mnenja, da Je temperatura vode v takih podzemskih |amah povsod enaka, oni pa, da je vodna temperatura zgoraj drugačna nego v spodnph plasteh. Svet. dr. P e r t o t: Ali se Jemljejo za vodovode le vode, ki imajo temperaturo med 10—14, ali tudi vode, ki imajo večjo razliko v temperaturi ? Pn f S c h e n k e 1: Navadno se takih vod izogibljemj: Svet. dr. Pertot: Dunajski vodovod je speljan iz planin, kjer po zimi zapada mnogo snega. Ali ne upliva to na temperaturo vode ? Dr. Kinzer: Pri novem dunajskem vodovodu, ki je do?g 170 km, znaša po zimi temperatura tudi le 7° C. Nato je govoril inž. Pittoni o temperaturi Timave. Očita mestnemu hldroteh-ničnemu uradu, da ni meril te temperature takrat, ko je bila voda najtoplejša. V poročilu je reč-no, da znaša temperatura timav-ske vode 9—13° C, a dokazano Je, da ima tudi do 14 5° C. On je prepričan, da Ima voda o priliki deževja tudi 17° C. Tu Je prišlo do ojstrega sporekanja med ravnateljem mestnega hidrotehničnega urada inž Piacentinijem in mestnim kemikom prof. Timeusom na eni, ter inženirjem Pittonijem in socialističnimi člani komisije na drugi strani. Svet. Braldotti pravi, da Je vse to le prazno besedičenje, s katerim ne pridemo do kraja. Dr. Kinzer: Koliko znaša največja, dosedaj ugotovljena temperatura Timave? Inž. Piacenti ni: 13'2° C. ker bodo lahko zahajali k medtedenskim predstavam. Kdor objektivno sodi, mora priznati, da se je kolikor le možno ukrenilo vse, da ne bo pritožb od strani obiskovalcev gledališča. Pripomniti moram še, da Je v letošnji sezoni naše gledališče stooilo v najožje odnošaje z ljubljanskim deželnim gledališčem, ki nam je najpripravnejŠe stavilo na razpolago svojo bogato garderobo in svoj arhiv. Tudi s tem Je mnogo pridobljeno, kajti nam ne bo treba kupovati vseh oblek za drag denar, temveč si bomo lahko izposojali garderobo proti mali od škodnlni. Tako nam bo možno najdostojneje uprizoriti vse operete. Intendant ljubljanskega gledališča, g prof. Kobal nam gre na roko in smo mu glede tega mnogo hvale dolžni. Uprizoritev operete „Gejše" bi bila naravnost nemožna, ker bi Japonski kostumi stali par tisočakov; tako pa nam ne bo niti najtežja opereta delala nikakih kompliciranih kostum-nih vprašanj. Prizadevali si bomo, da se Čim točneje držimo programa; seveda, če bi prišla tekom sezone vmes kaka dobra noviteta, bodi muzikalna, bodi dramska, Jo uprizorimo, četudi ni na programu. Tudi ne more intendanca Jamčiti z vso gotovostjo, da bi prav vse drame in ooe- Dr. Kinzer: Kdaj se je to merilo? I Inž. P i a c e n t i n i: Predvčerajšnjim ! Dr. W i I f a n: Pa v mesecih julij-avgust se ni merilo? Ob poludveh Je župan prekinil razpravo ter povabil gospode, da se zopet snidejo ob 6 zvečer. Popoldanska seja. Pri večerni seji Je župan z obžalovanjem naznanil, da je nenadoma obolel član komisije, višji stavbeni svetnik inž. Oberst. Ker se je inž. Oberst pokazal vseskozi ve-ščaka, se je poznalo, da je to županovo naznanilo vse člane komisije zelo neprijetno dirnilo in mnogo kateri je obžaloval, da ta odlični in priznani veščak ne bo več mogel sodelovati pri reševanju tega, za tržaško mesto tako važnega problema. Na to Je stavil dr. Kinzer predloge: naj se pri politični oblasti zaprosi za potrebno koncesijo za 75 000 m3 vode iz Reke-Blstrice; naj se preiščejo tla v padežki in klivniški dolini; naj se napravijo načrti in proračuni za vodovod iz Bistrice; naj se preišče podzemske studence v Furlaniji in naj se naroči geologom, da preiščejo to zadevno tla in sestavijo svoje poročilo. Svet. Pittoni očita inž. Piacentlniju, da v teh letih, kar Je ravnatelj hidrotehničnega urada, ni študiral drugega projekta kakor Timavo, kar bo z inženirjem Piacentinijem govoril na drugem mestu. Inž. P i a c e n t i n i je odgovoril, da je on dobil nalog za študiranje Timava še predno Je bil imenovan za ravnatelja hidrotehničnega urada. Ko bi bil on dobil nalog, da mora študirati kak drugi projekt, bi ga bil študiral. Krivda torej ni njegova, ampak krivda mestnega sveta, na katerega naj se svet. Pittoni obrne. Če mu svet. Pittoni grozi, se on s temi grožnjami ne da ostrašiti Svet. B r a i d o 11 i pravi, da se Je vodni pododsek odločil za Timavo le zato, ker je to najlaglja in najhitreja rešitev perečega vodnega vprašan|a tržaškega mesta. Prof. Schenkel pravi, da o tem ni treba niti govoriti, da je najhitreja rešitev vodnega vprašanja v Timavi, dočim je glede Bistrice mnogo dvomov (koncesija itd.), a za Furlanijo manjkajo potrebni podatki. Inž. Vio pojasnjuje, da vlada ne da koncesije za vodo iz Bistrice. Že 1. 1883 je tržaška občina zaprosila za tozadevno koncesijo. Leta 1895 je okrajno g a varstvo v Postojni izdalo dovoljenje, da sme tržaška občina vzeti iz B>strice dnevno 12 000 m5 vode. Kran|ska deželna vlada pa je razveljavila dotični sklep okr. glavarstva v Postojni. Tozadevna pritožba občine na upravno sodišče je bila odbita. Če vlada takrat ni izdala dovoljenje za 12 000 m® vode nadan, bi ga še manje izdala sedaj za 50.000 m3 na dan. Vpraša vladnega zastopnica, če so bili od takrat spremenjeni zakoni. Dvorni svet. M i c h e 1 u z z i pravi, da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker Je on le tehnik, a ne Jurist. Vodnopravno vprašanje ne spada v kompetenco ministrstva javnih del. Svet. dr. W i 1 f a n pravi, da si je zabeležil tri besede: študirati, narediti, provizorij. Priznava kot lajik duševni trud, ki ga Je imel hidrotehnični urad s sestavo vpra-Šalne pole za izvedence. Vendar on bi želel več nego odgovore na omenjena vprašanja, on bi želel od veščakov nasveta. On bi želel vedeti, Če se Trst res nahaja v takem položaju, da nam grozi v par letih pomanjkanje vode. Če je to res, potem bi bilo vsako zavlačevanje kažnjivo. Ako nam gospodje izvedenci rečejo, da ne smemo več Študirati, temveč narediti, potem bomo drugače glasovali, kakor Če nam rečejo, da še ni take sile. Govorniku se zdi, da tozadevno stvar še ni dovoljno pojasnjena, in postbno ne, kar se tiče provizorija. Vprašuje, koliko časa bi trajala izvršitev enega ali druzega projekta. rete letošnjega programa prišle do uprizoritve. Vsaka intendanca ali ravnateljstvo cznača v začetku sezone svoj program, igre, ki Jih misli uprizoriti v bodoči sezoni; tako bomo gledali tudi pri nas, da vprizorimo kolikor le možno naznanjenih del. Morda tudi vse, če nam to dovoli čas. Tudi za interesantna gostovanja je preskrbljeno. Slavna naša rojakinja, Ljubljančanka, članica kraljevega dažetnega gledališča v Zagrebu, gospa Irma Poiakova, bo gostovala v letošnji sezoni in sicer v dveh svojih najboljših vlogah. Nadalje bosta gostovali gospa Mila Dmltrijevič in gospa Vera pl. Kržić, obe odlični igralki v kr. dež. gledališču v Zagrebu. Tudi nekateri člani deželnega gledališča v Ljubljani nastopijo v letošaji sezoni na našem odru. Pa tudi nekateri naši člani bodo nastopali kot gostje v deželnem gledališču v Ljubljani. Tako sem torej poskušal skicirati program letošnje sezone. Namen moj Je bil, da pripravim naše občinstvo, razloživši mu na-'mene iniendance. Občinstvo naj bo vedno informirano o vsem, kar se godi za kulisami. Kajti le skupno, občinstvo in igralci, morejo dvigniti naše skromno, toda vendar po spopolnitvi stremeče gledališče. V Trstrr. dne 14. septembra 1912. Dr. Kinzer odgovarja, da bi naldalje trajala izvršitev projekta Bistrice. Za Furlanijo in Timavo pa bi trebalo enako dobo. Prof. Schenkel pravi, da bi bilo za Bistrico zelo težko dobiti koncesijo. Opozarja na zakon, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor, s katerim Je kranjska dežela monopolizirala vodne sile. Zato bi gotovo tudi v slučaju koncesije zahtevala visoko odškodnino. On osebno je za Timavo, kot najhitrejšo rešitev. Ce se govori o provizoriju, naj bi bil tak provizorij vodovod h Timava. Za Bistrico bi pred 10 leti gotovo ne bilo rešeno vprašanje koncesije in razlastitve zemljišč. Svet. dr. W i l f a n pravi, da Je dobil iz Kranjske poročilo, da zakon glede monopoliziranja uporabe vode, ki ga^e skle iil kranjski deželni zbor ni dobil sankcije. Kranjska dežela ima sicer monopol glede uporabe vodnih sil, ne pa glede vodovodov. Tozadevno Je ostal prejšnji pravni položaj neizpremenjen. V tem oziru bi torej kranlska dežela mogla nastopiti proti tržaškemu mestu le kot konkurentinja. Govorniku se zdi, da je med predpoldansklmi in popoldanskimi izjavami veščakov neko protislovje. Zato bi bilo treba vprašanje le Še Študirati Govorniku se zdi, da bi se moralo študirati, tudi vprašanie trebenske vode, vsaj kot provizorij. Kot provizorij bi to morda stalo 3, 4 ali 5 milijonov, kar ne bi bilo preveč. Govornik omenja, da bi se morda dalo za silo odpomoči kot provizorij tudi s tem, da bi se napravilo pri Brojenci več rezervoarjev. Svet. inž. Doria: Pa če dobiva Bro-jenca svojo vodo iz trebenske Jame? .... Svet. dr. Wilfan: TrebensVa jama ima 100.000 m3 vode in bi to pač ne vplivalo na Brojenco, ki daje le 18 000 m" na dan. Poudarja, da je hidrotehnični urad preštudiral vse mogoče kraške jame, le ne trebenske, da bi znali, kak vpliv bi imelo na Brojenco, ko bi načeli trebensko jamo. Inž. Pittoni se popolnoma pridružuje mnenju dr. Wilfana glede provizorija. Ali ni bolje potrositi za provizorij 5 do 6 milijonov, da se bo potem imelo časa za študiranje, nego da se za vednD prejudicira in obsodi mesto, da bo moralo imeti slabo vodo. Voda iz trebenske Jame bi stala filtrirana 10 do 12 vinarjev kubični meter, in bi se tro-šek v 10 letih izplačal. To je edina rešitev iz sedanje situacije. Dr. Kinzer pravi, da so morali na Dunaju čakati 3 ali 4 leta za koncesijo. Ker jim je primanjkovalo vode, so jo pumpali iz reke, a med tem so gradili vodovod, dasi niso imeli še koncesije. Delali so *a riziko, da jim država eventuelno odreče koncesijo. Dvorni svet M i c h e I u z z i pravi, da bi voda iz trebenske jame ne zadoščala in da tudi ni še nikakih gotovih podatkov o tej jami. Svet. C e r n i u t z pravi, da opaža neko razliko v mnenju izvedencev predpol-dne in popoldne. Predpoldne smo si bili že zelo blizo, a sedaj Je zopet vse drugače, in se zdi, da bi se morali Bistrici za vedno odpovedati. Vprašuje, če bi morali tudi aa koncesijo za zgradnjo dolinske zatvornice v Klivnici čakati tako dolgo. Na klopth izvedencev: Da, tudi! Svet. C e r n i u t z poudarja dalje, da je sicer gradnja vodovoda iz Timave pro-računjena na 4 leta, a bi to utegnilo trajati tudi 6 let. On je mnenja, da bi se dalo napraviti provizorij tudi za Klivnico. Inž. Pittoni pravi, da bi se dal trebenski vodovod dokončati v dveh letih. Če se gre za provizorij, ne smemo gledati na to, da bo voda enkrat imela tudi 18*. On je prepričan, da je najhitreja rešitev kot provizorij trebenska jama. Omenja iadi umetnega jezera v Klivnici. Dr. Kinzer pravi, da Ima le en pomislek proti trebenski jami, da bi pote« ne dobili ne Bistrice in ne furlanske vode. Inž. Pittoni: Sicer dobimo Timavo I Na vprašanje svet. dr. Puecherja, če bi bilo vredno glede B strice poskusiti, da se dobi koncesijo, je dr. Kinzer odgovor« „da", a obenem pristavil, da je vredna tudi furlanska voda, da se delajo poskusi. Isto-tako Je dr. Kinzer odgovoril, da ni izključeno, da se dobi koncesija za Bistrico. Svet. dr. W11 f a n poudarja, da a* vprašanje glede provizorija še ni nikakega določnega odgovora. Treba študirati tudi morebitni provizorii in poudarja ponovo« važnost trebenske Jame, iz katere bi se dala voda tudi pozneje uporabljati. Svet. Pittoni pravi, predno se odločimo za 40 milijonov za Timavo, treba, da pridejo z drugimi argumenti nego so oni, ki se jih je navajalo dosedaj. Prijemlje ojstro ravnatelja hidrotehničnega urada inženirja Piacentinija, katerega vpraša, če se smatra sposobnega za svojo službo. AH še sedaj ni prišel na to, da je Timava zadnje sredstvo za oskrbe tržaškega mesta z vodo ? Župan: To so osebnosti, ki ne spadajo sera in ki ne interesirajo izvedencev. Po kratkem ugovarjanju je svet. P i t-to n i izjavil, da se povrne na to na drugem 'mestu ?n o drugi priliki. Potem Je nadalj*-, val: Če se Je na dr. Wilfanova izvajanja glede vode Iz trebenske Jame ugovarjalo, §o$tilna-Buffet Stare - list, itfEl 17. Kraški teran, £IfiSfi Vetoo sveže pivo. g£ ?rJr.n^ V Trstu, diip 14. septembra 1^12. EDINOST" št. 257 Btr>;n III. da bi bila ta voda predraga, bi bila voda iz Timave še dražja. Od provizorija Trebče moremo priti do najbolje vode, ki jo moremo sploh dobiti, od Timave pa nikdar Mestni svet je že leta 1903 naročil ekseku tivi, da mora študirati vprašanje vodovoda iz Bistrice. Danes pa nam je povedal rav natelj hidrotehničnega urada, da Je dobit nalog, naj študira le Timavo 1 Inž. Pittoni poudarja, da prihajajo v poštev trije provizoriji, namreč Timava, Trebče in Klivnica. Najugodneji in najceneji, ter najhitreje izvršljiv Je vsekako vodovod Trebče, ki bi ga bilo možno izvršiti v dveh, aH največ treh letih. Bolje nego Timava, je še vedno Klivnica, ker bi se vodovod Iz provizoričnega umetnega jezera v dolini Klivnica dal uporabiti tudi za eventuelni definitivum iz Bistrice. Prof. Schenkel pravi, da bi provizorij iz Klivnice stal preveč. Računa, da bi jezero (bran, razlastitev ali morebitne služne pravice) stalo najmanje okoli 2 milijona kron, cevi 2 in pol milijona kron in predori 3 milijone kron. To pa bi bilo za provizorij vsekako predrago. Inž. Pittoni odgovarja, da smatra on Klivnico le kot provizorij toliko časa, da se zgradi vodovod Bistrica. Med tem se naprosi za koncesijo za Bistrico in ko se to dobi, bo možno provizorični vodovod Klivnica porabiti za definitivni vodovod Bistrica. Sicer pa je on mnenja, da je najbolji provizorij voda iz trebenske jame. Svet. S e n i g a g I i a poudarja, da bi voda iz Timave imela v sebi mnogo bak terijev. Dr. C o s t a t i n i odgovarja obširno, d3 v tem oziru ni nikake nevarnosti, ter dokazuje, da je najbolji provizorij oni iz Timave. Svet. dr. P u e c h e r predlaga, naj se veščakom naroči, da študirajo različne v poštev prihajajoče projekte ter stavijo pred vsem predloge glede provizorija. Svet. inž. Vio: Ce se že napravi pro vizorij, naj se vzame v poštev tudi vodovod Iz gornje soške doline. Inž. Pittoni podpira ta predlog. Dr. Kinzer sicer ne pozna dotičnih krajev, a nima nikakega upanja, ker je premalo vode. Inž. Pittoni pripominja na to, da prihaja tu v poštev Tolminka. Začel je s tem razgovor, katerega pa je župan prekinii, ter naznanil, da se vrši prihodnja seja danes ob 10 predpoldne. Bilo je 9 30 zvečer. Domača vesti. Seja političnega društva „Edinost" se vrši v ponedeljek, dne 16. septembra ob 3 popoludne v prostorih „Slovanske Čitalnice". Vsi odborniki in njih namestniki, kakor tudi mestni svetovalci so vljudno vabljeni, da se polnoštevilno in gotovo udeležijo te seje. Tajnik. CM šola pri Sv. Luciji na Piran ščinl. „Prijateljem" v odgovor I Od dobro poučene strani na Piranščini nam pišejo: Nesateri dobri „prijatelji" so hoteli vprašanje učnega jezika porabiti za brezvestno hujskarljo in vznemirjanje narodno probuja-|očega se naroda na Piranščini. Da bo videla javnQSt vso frivoinost tacega početja, konstatujemo: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro Je imenovalo učiteljem na tej šoli gospoda Demojzesa, ki je rodom iz Pudgrada in sta mu materini jezi< in vzgo a slo en ska. Učiteljišče je obiskoval v Kast vi in je torej usposobljen tudi za pouk v hrvaščini Dobil je nalog, da vse otroke, ki se prijavijo za slovenski Jezik poučava v tem jeziku. Le za otroke, ki bi jim s t a r i š i želeli hrvatskega pouka, naj rabi hrvatski jezik in hrvatsko knjigo. A če se vpiše v šolo veliko slovenskih otrok, bo družba imenovala še učiteljico — Slovenko. To so dejstva, ki pravijo, kako neosnovana so bila vsa sumn?čenja proti vodstvu Družbe. Vodstvo Družbe se nepremično drži načela, da so si Hrvatje in Slovenci v Istri — bratje. Nikdar se ne bo delalo slov. otrokom nikake krivice glede učnega jezika Prvo in glavno je za sedaj, da se dobi dovoljenje za otvoritev toli potrebne šole. Stvar |e torej na jasnem in je posto panje vodstva l ružbe najbolji odgovor raznim „prijateljem", ki nimajo nitacega nuj nejega posla, nego da bi hoteli vreči semeno nezaupanja med istrskimi Slovenci in Hnatl Dobri genij našega naroda daj, da jim ti razdirajoči nameni ne vspejo. Na shod k Sv. Luciji. Ob priliki otvoritve nove slovenske Šjle v Sv. Luciji pri Portorose priredi jutri deželni posianec istr ski g. Valentič Javen shod, da se pouči naše tamošnje ljudstvo o dolžnosti starišev, da pošiljajo svoje otroke v novo domačo Šolo Kdor pozna razmere na Piranščini in tudi italijansko spretnost v zavajanju ubogega ljudstva v tuje šole, bo vedel ceniti važnost tega lavnega pouka. Zaradi tega ne dvomimo, da se bo tudi udeležil tega pomembnega shoda marsikdo izmed tržaških rodoljubov, ki poh*t» tem raje v ono lepo okolico, ker ve, kolika je bila vztrajnost in požrtvovalnost naših kmetov, ki niso le mogli ohraniti ljubezni do svojega Jezika, temveč so si celo priposest-vovali najleDŠe zaledje znamenitega svetovnega kopaiišča Portorose. Kdor še ni videl onih krajev, naj pohiti si jih ogledat ob tej slovesni priliki, saj pot ni dolga niti težavna. N^Jprimerneja je vož nja s pamifcom, ki odhaja opoldne iz Trsta v Pran. Odtara le le 20 minut s tramvajem skozi znameniti Portorose k Sv. Luciji. Tud za vrnite* Je prilika ugodna, ker odhajata vlaka iz Sv. Lucije proti Trstu ob 7 in 7 in jol zvečer. Zavedni Slovenci? V poročilu tukaj Šnje c. kr. trgovske akidenije čitamo, dć so bile med drugimi v drugem letniku sledeče gospodične: Buka«- Ana, Devetak Marija, rbe iz Trsta, Kr*i| Elda iz Splita, Pen ko Karmen z Reke, Pertot Marija, Pintai Augusta. Skamprle K^rmela, Sosic Ana, To-mažič Antonija, Llib^nčič Marija, vse h Trsta. Povdarjamo, da se vse prav tako pi šejo, kakor tukaj nepooačeno ; posebno se na hajajo nad č in ž vse „pipe". — V slal-^tiki pa čitamo, da m -d vsemi obiskoval karal ni nobene Slovenke niti Hrvatice!! Kdo bi znal rešiti to zagonetko ? Mordfc cenjene gospodične Sflme, ali njih zavedni slovenski stariŠi?! Trgovski tečaji za deklice, ki jih vzdržu|e „Trgovsko izobraže aino društvo", se otvorijo s 1. oktob»om. Vpisovanje bo v orihodnjem tednu, kedai in kje, se Še naznani. Ojozarjamo pa že sedaj, da se mo rajo zglasiti tudi tiste učenke, ki so že ab solviraie prvi letnik in stopajo letos v drugega. Istotako opozarjamo starlše, da ne oodo zamenjavali teh tečajev s ženskim od delkom trgovske šole, k|er bo tudi v pri hodijih dneh vpisovan|e Slovenska trgovska šola ima popoln pouk tgovskih šol In pravico javnosti. „Viribus unitis" Pr^i avstrijski dread-nought Je napravil predvčerajšnjim v Puli eadnjo vožnjo in je dosegel ob tej priliki hitrost 23 milj in pol, s čimer je preko -il vse bojne ladje tega tipa v Sredozemskem morju. S tem pa Je tudi dokazano, da st bile popolnoma napačne one vesti, ki st zatrjevale, da so pri zgradbi prvega avstrij skega dreadnoughta nap>avili napako, vsled katere naj bi bila ta I dja manj vredna, ntgo dreadnoughti enanega tipa v drugih dž«vah. Potemtakem ni bilo 61 milijonov „vrženih v vodo". Kinematografične predstave o sokolskih slavnostih v Pragi. Danes zveče se prične kratka doba, k nematografičnih predstav v „Narodnem domu'. Predstavi se začenjajo ob 7, 8 9 in 10 zvečer ter trajajo po eno uro. F lm predstavna vse ghvne točke slavnosti sokolskih dni v Pragi Prepričani smo zato, da nihče ne zamudi u izredne prilike. Opozarjati moramo občinstvo, da jc oravico proizvajanja tega fiima po našit deželah praška tvrdka Kincpha prvotne prepustila neki laški tvrdki v Milanu. Za u so napisi v filmu v italijanskem jeziku Iz jremeniti jih pa seveda ni mogoče, kakrr | i tudi nemogoče, dobiti za Trst drug film s slovanskimi napisi, ka ri, kakor rečeno, ima dotična milanska tvrdka izključno pra vico za ta film po raš h deželah Občinstva naj se zato orijentira po tiskanih letakih, k! se razdajajo brezplačno. Slovence v I. mestnem okraju vabi popravljani odbor za ustanovitev Ciril Metodove podružnice »a sestanek, ki se bo vršil danes ob 830 zvečer v gostilni „Alla nuova stazione", ui. Lazzaretto vecchio Sprejemali se bodo novi člani. Članarina maša letno K 2. Vrdeljski „Sokol" priredi, kakor že onat 1915 Služkinje in zel° ^°bra mc*ta * Becher. posredovalnici ulica Barrieia 7, K. 1935 Dn+pchlliam dnevno 30O=*4CO litrov mlek lU IIC UUJCIII svežega. Ponudbe pod „Sociale Edinosti takoj. 1932 čevljarskega pomočnifca za mešano delo. IObC III Schenk, Belvedere 32. 1928 — -- PrnHo 86 kolarsko, kovaško in ključavničarsko rrUUd cr die ali pa se odda v najem prostor v kaierem Be nahaja isto z rro ijem vred proti nizki ceni. Najemnina prostora niz&a. Pr štor se nahaja pri S'. Ivanu in jt- edina obrt v ct-lem okraju Pojasnila daje tvrdka sodavice AJriia, S?. Ivan 54'. 1927 Trgovina obuval "S^&i". s'oveLskega. italijanskega in nekoliko nemt, ol. Belvedere št 22 i*Ce wdi 10 IMJIlllji dečka za manufakturno prodajalno zmožnega Blovenfč ne, nemščine in luščine ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/1L (nasproti Dreherjeve pivovarne). MHHOaaBBBK VV\ \\ \V\ V\ XV XXX > NUOVO JC6tel provinelale (Novi deželni hfltel) Trst, Urgo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. . XX XXXxxxxv> Matija Bulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" ulica Belvedere St. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini it. 1, gostilno „Al buon Almissan' v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilmco vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Pen rolo št. 342 (hiš« Ščuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črnor belo in opolo vino iz Omtša ter pivo. POZOR! odp la se je nova čevljarska delavnica. Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča Mihael Hučič Trst, Šalita del Promontorio 3. Bogomil Fino = = urar in zlatar — = Trst, ulica Vincenzo Bellini St 13 luirotl errrrs n. utsn io»er| Bogat izbor ar Tsake Tlite, kakor tua I ahr-sot , pr*taBoi t manti ln bzec dljamnv tov, testke terltloe, zlatr I ln erebrne ta jioI» v*( po kvnlcitrenčnih cenut. Priporočam etnj. občinstvu svojo gostilno jfllla Citti 3i Klagcnfurt Trst Šalita d i Promontorio St. 5. nT*—. Ai ozri vino vipavsko, istrsko in teran. — Češko pivo. Kuhinja yedno priprayljena z dobrimi jedili. Sobe za spanje od K 1 naprej. Cene zmerne Franc Pernek, lastnilr. Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Commerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in ste~ klovine, luči in lesenih priprav. ■■■■■■■■■■■as S Umetni: fofograflin! 3 ■ c ateltf zu a milo« Bi T. itev. *» (»TitlUJ.) H 9 pr: | ton« n^Mi H '»^t—. f mkimui imi»i iMki, nOtrmai imitlki UA. t ML. UA. Posebnost: Povečan]« vsakatere fotografijo. ■4«hao«U P. a. — vpr*j«m> ureft« la Jft Uvitaj« m iona, niBtiMlM ta41 ru| mm. I ^nstide Crualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana tovarna ( svetinjo ) cevi In cementnih plott. teracov In umetnega kamna. • t • • Rnrejem« T»ako»r*»no delo v cementa. ^■■■^■■■■■■Ilfl • • • • One smerne, delo točno.