Vznemirjevalec sosedov Dobra sosečnina je velika dobrota. Kjer so dobri sosedje, vlada mir, vzajemnost, sporazum, medsebojna podpornost brez zavisti, škodoželjnosti, jeze, sovraštva in nasprotovanja. Slab sosed pa je velika nesreča za svojo okolic-o. To velja za odnose med posamezniki, velja pa tudi za razmere med narodi in državami. V mednarodnem življenju se škodljivi nasledki slabega sosedstva umnožujejo v mednarodno nesrečo. Izikušnja zadnjih. let je nas poučila, da je fašizmu svojska slaba sosednost. Kdor pozna bistvo fašizma, ki je pretirani nacionalizem in nenasitna narodnostna sebičnost, se temu ne bo čudil. O italijanskem fašizmu in njegovem razmerju do sosednih d_žav ne bomo danes govorili in tudi ni treba govoriti, ker desetletna zgodovina o tem dov-olj jasno spričuje. Namenili pa smo se v tem oziru nekbliko izpregovoriti o hitlerizmu, o ikaterem se sosedne države vedno bolj pritožujejo. Nemški narodni socializem je po svojem bistvu pangermanističen =¦ /vsenemški. Do dna svojega bistva je prežet s težnjo po uresničenju vsenemške ideje. Nem.ija mora zavzeti prvo mesto med evropskimi državarrfi in ivjenemu ozemlju se morajo priklopiti, kolikor je največ mogoče, tiste pokrajine, (ki so sedaj del ozemlja drugih držav, pa. na njih prebivajo nemške narodne manjšine. To je bistvena točka [v programu nemškega narodnega so,'cializma. Kako hitlerizem to točko svojega programa smatra ikot resno, čutijo vse države, ki imajo na svojem narodnem ozemlju nemške narodne ;manjšine. Vse te manjšine so prošinje•ne z duhom hitlerizma. Hitlerja proslavljajo kot pol-boga. ikot nemškega zveličarja, kot neko čudo, ki ga je sam pemški bog poslal na svet Nemcem v jpomo.. Hitlerizem je vzbudil po sosednih državah, ki imajo nemške narodne bnanjšine, nemško-narodno iredento ^(željo po narodnem zveličanju), ki je povzročila po teh državah veliko razŁ)urjenje. Vznemirjenje, (ki ga vzbuja hitleri%era v sosednih državab, je tem bolj iupravičeno, ker se propaganda nemskih narodnih socialistov ne omejuje <na nemškonacionalne deiklamacije, jampak je že tudi prešla v dejanja. Zoper taka dej»nja je Poljska podvzela lodloCne ikorake. Njej so sledile baltiSke države (Litva, Letonsika, Estoneka), ki so morale izgnati nemške narodno-isocialistične f."'atorje ter tudi med lastnim državnim uradništvom z odločnostjo iztrebiti hitlerjevsko ljuljko. Kako opasna je postala hitlerjevska propaganda v baltišk_h državah, dokazuje dejstvo, da je sama boljševiška Rusija morala v javnosti protestirati zoper pohlep hitlerizma po teh. državah, ki tvorijo soseščino Rusije. Prav odločno je nastopila zaper poseganje hitlerizma na svoje državno ozemlje Čehoslovaška, iki je razipustila vse nemške politične organiizacije, ki so bile narodno-socialistične, ali pa so z njimi simpatizirale. Ogrska je tudi napela vajeti proti nemški narodni manjšini, med katero je zavladal hitlerjevski duh. Slične ukrepe je podvzela Rmnunija, kateri je postal hitlerizem še bolj neprijeten radi tega, ker se poslužuje v svoje politične svrhe vseukrajinske ideje. Hitlerjevci namreč pripovedujejo Ukrajincem (Malorusom), iki so sedaj razdeljerd na razne države (zlasti Rusijo, Poljsko in Besarabijo, iki sedaj pripada Rumuniji), da jim bodo pomagali do ustanovitve vseukrajinske države, ki bi se sestavila iz ozemskih delov, Ikateri sedaj pripadajo Rusiji, Poljski in Rumuniji. Ta vseukrajimska država bi kajpada bila napram Nemčiji v istem razmerju, kakor je Mandžultuo (mandžursJka država) napram Japonski. Kako je hitlerizem vplival na nemško-narodno manjšino v naši državi, je vsem dobro znano. Nemško-nacionalni greben raste vedno bolj in bolj, z njim rastejo zahteve po manjšiinskil. pravicah, ki so jih Nemci v naši državi že taiko deležni v polni meri, raste pa tudi brezprimerna drznost, s ikatero zanikajo hitlerjevci v Jugoslaviji koroškim Slovencem v Avstriji najbolj priproste pravice narodno-manjšinskega varstva. O tem smo ter tudi bomo imeli prilike, da izpregovorimo podrobnejše. V pojasnilo hitlerjevske propagande v inozemstvu bi še pokazali na Železno gardo v Rumuniji, ikoj. član je nedavno umoril rumunsikega ministrskega predsedniika Duca. Zelezna garda je fašistična organizacija, ki se naslanja duševno in gmotno zJasti na nemški narodni socializem, za čigar politilko je pripravljala tla v Rumuniji. Ravno rumunski slučaj pojasnjuje, ikaJko zastrupljevalno vpliva nemški narodni socializem na mLšljenje narodnostnih zanešenjakov. Ako se ti vplivi čutijo v Ift___ii___rji, ki ni neposredna soseda Nem5ije ter tudi ni z nemškim ljudstvom iste narodnosti, ikaj naj potem reče istonarodna Avstrija o svojem sovražnem sosedu in njegovih neprestanih vznemirjeval-i nih poskusih! Dollfussova vlada se je v borbi zoper narodno-socialistične na-i pade in zločine omejila na obrambo. Za božične praznike je izvršila več po-* miloščenj obsojenih in zaprtih narodi no-socialističnih voditeljev. Njena zmernost pa je bila slabo plačana. S početkom novega leta se je pojavil nov. val narodno-socialisti.nih. nasilnlh dejanj. V zadnjih dneh je bilo po vsej Avstriji izvršenih nič manj nego 140 bombnih atentatov. Zato se je avstrijska vlada odločila za poostreno borbo zoper narodni socializem, da napravi z vsemi, tudi najostrejšimi sredstvi konec nasilnim dejanjem in ustrahoval-i nim demonstracijam. Kakšno je sosedstvo hitlerizma, čuti prav posebno tudi katoliška cerkev v. Nemčiji, ikatera deli z njim isto držav* no ozemlje. Ima celo z njim pogodbo (ikonkordat), od katere je upa.a, da bo medsebojne razmere uredila v dobro soseščino. To pa se ni zgodilo, Iker je hitlerizem sosed, ki sklenjene pogodbe ne drži. Pogodbeno je obljubil katoližkl cerkvi, da ji bo pustil katoliško mladino fcot vzgojno lastnino, pa jemlje cerkvi mladino ter jo tira v hitlerjevske vrste. Katoliški duhovniiki, ki se poslužujejo v konkordatu zajamčene cerkvene prosvetno-organizatorne svobode, se zapirajo in kaznujejo. Katoliški časnild se zatirajo ali pa se jim vsiljuje hitlerjevski duh. Kakšen je ta duh, dokazujejo nove učne knjige, ki se vpeljujejo po nemških šolah. V njih se zanika vstvarjenje sveta in človeka po Bogu ter se obnavljajo starogerman- ske poganske bajke. Proslavlja se nemško pleme kot prvo na svetu: je bojevito, se zna maščevati ter ima namen, da si pokori yge stvarstvo. V organizmu tega plemena je katoliška cerkev tuje telo, ki ga je treba izločiti. — Takšnega soseda ima katoliška cerkev v Nemčiji. Spričo tch razmor je upravičena bojazen sv. Očeta, ki jo je izrazil napram zastopnikom nemške katoliške mladine povodom njenega rimskega romanja: »Bojim se ne samo za mladino, marveč tudi za vero v Nemčiji.«