e V očigled tetnu, da narašča moralna pokvarjenost mladine, in z ozirom na to, da je treba že zdaj pričeti pripravljati moralno regeneracijo ljudstva po vojni — kar je brez treznosti nemogoče — se je že dlje časa mislilo na to, kakč naj bi se že pri učeči se mladini pospešilo treznbstno gibanje. — Na prošnjo protialkoholne zveze ,Sveta vojska" se je v ponedeljek, 2. okt. t. 1. v vladni palači pod predsedstvom gvladnega svčtnika in dež. šol. nadzornika dr. J. Bezjaka vršilo posvetovanje, sicer ne strogo uraduega značaja, ki pa bo, uparao, velikega pomena za vzgojo naše mladine. Posvetovanja so se udeležili gg.: dež. šol. nadzornika dr. Bezjak in dr. Opeka; gg. okrajni šolski nadzorniki Grad, Lavtižar in Stiasny ter predsednik nSvete vojske" g. konzistorialni svetnik J. Kalan. Zastopnik »Svete vojske" najprej pove svoje misli, kakd naj bi delovala šola proti alkoholizmu. Dvoje je potrebno: 1. pouk, 2. nekaka »organizacija", vkolikor namreč to šolski predpisi dovoijujejo. Gg. okrajni šolski nadzorniki pcročajo, kaj se je v njihovih šolskih bkrajih v tem oziru že delalo in doseglo. Po ljudskih šolah ljubljanskega mesta se že dlje časa posveča večja pozornost alkoholnemu vprašanju Po nekaterih šblah se govori o tem pri vseh mogočih prilikah, po diugih pri pouku o prirodoslovju, o človeškem telesu in pri pouku slovenščine; po nekaterib so imeli predavanja o tem na roditeljskih večerih Nekatere šole imajo že protialkbholne slike in so imele skioptična predavanja o istem predmetu. Nekaj šol je, po katerih imajo šolarje v tem oziru tudi že ,organiziraneK, to je: vpisane v posebnem imeniku Kot pomožna knjižica za pouk služi — seveda ne v šoli — ,Mali protialkoholni katekizem". Protialkoholno glasilo »Zlato dbbo" imajb naročene domalega vse šole za svoje knjižnice ali pa jo bodo naročile; po Barju gre list od hiše do hiše. V novomeškem in črnomaljs k e m okraju so se na poziv okr. šol. nadzornika dosegli že Iepi uspehi. Preteklo leto je bilo v novomeškem okraju 1024 in v črnomaljskem 1080 otrok, ki so se vse leto zdržali vsakega alkohola. — Otroci pa, ki niso »organizirani". pijejo skoro vsi, tudi najmanjši. B:lo bi torej napačno, pouk o alkoholizmu odlagati šele na višje razrede; treba je začeti takoj pri malih. Nadzornik krškega in litijskega okraja toži, da matere dajejo slab zgled, mnoge same pijejo, tudi cigarete kadijo (!) in jih otrokom kupujejo (!). Opozarja, da je treba strogo paziti, da se bo prepoved deželne- vlade glede obiskovanja gostilnic, kajenja in kvartanja mladostnih oseb res natanko izvrševala. Posvetovalci so bili po vsem tem soglasno teh misli. 1. Nadzorniki naj delajo na to, da se o alkoholizmu poučuje po vseh šolah in vseh razredih, in sicer pri malih p r i 1 i č n o, pri večjih pa bolj sisteraat i č n o. Učiteljstvo naj se zase poslužujc pri pouku knjižice ,Učitelj v boju proti al koholizmu", ki jo je pred nekaj !eti deželni odbor podaril vsem šolam — Šole naj bodo naročeae tudi na ,Zlato dobo", iz katere se lahko o priliki čita ali poda kak sestavek. Nabavijo naj si tudi štiri izvirne protialko holne siike učiteija Petriča, ki bodo v kratkem izšle; dalje Weichselbaumovo sliko po alkoholu poškodovanih organov in druge, ki^ jih je labko dobiti. — Ker pa za učence sa'me ni še nobene učne knjige za to, naj se čimprej sestavi primerna čitanka, da se na podlagi le-te morc delati na oblastveno dovoljen bbligaten pouk o alko holizmu. Začasno pa naj se sestavi nekak »dodatek" k berilom po vzorcu netnških aKriegsanbange". 2. Otrcci naj se vzpodbujajo, da se popolnoma zdrže alkoholnih pijač, ter pozivljajo, da se v to tudi zavežejo in vpišejo med »Mlade junake". Ti se imajo popolnoma zdržati alkohola, tobaka in kietve! — Učitelj naj vodi seznam teh mladih junakov - zdržnikov, jih nadzoruje in vzpodbuja k vztrajnosti. Priporoča se — kakor neka teri učitelji že delajo — da vztrajne zdržnike vpišcjo v nZlato knjigo". — Učiteljstvo bo okr. šol. nadzornikom poročalo o usp<.hih tega dela. Približno isto velja o srednjih šolah. Alkoholni pouk naj se podaja p r i I o žnostno, zlasti pn prirodoslovju in posebno še pri somatologiji (za kar tudi dobro služi Weichselbaumova slika). — Kar velja vobče o sreclnjih šolab, velja pa prav posebno za pripravnico. Tu naj se učitelji uspo sobijo za tozadevni pouk. Profesorji, oziroma šolski zdravniki naj se zavzamejo za to intenzivno in z ljubeznijo. — Seznam abstinentov na srednjih šolah naj vodi katehet, ker prihaja v vse razre^e in ker je to tudi versko ¦ moralnega ponuna. Vendar bo izvrstno vpiivalo, ako bodv> kateheta v tem podpirali tudi drugi profe; orji, morda razredniki vsak v svojetn razredu ali poleg tega še en profesor na vsaki šoli, kakor vodijo gospodje tudi mladinskc in športne igre. Pod vodstvom profesorjev smejo imeti dijaki tudi posebne sestanke ad hoc s predavanji, ki jih imajo ali sami ali pa povabijo kakega govornika od drugod. Definitivno bo zadevo uredil in ukazal deželni šolski svet na vlogo, ki naj jo nSveta vojska" pri njem vloži. Ker pa je zadeva nujna, naj se v okviru sedanje možnosti to delovanje prične kar takoj. Pod naslovom »Abstirienca v šoli" se je ogiasil h gorenjemu predmetu BDelavec" z dne 4. t. m. Njegove opazke oziroma izvajanja so pisana tako stvarno, da se nam zde vredne vsega uvaževanja. Kakor se vidi, se za to važno vprašanje zanima tudi naše delavstvo. in to s hvalevredno bbjektivnostjo, ki se sklada z našimi opazkami v zadnji naši listnici uredništva. Mnenja smo — kakor smcf- povedali že zadnjič in danes zopet ponavljamo — da naj ue govore samo uradne osebe in abstinenti, a m p a k t u d i učitelji pedagogi, da ne zavozimoz reševanjemtegavprašanja v napačno strugo in ne ustvarimo z navidezno in rnaterialno koristjo moralne škode! BDelavec" piše v giavnem tako: Prvi stavek poročila o dotični enketi nam pove nekaj, kar je malo v zvezi z abstinenco. Kdor logično misli, ta bo sklepal iz tega uvoda, da mladina sedaj pijančuje ter da je zaradi pijanstva nemoralna. A eno ne drugo ni resnično. Vzrok takozvane Bmoralne propalosti' je nedostatna vzgoja v šoii, še bolj pa javna vzgoja zadnjih let, ki je silno pospeševala sovraštvo, lahkomiselnost in hinavstvo med ljudstvom. Vrbutega pa prihajajo strogi ukazi, prepovedi, pozitivnega dela pa ni, dasi je za ,,regeneracijo ljudstva" res kaj vredno le pozitivno delo. Že nekaj časa se pojavlja pri nas v vzgoji posebna struja, ki se odaljuje od načel znanih vzgojevalcev. Vzgoji izkušajo dati novejši pedagogi, ki prihajajo boljinbolj do veljave, zopet znake ..dresure". To je zlo. Vedno smo bilt mnenja, da je naloga vzgoje zbujati v tnladini blage čute pravičnosti, strpnosti in značajnosti. Takih čutov pa ne vzgaja ,,dresura", marveč le odkritosrčna in dobrohotna vzgoja, ki sama v resnici temeiji na teh čutih. Abstinenca je dobra stvar. Vzdrževati se opojnih pijač je priporočljivo iz zdravstvenih in gospodarskih razlogov. Tudi vzgoja mladine k abstinenci je lepa naloga. Po srednjih in ljudskih šolah so zadnja leta že predavali o tem predmetu, kar je gotovo nekoliko vplivalo na mladino. Prihajajo pa z novinii načrti. Uvesti hočejo na šolah organizirano vojno za abstinenco, in sicer nameravajo uvesti krožke, vpisavati mlade abstinente v zlato knjigo, jih hvaliti in odlikovati pred drugimi, ki se ne udeležujejo abstinenčnega gibanja, grajati pijance in jih opisavati kot grde hudobneže. Ali je to patnctna vzgoja? Ne! Mladina ni za tako vzgbjo. Mladina ni samostojna; živi v svdji rodovini in je odvisna popblnoma od družabnih razmer v njej. V šoli se otrok zaobljubi abstinenci, a razmere naneso, da vendar okusi alkohol. Ali bo ta oirok svoj pregrešek utajil a!i ga bo priznal? Večinoma ga bo utajil in si bo tnislil: Potuhnimo se; saj nisem mogel ravnati drugačel — Drugi otrok bo prunal. Tisti, ki so ostali zvesti, ga bodo za^mehovali, smatrali ga bodo za slabiča. Osrambčen bo sedel med tovariši. Pa tadi fanatični vzgojevalci bodo imeli pred seboj večinoma neopravičeno dve različni vrsti otrok. Vse to je neizogibno. To so trije primeri. Vsakomur mora biti jasno, da se s tako vzgojo pospešuje hinavska neodkritosrčnost in ubija značaje in samostojnost. Za vzgojo k abstinenci so potrebna predavanja, sistematiška navajanja in navodila. Zgoraj smo že omenjali smer dobre vzgoje sploh, in kar velja za vzgojo vobče, to velja tudi za vzgojo k abstinenci. Predvsem treba naglašati, da pijanec še ni zločinec, marveč je le siromak. Abstinenca torej ni ;-ovražnica pijancev, pač pa pomoček, ki naj prepreči pijanstvo. Tudi agitacija za abstinenco ne sme gojiti razlike in osebnega nasprotstva med liudmi, v tem primeru med šoIsko mladi.ao. Za abstinenco bomo delali le tedaj uspešoo, če mladino prepričamo o koristih abstinence in o nesreči, ki jo provzroča pijanstvo. Otroci naj postanejo abstinenti le iz ljubezni in koristi do abstinenčne čednosti. Zdi se nanj, da načrt ni povsem odkritosrčen, ker ne kaže znaka blagohotne vzgoje, kakršno zahtevajo vsi pedagogi. Sistem, ki ga propagirajo, je prav pripraven za pospeševanje neodkrilosrčnosti, razlike med ljudmi in tudi nmoralno" ni najboljši, zakaj prav ekstremna »dresura" poraja najčešče najhujšo .nemoralo". Vsak abstinent bi pozdravil vzgojo k abstinenci tudi na ljudskih šolah. A način te vzgoje mora biti vzgojen, ne politiški.