/ r, Nejvcčji slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 Velja za vac leto - • _____ Za pol leta ..... $3.00 D Zrn New York celo Seto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS IJst slovenskih delavcev V Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6188 NO. 71. — ŠTEV. 71." Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, TUESDAY, MAH C H 26, 1929. — TOREK, 26 MARCA 1929. r H The largest Slovenian Dally m the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. | 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Pristanišče Mazatlan seje vzdržalo. ;GEN. SARRA1L lECKNERJEV "ZEPPELIN" NA JE MRTEV VSTAŠI SO SE UMAKNILI PRED SVOJIMI ZASLEDOVALCI Vstaši so premaknili svoj glavni stan, potem ko je je bil zavrnjen njih poskus, da zavzamejo obmorsko mesto z naskokom. — Kolona federalnih vojakov štirideset milj proč. MEXICO CITY, Mehika, 25. marca. — Federalna ojačenja, katerim poveljuje general Evaristo Perez, bodo dosegla še danes Mazatlan, da pomagajo braniti to važno morsko pristanišče proti vztrajnim napadom vstašev, — soglasno s sporočili, ki so prišla od vojnega tajnika, generala Plutar-co Callesa. F a oddelek, ki šteje baje več tisoč mož, je bil odposlani iz Irapuato pred par dnevi ter je včeraj dospel v Rosario, ki je oddaljen le štirideset milj od Mazatlana. Poleg tega oddelka bo odposlan danes nadaljni oddelek iz Torreona proti Mazatlanu, pod poveljstvom generala Cardenasa. Poročilo Callesa pa je dostavilo, da je odšel general juan Almazan proti severu na zasledovanje vstaških čet v Chihuahuo. General Jaime Carillo je informiral predsednika Portes Gila včeraj zvečer, da je ostal položaj krog Mazatlana neizpremenjen po včerajšnji bitki. Rekel je, da so vstasi obnovfii streljanje sempa-tam, a brez učinka in da so federalni opazovalci videli težko gibanje vstašev z avtomobili v smeri proti Venadilla, štiri milje proč. General Perez je brzojavil včeraj, da so bili tri je vstaši ubiti v nočnem napadu na Rosario. Bule-tini so opisali vstop Pereza kot "zajetje", vendar pa ni opaziti nikakih znakov, da bi se vršili kaki boji pri njegovem vstopu v Rosario. Vstaši pri Mazatlanu so zapustili baje svoje pozicije ter se koncentrirali na drugi točki, nadvla-dujoči pristanišče. JUAREZ, Mehika, 25. marca. — Pri Piedra i Negra«* se je završil oster boj med vstaši in vladnimi | četami. V boju so bili vstaši zmagovalci. Edina železniška proga, ki veže glavno mesto z Združe-j nimi državami, je vsledtega ogrožena. Vstaški ge-j neral Escobar je prisilil vse tukajšnje trgovce, da' so za eno leto naprej plačali davek. Vladni letalci, ki so včeraj metali bombe na mesto Jiminez v državi Chihuahui, so ranili šest civilistov. NOGALES, Sonora, Mehika, L D. marca. — !z vstaškega glavnega stana j> dospela poročilo, da je bil ameriški letalec Morrison, ki je moral pristati v vstaškem ozemlju pri Cananeji, brezpogojno izpuščen. Odvedli ga bodo na mejo, odkoder se bo lahko podal v Združene države. AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK JE DOSPEL S FILIPINSKEGA OTOČJA Novi državni tajnik je dospel domov. — Zadrege so se pričele kupičiti. — Dosegel je New York, ko je postalo zunanje obzorje zelo viharno. — Težave s Kanado in z Mehiko. — Vstaši dobivajo najbrž iz Združenih držav orožje. WASHINGTON, D. C, 25. marca. — Polkovnik Henry L. Stimson, ki je dospel predvčerajšnjim v New York ter bo prišel v Washington v torek, da prevzame tam državni department, je prevzel težko breme diplomatičnih zadreg. Ko j«* bil izbran, meje. Ivo je b:l izbran Stimson, je n živala Mehika na videz dobo miru. Poslanik Morrow je uravnal kontroverze ter .spravil mpor radi zemljiške postave v dobro obliko Od takrat naprej pa se je razvilo najbolj razširjeno revolueijo-narno gibanje v deželi. Klju'b liadaljneniiti obstoju odredbe, da se sme pošiljati orožje in mnnieijo le federalni vladi, -dobivajo vstaši orožje, mnnieijo ter celo aeroplaue od neko-d, in bitke slehrni dan kažejo, da imajo vstaši vir dobav. (V b;> šla stvar take ' najprej. l>o mogoče prišlo celo do oborožene intervencije z naš-u strani. Sklep; gh-de naših gibanj bodo I>rišli poni uradovanjem fcJtimsona. Mr še -vedno lovimo bandite — ali patriote — v Xicaragvi, polju Stim-sonove inieijative in mednarodnih zadreg. Skušnja za velikonočno parado. Park Ave. in Peta Ave. ter tudi DtsKa Ave. lii Iiovverv ^o imele v nedeljo skušajo za v> liko velikonočno parado. Ker je solnee Sijalo ter je bilo vreme gorko, je i dovoljevala Cvetne nedelja raz-i kazovanj-e sponi! a danskih oblek j za eel teden poprej kot ponavadi. Coney Island je imel to t isoe obiskovalcev. Miquel umrl v električnem stolu. P>ELLEFOXTE. Pa.. 25. marca. Alvarez Mio sedmi uri danes zjutraj. Miquel je bil pred kratkim pobegnil iz je(liišiiiee. s pomočjo neke ženske, pa no ga prijeli. ADVERTISE in "Clas K a roda' * REKLAMNI BOJ SE JE ŽEPRIČEL Velika reklamna kampanja glede prohibicije se je pričela. — Propaganda za prohibicijo in proti nji je v polnem tiru. WASIIdXCJTOX. D. C., 25. marca. — Obsežna kampanja za prohibicijo m proti nji se je pričela. Kihhači imajo prednost, da obvladajo 'prohibieijski urad in važne vladne panoge in da imajo za seboj predsednika Ilooverja. Za avojo prohibicijsko propagando *o vzeli za Vagled vojno propagando Hoc ver ja. Prohibicijski u-je dal na razpolago Nasprotniki ,prohibicije pa tudi niso bili leni. Oni niso čakali na Hooverja, pač pa že davno spravili v tek svojo lastno propagando. Pri tem jim je prišlo v dobro, da so imeli na svoji strani dejstva ter bogate izkušnje s prohibicijo, dočim so navezani sulia-či. na kojih čelo so se sedaj postavili najvišji uradniki dežele, na obljube ter zakrinkanja kot že izza desetih let. Včeraj zvečer je bH objavljen prvi propagandni dokument v tej kampanji za prohibicijo in proti nji. To je 34 strani obsega i«, "a brošura Zveze proti prohibicij-skenm amend men tu pod naslo-bom : »Škandali izivedenja prohibicije. ki navaja celo verigo zaničevanj q>ostav in zločinov, ki so bili posledica sprejema prohibi-cijskega amendmenta. Razkritja zadnjih mesecev so bil^i prav po-»ebotf upoštevana. ZRAČNA POSTA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI m- 'MDCawooo * uhomwooo. m. t. Dva pogleda na vsekovinskl Fvdov zrakoplov, s katerim je colonel Lindbergh otvoril zra'no ipošro med Mehiko in Združenimi državami. Na prvem poletu je imel seboj razen poštt tudi devet potaikof. . .... .-jBSiBflBMp _________________________________ General Sar rail, tekmec Focha, leži mrtev, sko-ro neopazen. —Imel hi lahko službo maršala, če bi levo krilo vladalo Franciji leta 1917. A ŠTIRIDNEVNEM POTOVANJU 65 ljudi se nahaja na krovu. — Hčerka iznajdite-Ija je napravila svoje prvo potovanje z vodljivim zrakoplovom. — Na krovu je tudi Lady Drummond Hay. PARIZ. Francija, 2o. marca, (ieneral Maurice Emanuel Sarrail, ki bi lahko imel mesto Fu-eha. če bi stranka levies vladala Franciji leta l!H7, je ležal včeraj mrtev. praktično neo]>ažen sredi narodnega žalovanja za mrtvim maršalom. \ elike ljudske množice so se gnetle krog Are dc Triomphe, da vržejo zadnji pogled na krsto Focha, dočim je le peščica ljudi od šla na bulevard Pereire, da si o-gleda trivplo generala, ki bi potstal najvijši poveljnik francoskih armad. če bi uspel Joseph Caillaux v svojih političnih ambicijah. Znan je kot zmagalec prve bitke pri Verdunu leta 1!H4, nato kot poveljnik solunske frojite ter še poznje kot mož. ki je dal obstreljevati Damask. Celo njegovi najbolj trpki politični sovražniki so priznavali, da je bil velik vojaški voditelj. Tukaj ipa se končuje primera z maršalom Foehom. General Sar-rail je bil aktiven politik ter kandidat- za parlament na radikalnem tiketu. Maršal Foeh pa se je vedno izogibal politiki. Sarrail je bil znan kot antika-tolik in svobodoinis'lec ter je vrgel v j;-čo večino katoliških voditeljev v Siriji. Foeh je bil navdušen katolik; eden njegov;,i bratov je j«-zuit. dočim je bil sam vzgojen od jezuitov ter je hodil k maši vsako jutro, kadar je bil v Parizu. XV k i taksi voznik, namenjen na dom generala Sarralla ter noseč znak komunistične stranke, je }>ri-poninil žalostno, da si ni izbral general Sarrail ]>ravega časa za svojo smrt. FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 25. marca. — Vodljivi zrakoplov Graf Zeppelin je odšel na sre-domorsko potovanje, prvo daljše potovanje izza časa, ko se je vrnil iz Združenih držav, v preteklem poletju. Križarenje kakih pet tisoč milj je bilo zasnovano za naslednje štiri dni. Velika zračna ladja bo poletela preko Švice, Francije, Italije, Palestine, Grške, Carigrada, Romunske, Bolgarske Jugoslavije, Madžarske in Avstrije. Tekom potovanja ne bo pristala. -i.") minut po polnoči so privlekli bogato razsvetljeno zračno ladjo iz hangarja na letalno polje, kopajoče >e v mesečini. Več sto radovednežev .se je zbralo, da opa-zujejo odhod. Oproščena vezi. se je zračna križarka hitro dvignila do višine dvestotih metrov, nakar je obrnila svoj rilec proti iztoku. Vodljivi zrakoplov ima na svojem krovu 24 potnikov ter posadko eno in štridesetih, poleg velike množine pošte. Pričetek je bd izvršen ob ugodnih vremenskih razmerah. Odlični med potniki sta bili dve ženski, grofica Brandenstein-Zep-pelin, edina hčerka grofa Zeppe-lina. ki je napravila .svoje prvo daljše potovanje v zračni ladji, in Lady Drummond Ilav, angleška pisateljica, ki se ie udeležila poleta v Ameriko. Zupan Tokio resigniral radi grafta. TOKIO. Japonnska. 24. marc i. Župan Otohuke Ičiki iz Tokija, ki ni hotel resignirati preje radi kri-ticizma mestne uprave v zvezi s preiskavo grafta. .se je konec no udal iprilsku ter predložil svojo resign a c i jo go v e r n er j u. Honduraši pregnali nikaraške vstaše. TEGUCIGALPA. Honduras, 25. marca. — Xekako sto nikaraških vstašev. bežeč i h pred ameriškimi četami, se je zateklo na hondur-sko ozemlje, a so zbežali zopet nato na nikaraško ozemlje, kakor-hitro so se pojavile haindurske čete. POSLAVLJANJE OD FOCHA Zarota baje zatrta v kali. .SOFIJA, Bolgarska, 25. marca Holgarske oblasti so vzdržale dane- tajnost glede razkritja tako-zvane komunistične zarote, tika-ioče se vseh balkanskih držav. Številne aretacije bile izvršene po celi Bolgarski. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih ir. lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 t Italijo Lir 100 ................$ 5.71 " 200 ......................$11.30 M 300 ..................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižat; pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 —^$1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-eilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina nakazila. fZPLAČILA PO POSTI SO REONO IZVRŽENA V DVEH DO TREH TEDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER Z4 PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, NEW YORK, N. T. Telephone: Barclay 0380 Od ranega jutra pa skero do polnoči je Pari? proslavljal spomin na velikega maršala. — Ameriške zastave so bile pomešane med trikolore. PARIZ, Francija, 24. marca. Zadnja velika armada, broječa milijon oseb. sestavljen u žsnnk in otrok, je korakala danes mimo trupla maršala Ferdinanda Focha pod napoleonskim Are de Triomphe. Foeh lezi pole;? trupla Nepoznanega vojaka, ki simbolizira splošne žrtve svetovne vojne. To je bil največji pohod p-o i enemu mestu, kar jih je Pariz sploh kdaj videl ter je bil žalostna miren. Od devetih zjutraj pa .'o skoro polnoči se je pomikala rk-veška reka v sijajnem soln'nem svitu dneva ter v polni me-ečin: spomladanske noči. Zavezniški generalissimo j* bil j prvi odlični Francoz, ki Je ležal j pod slavolokom, zgrajenim o,I Xn-; poleona, da se proslavi vojake zmage Francije izza časa, ko je bil pokopan Victor Hugo. Tako ševilni so bili romarji, da gaj>očaste, da niso mogli tisoči dospeti do svojega cilja pred polnočjo. En mož je umrl in na ducate je bilo poškodovanih v gneči. Včeraj .zvečer je bil vrh sbxvo-lika sijajno razsvetljen od modrih, rdečih in belih luči trikolore. za ko j c slavo je dal maršal vse svoje življenje. Štiri plamen ice pa so metale luč na krsto, ki je počivala na lafeti topa. Xa deset in deset tisoč ljudi je bilo še vedno na cestah, ko so prevedli krsto v katedralo Notre Dame, kjer bo stala do pogreba. Poleg francoskih zastav je bilo tudi dosti ameriških. 120 izgrednikov aretiranih. PARIZ, Francija, 25. marca. — Komunističen izgred, ki ee je končal z aretacijo 120 komunistov, je bil povzročen včeraj, ko je skušala policija zaslišati nekega ino-zernca, ki se je udeležil nekega komunističnega setanka. Vey policistov je bilo ipoškodovanih. Španske letalce so videli nad Afriko. SE VIDI iA, Špansko, 25. marca. Xeko brezžično sporočilo je javilo, da je letel španski transatlan-tiški aeroplan, "Jesus Grand. Po-der'*; (preko rta Jtrbi, na zapadni obali Sahare. Aerapdan je namenjen v Rio de Janeiro, __ 1 ... J. ; , __ ' ■ S - K GLAS NARODA, 26. MARCA 1929 i ! S •• L GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY v (A Corporation) Frank Sik*er, President Louis Benedii, Treasurer Place of bu. inetit of the corporation and addresses of above officers: p2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voio® of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. fBa celo leto velja list ea Ameriko in Kanado _____________________$6.00 Za pol leta ....„......................„,.$3.00 n« ietri leta ____________________$150 Za New York ea celo leto —$7.00 Za pol leta .............................$3.50 Za inozemstvo ta celo leto -..$7.00 Za pol leta --------------------------$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "(rlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzetnJH nedtlj \n praenikov. Popisi brez pod psa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLAal^JARODA'\ 82 Cortlandt Street, New York, N. J. Telephone: Barclay 6189. MOONEY IN BILLINGS I g^BBH| -_■___ ., i K«. Amerika pripravljala na vojno, je bilo vse' tako dobro organizirano in urejeno, da nasprotniki vojne niso smeli oziroma mogli ust odpreti. j (j or je eloveku, ki bi se vojni javno protivil, ali bi sr drznil kaliti navdušenje za vojno, ki so ga agenti Wall Street a ustvarjali po deželi. IVt-d dvanajstimi b-ti se je vršila v San Franeiseu velika parada, koje parola je bila. da s<- mora Amerika ntikrat pahnil >rcbro do 55 pod nličlo. O delavskih raizmeraii .sedaj ne morem dosti poročati. Kot >em že omenil, je končano delo pri spravljanju -lesa iz gorovje do železniških iprog in mnogo delavcev je izgubilo delo vsaj za mesec dni. X >-kaj jih bodi) še zaposlili pri .^plavanju hrsa po rekah, kar pa sedaj še ni mogoče, ker >o reke polne ledu. Za dobo, ko se les začne beliti, pa se lobfta to leto dosti dela. Oraveton Paper Co.. Inc., ki je lansko lete* imela zaprte svoje gozdarske carnpe eelo leto, bo letos zopet začela delati. Zaposlila bo od 400—500 gozdarjev. International Paj>er Co., bo tudi iztsekavala večje parcele gozdom v tem kraju. Poleg je še New Hampshire Stave &. Heading Mill, kjer rabijo le trdu les m ga začnejo sekati :pozno na jesen. Paipirnžee delajo vsaki dan. Plače so od 4*>c do 7Qe na «ro. Dela se 8 ur. Groveton Paper Co. Milj rabi na dan 150 klafter drv. Več-Zima je pri kraju in z njo tudi ; je papirnice pa so v Berlin. X. H., povečini gozdarsko delo. Gozdar-1 ki je oddaljen rlo večinoma toplo, kar je nenavadno za ta kraj. Dosti zim je tukaj od 4—8 klafter drv. Poletg Brown Co., so tam tudi papirnice last International Paper Co. Brown Co. ima 16 gozdarskih camp in izsekava do 170.000 klafter drv na leto. Goad ima odda ljen od Berlina. X. II. 60—90 milj. Drva splavijo iz gozdda do papirnic. Drugačne težave pa so tam za -spravljati v gozd 'potreben živež za ljudi .rn 'konje. Naj omenim le, da stane seno. pripeljano do campe, $55.00 tona. Ravno ta- ko je a drugimi potrebščinami in .»iai .-.i kdo, ki je tam vzel kako delo za izgotoviti, je trdo delal, u iz gozda sel s praznim žepom. Vzrok je, ker so slaba pota in potrebščine, morajo, prekladati tudi iz vozov na čolne, ter zopet o-bratno. [predno pridejo na mesto, do camp, kar '.povzroča visoke cene. Plače v 'papirnicah so enake o-nim v G-roveto«. X. H. Delavci so večinoma canadski Francozi in Rusi. Mesto je prijazno in šteje okrog 18.000 prebivalcev. Slovenca ni tam nobenega, kar se čudno vidi, kajti papirnice delajo pona-vodi redno vsak dan. dočinn je po drugih industrijah počitnic dostikrat več, ko dovolj. Vpoatevati je tudi treba, da industrija |>apirja ima bodočnost, katere marsikatera druga industrija nima. Tu je blizu cauadska meja in mnogo tukajšnjih papirnic je do pred'par le; nazaj izvažalo ogromne množine drv za papir čez mejo. Ca natiska vlada pa je to vstavila. V Canadi je les po ceni. delavci pa tudi. kar je bilo. kot nalašč /.a "tukajšnje kompaiuje, a zvite buče so t-i znale pomagati. Ker niso smeli vt čez mejo izvažati drv. so tam pokupili gozdove zgradili papirnice in sedaj tudi tam izdela vajo paptir. kar kolikor toliko vpliva na tukajšnji obrat. Groveton Paper Co. je poprej tu kaj obratovala papirnico j»o noči in po dnevu, odkar pa imajo papirnico tudi v Canadi. pa samo po Inevu. Kavno tako je z drugimi papirnicami. Opojnih pijač se dobi kljub o-dnm popravam, kolikor kdo ho •e. Minulo poletje je bilo od meje lo Lancaistra. N. H. v razdalji 4( milj. 400 posebnih policistov, k so imeli nalogo pav.iti, da ne b kdo krs:l prohibieijski zak »n. ii pa zii t i na vsak avtomobil, kaj vozi, toda ipijane Jjiuli obojega spola se je videlo kjer j- kdo hotel in -pijačo se je dobilo >koro v vsa ki m drugem podopju. Torej vrag razumi to prohrbicijo in iM»stave. Slavni "Luie IlaiiMe'1 v lieeehei Falls. X. If., je minulo jesen po. g.rt-l do tal. T dim je bila Meka za žejne Američane. Siiši se. da ura ne bodo več obnovili. K-vr se menda temu upirata obe vladi, ameriška in canad-ska. Pri družini Lou.s Kordiš s«.- je minuli n>esec vstavila štorklja in jim pust?la za spomin hčerko. j>r-vorojenko. Xaročnik. Pecks Run, W. Va. Tiukaj >1110 skoro vsi zaposleni v rudniku ker drugega dela sploh ni. Prebirati ne moremo dosti. Kamor gre človek, pavsod je enako. Delavske razmere t»o sedaj p(wl ničlo. Se ti-d-o malo. kar plačajo, nann nazaj poberejo, tako da u'bogi trpin, skoro zastonj gara. Xo preostaja nam drugega kakor nadati se boljših časov. lLojak Anton Sereelj je šel pred kratkim v bližnjo naselbino tel prenočeval v hotelu. Baje je imel ■pri sebi precej denarja. Dne 17. marca zjutraj i-strici na Xotrantskem. Z ii r>e mi, .340.13. ček No. 26G9. Lepo se Vam zahvalim za hitro pošiljatev in Vain želim mnogo vspeha. Pozdravljam Vas in vse uradnike. S spoštovanjem Josip G lis t i uči č Selo 47, Moste pri Ljubjani, Jugoslavija. Peter Zgaga Prid sodiščem ali na policiji se včasj sliši kako čudno reč. Tako je na primer neki obtoženec zatrjeval, da je bil popolnoma trezen. — To pa že ni res — je- ugovarjal j>olicist. — PojKilnoma je bil pijan. Ce bi bil trezen, bi se lahko prepričal, da je pijan. * Takrat, ko ti ljudje nehajo pri-povedovati. da si postaral in smatrajo tvojo staro*: za nekaj saano po st-b: umevnega, takrat prijatelj. >i se zare> postaral. * Bivši bolgarski kralj Ferdinand -e je podal v Afriko, kjer lovi me-tulje. Xjegov tsin Bori> je odšel na lov za nevesto v Rim. Kateri bo imel več sreče? Skoro bi rekel, da oče. Kajti .'-t' bo s:n \ halij; nevesto ujel, bo moral povabiti Mussoli-nija za starešino. Jaz bi !_ra /.<■ ne hotel gledati na ohceti. * Časopisje ]X>roča. da je bivši predsednik in sedanji na.jvišji sodnik v deželi. Tait. p-tslal nekaj svojih siaiili oblek nak.-mu revnemu farmarju na Zapa hi. Ce so obleke še iz istega časa. ko je bil Taft predsednik in "-e bodo farmer ju prav. potem farmar najbrž ni tako potreben kakor •»ravi. Xe bom rekel. žbo. Kompa-uija se je izgovarjala, da je bil !iiož sam kriv svoje smrti. k«-r tii pazil na signal. In tudi porota je tako odločila. Toda kompanija je bila velikodušna ter je dala vdovi dvesto lolarjev odškodnine. Xi veliko, totla kar je, je dobro. — Saj s<» še pošteni -— J■ • pripovedovala vdova svojim prijateljicam — kara je koštala st< petindevetdeset dolarjev, meni so jih pa dali dvesto. Pet dolarjev sera vseeno na dobičku. v- — Kako dolgo si poznala svojega m ožil. — predno >i se poročila ž njim? — so vpVašali rojakinjo. — Ko sem se poročila ž njim? — je odvrnila — ga sploh nisem nič »poznala. Par dni j>o poroki sem ga pa spoznala popolnoma. * Žena je ponoči brit ko zajokala. — Kaj fi je. za božjo vol jo ? — jo vpraša mož. — f>h. sanjalo se mi je . . . — Kaj se ti je sanjalo? — Sanjalo se nvi je. da sem prišla v v'-liko trgovino, kjer ->• bili sami možje naprodaj. — Xo. počem so jih pa prodajali? — Povprečno po petsto dolarjev. Par jako lepih sem tudi videla, ki so bili po tiso - dolarjev. In eden, ki je bil posebno lep, je bil dvatisoč dolarjev. 01.. kako je bil lep! ^ — Xo, no. nikar ne sanjaj takih neumnosti. — je rekel mož že malo jezno. — Za^pi in kaj drugega sanjaj. Čakaj, še nekaj. Ali si tudi kakega takega videla, kakor sem jaz? — 0 seveda, seveda, — je hitela odgovarjati. — Bila sem tudi v basementu. V base menu ti; je bil j sale in so jih prodajali jh> dva za k voder. * Nedelja je 'bila Cvetna, prihodnjo nedeljo bo Velika noč. Stavim, da bom štirinajst dni ; po Veliki new"i ali .pa še prej sre- f čal kakega rojaka na Cortlandt I Streetii in ga ustavil z besedami: f — Lej ga no. kam se ti pa tako v m»ud i ? — O nič. Na Washington Mar-, j kot grem pogledat, če je že kaj j grozdja naprodaj. Se mi zdi, th/ so ga laoii že prodajali ob Jno času. S GLAS NARODA", 26. MARCA 1929 ~ " • ■»• <" *---- USODA AFRIŠKIH ZAMORCEV. Uspešno delo romunske vlade. Po nastopu Maniujeve vlade je rumunski parlament pričel oživ-Sevema Afrika je od Maroka do ljeno zakonodajno delo ter posvetil "Egipta še dane« čudopolna Jutro- vso pozornost zanemarjeni državni va dežela. Južna Afrika pa jej upravi in nje čiščenju. Eden iz-nasprotno popolna Evropa in ne med najvažnejših zakonov, ki jih več kolonija. Evropski naseljen- je zadnje čase nprejela rumunska ei Ilolandei, 'Francozi. Nemci,zbornica, je vsekakor zakon o ko-itd. so prenesli tu sem v.-o svojo mereijalizaciji .državnih podjetij, zapadno kulturno, .si uredili deže-!Namen zakona je, urediti upravo lo in dom po starih predanjih, po-Jdržavnih gospodarskih podjetij zabili na staro domovino in se ču- popolnoma na osnovah zdravega tijo danes .samo še kot Afričani,(trgovskega poslovanja ter izklju-kj imajo .svoj lastni afriški naeio- čiti birokratizem. ki je po .svoji nalizem in .svoj lastni afriški je- nesposobnosti in počasnosti ubijal zik. nekako dolenjo flamščino.! vsak dobiček in komaj vzdrževal Južnoafriška T'nija je danes sicer sam sebe. Država n? bo imela angleška kolonija, a z lastno naro- svojih podjetij več v lastni režiji, dno afriško vlado. Javni napisi marveč, jih bo oddala v izkorišča-so vsi dvojezični, angleški in afri-'nje domačim družbam in zadru-ški. Južna Afrika je dežela bodoč-'gam. V nekaterih podjetjih .si je nocti, tako bogata in prostrana ka- pridržala skupno udeležbo z zase-kor Francija, Belgija, Ilolandska, bnim kapitalom in z m^-šano upra-Svedska in Norveška skupaj. jvo podjetja, druga pa bo oddala Kapstadt je kljub mnogošte- privatnikom v obliki koncesij. Na-vilnemu malajskemu prebivalstvu(ravno je, da se država ne more za-m-sto s severnoevropskim licem, . esti zlasti pri velikili poojetjih HiŠe, večinoma enodružinske .sta- samo na domači kapital, marveč v be, z nordijsko strmo streho, so dopušča udeležbo, tujih kapitali-domače, praktične in ljubke. Okolu njih cvete tropski rastlinski raj, ki se mu pridru- očarljivo stov tam, kjer bi domača sredstva ne zadostovala za pravilno vodstvi obratov. Zakon o komercijalizaciji držav- žujejo športna igrišča 7. odprtimi kopalnimi krnicami in ribniki, na nih podjetij bo predvsem zadel na katerih s- ziblje rdeča in modra najobčutnejšem mestu stranko načelnika zdravstvene službe, je skupščina predala sodišču znani nakup medicinskih instrumentov na račun reparacij v Nemčiji. Ta afera izvira iz dobe Averescuvega predsedstva vlade, ko stvo narodneva zdravj sedmograški duhovnik in zgodovi nar Lupas. Ta je na račun reparacij oddal v Nemčijo ogromna naročila za sicer potrebne instrumente, toda v takih količinah, da je rumunska zdravstvena uprava založena ž njimi za par sto let. Vrhutega pa so cene za te dobave bile tako visoke, da je država oškodovana -za kakih 300 milijonov lejev. Kako duhovnik - mini-st"r lahkomiselno oddajal naročila, je razvidno iz tega, da je v dobavljenem materijalu med drugim 150.000 instrumentov za porode. Take aparate lahko rabijo samo zdravniki- -specijallsti, tako da pride na vsakega porodnega speei-jallsta v Ruinuniji po petdeset enakih dragocenih instrumentov. Preiskavo o tej aferi je sicer že 14 LETNA JASNOVIDKA Po vzhodnem paktu. Londonski spmtet, *o odkr.l. Po .klopu paka proti vojni na Trdi se. da je bil ta preokret mo-nov medij. od kater^a „ .zredno vzl.odu, pakta, ki ga sovjetski vi- goč. ker .so na zapadn izrekli ,vo, mnogo obetajo. Je to 14 letna A- ri ime„ujejo pakt Litvinova. Po- pristanek na sovjetsko akcijo ter KAJ JE PRESTALO KRŠKO PRED 300 LETI dela MeHo heerka arhitekta Me- ,jaki pa pakt petih driav, se «.na- svetovaU mskim soaedom, naj ................... Iuut , . 'a h°a' se v .soI°- a tra. da se je položaj v vzhodni Ev- rabijo priliko. Posebno zadovoljni'dnjejo. kakšna bo bodoO leti se lavna rtri me i snn-___: • t.-.. . . •• —. . . J Ljudje letos precej ugibljejo in po-, nepoklicani ])reroki tudi napove- nost po r se je tej .strašni zimi. Pa o bodočnosti „,. , v 3_ i v i - jt - ' ------------—skupen pakt ru-' govoriti je seveda kočljivo in tež- ah pa s kovin>ke kroge bodoee do- sestavljajo bilanco te pomembne skih .sledov z Moskvo, .saj je bila ko: z gotovostjo pa moremo pove- "OV- • v •• S diplomate akcije in soglašajo v £k«pna politika baltiških drfav že dati. kakšna je bila preteklost n najboljši medij, pr, spir.tistien.h v nH2:ranj,, da jo je razmerc iz. od iekdaj njihova -e)ja „ pa I pre<1 ,,„. J ,]aiern me. datno izboljšale, vsaj v vzhodni j0 boljš»viki dosledno odklanjali, stu. ) je minlstr-jže leti se javlja pri njej spo- ropi izdatn0 izboljšal. Kometarji pa so v Ri-i in Revalu kei -ja upravljal ^nost, da bere iz oblike kristalov vzhodnih in vpadnih časopisov posrečilo doseči skupen' pa poizkusili. Adelino jasnovidnost so odkrili Polovici Evrope. Da so sedaj pristali nanjo, se sma- v domači hiši pred približno dve-1 » vse države, ki so tra ob Baltiku kot velik uspeh. O vseh svetih leta 1626 je priš-a v Krško kuga. ki je morila do mi leti. Arhitekt ima veliko sta- ^"JI'TTV —~ "" Znezadovoljni pa .so v Lit-; Sv. Treh kraljev nastopnega leta. podf4sale vzhodni pakt. Sovjetska , . . , - , - + , Katiija -ie zadovoljna, ker smatra, vi. Tam so uzlazbili svojo politi-l— Leta 1628. kvatrno soboto po ro uro. ki jo krasi kovmasta kro- da se je 2 njim njena situacija na_ ko na ra'un (la se ho pol>ka binkoStih 17 jimija> p«poltlne gla. Nekega dne je zavela tedaj pram finančnikom kapitalističnih pletala vedno znova v konfilkte z med 5 in 6 je nastal grozovit po-12 letna Adela Adela naenkrat držav zti. da bi se kot tretji v igri tolkli drug ob drugega. Potres - - - ■ t- • i iv i prezreti osobito v Ameriki. Na veselila ob poljski nesreči. Vrh je napravil veliko škodo- nodrlo ie eeneanie. Ivo je pa deklica le , . 1 J* "''i'r,nu m-uku pouru - - ameriško finančno pomoč v Moskvi tega se čuti Litva izolirano, saj j- .se je več -radov in cerkva Ču- se naprej govorila o črnem možu. ,n,u-.„A rnZnnain in tr- ..... .. .. . 1 J l,ra% seaaJ močno računajo in tr v Vsej akciji prestiž Poljske moč- tII se je potres vse b to ki bo prišel k očetu in mu prinesel di se, da se jim je s paktom zato no zra.ste] in s . jj je vr)l 1>0.i Q kn,su ]eta lc28 j(1 ver.krat denarja, so jo vprašali, odkodi to tako mudilo, ker so ga nunjno po-'lSreeii0 doseči faktično nekako he-Utrgal oblak in nastala povodenj. ve. Tedaj je Adela povedala, tla trebovali v finančnih razgovorih, 'gemonijo v zboru ruskih zapadnih Odnesla je voda eele vasi z vidi na posrebreni krogli na uri, Cel° to se trdi- da Je Litvinov že sosedov ter pustiti .svojega malega m; jn živino, se zagleda v njeno idoskev. vsa- p°prej Pr°Jektiral sv°j Pakt- Pre' nasprotnika ob strani. Litva ni ' * * .1 „ . .. Z,. !.. f.l T/" ..11 ul O a ' 1*1 1 • , i . ]>oapisala pakta, je ostala brez po- lj ud- vodila parlamentarna komisija, to- ^ da brez uspeha. Zadeva je sedaj v rokaJi sodišča, ki je uvelo naj po- kovratn<- podobe. drugim se drobnejšo preiskavo in je zaslišalo V? lno Prikazi'.ie neki črn mož. ki že celo vrsto udeležencev in kriv- n,ma •sani° r'niih marveč tudi cev. Bivši minister Lupas ni ho- C'rn ol,r;iz" Sprotno je pa njego- tel dati preiskovalnemu sfxlnik'.i va I!stljiea' 12 katere Šteje očetu den se je izobličila Kelloggova ideja. Posebno zadovoljna je Poljska, ki se je počutila zelo neprjietno v ]>recepti med Nemčijo in Rusijo. Zdaj se smatra zavarovano v bo- n«»k .to. .Mesto prepletajo bujni prejšnje vladne večine, ki je' n^- pri zaslišanju nikakih pojasnil. denar- rdeče barve. Domači so še ku in «uti sprir.0 teo,a ^ eneraj. sadovnjaki in vinograti tei pre- omejeno vladala v državnih pofl-^Tudi general Averescu, bivši pred- yodno ™>-slili, da otrok samo čeu- ^ ya obrarJlbo na Vpadno stran" krasni gozdovi trojnega drevja, jetjih in izrabljala državno imet- dnik vlade, se je vedel takisto,1 ("a* Toda ^ u [ d»i J> prišel v poro-a se* da se -e y.irSava ' ki se k; se raztezajo od morske obale do je, da je financirala strankino or- da so slične preiskave pro-,hišo zamor,e' ki J^ arhitektu p.,- -e v 2aže?tku ' obotavliala najvišjih gorskih vrhov kakor or- ganizaeijo in skrbela za .sinekure'til7stavne Jn neZakonite. V kro-,veril ,,fiko zgradbo in ko je pote?- |lodvi2ala s ,)r:stallkoill ua načrte orjaški botaničen vrt. Ko- svojim politikom in agitator jem.. gih m]anje vlade so uverjeni. da nil l»tn:co iz žepa, da plača dogo- Litvinova ko se je izvedelo da je klop.ko gorovje, ki se dviga v S tem izgube liberalci svoj gospo- ^ bo stvar popolnoma pojasnila in vorjeni predujem, se je pokazalo, gtresemanri pričel z ofenzivo v gn.-I>o kj T)riJe na v rešitev sodišče globoko modre vode dveh svetovnih' razj>ravo v najbližjih dneh, je spremeba ali podaljšanje stano- oceanov: Atlantskega jn Indijske- ga. Najmodernejša kopališča vanj>ke?a 7^kona kar tvori v Ru. )»red katerimi obh'di evropska r.- S krvjo napisana generalija sporazum tše s sovjetsko Te sposobnosti so se posebno iz- liu-siJo, ki je vendar znana kot ze-razito izkazale v naslednjem slu- neprijeten sosed; če ne more do-čaju: Nekega dne je izjavila Ade- mirnih odnošajev z Nemčijo, la svoji 24 letni sestri, da jo vidi to ni njena krivda. ....... muniji ravno tako pereč problem, V visokem gorovju za Boleanom na krogli kot nevesto pred oltar- i n-, -i -, - , , . v,era, so >-sakdanji cilj tisoeev av- kakor v dru?ih evropskih državah. je omagal mlad turist J. Corona jem. Na sestrino pol šaljivo vpra- baltjskjh drzav sta podpisali l,mob;i„v. Vse okolu lepe vile in To vpra5anjo pride v razpravo še iz Vidma. Legi imaeije ni imed s ženin"je" \_ kn ______-J . " - ! sta naenkrat premislili in brz bi bili južni Afričani odkrili zad- Leta 1(>2!» je bila velika draginja, tako. da j«* več tis ič oseb pomena ob strani in j»- sedaj zelo Ala-'mri0 za lakoto, več tisoč mož je pa z ženami in otroei zapustilo deželo. Šli .so na < )grsko in Turško ter so o m i d postali perdložniki tujm vladarjem. Draginja je trajala do nje tajne domačnosti in prikupnosti Meveškega domovanja. Stoletja st rajšnih bojev sci to deželo hčistila in pognojila s človeško krvjo. Iielo pleme je črne domačine deloma iztrebilo, deloma potisnilo v notranjost in zasužnji-I«. ('rnce poznajo tu le kot hlapce ; brez vseh pravic so, brez vsake pravne zaščite. Povsodi tu dela črnec za belega človeka, ki sam ne gane niti z mezincem. Tako si ne more južnoafriški črnec niti predstavljati, da je onstran morja dežela, kjer ni črncev. "Ko pa potem dela za belega človeka, če ni črncev!" — tako vprašuje. Da-t-iravno je suženjstvo že davno odpravljeno, vendar s črnci ne ravnajo kakor z ljudmi. V Kapstadtu morajo biti ob 9 zvečer vsi črnci v svojem okraju, ki ga brez posebnega dovoljenja vso noč ne smejo zapustiti. V notranjosti dežele ne smejo hoditi po trotoarjih, marveč le po £a«di ceste. Na sodiščih velja le izpoved belih prič. Svojo vest tolažijo beli Afričani z izrekom sv. pisma: "Kamovi sinovi naj bodo hlapci svojih bratov." Po vsej deželi stoje holandski gosposki dvorci najčistejšega sloga, čuda kolonialnega stavbarstva in staroholandske kulture. Prastari, v Evropi že davno izumrli plemiški rodovi gospodujejo tukaj do današnjega dne; hngenoti, ki so z vsem svojim premičnim premoženjem in svojimi velikimi predan j i nšili sem pred protireformacijo in inkvizicijo, pred tremi velikimi revolucijami, ki bo iztrebile njihove brate v Franciji. Sedaj se imenujejo Afričani in so svoj prvotni materni jezik že davno pozabili. O ogromnih prekrasnih veleposestvih teh ljudi, o njihovih sadovnjakih in diamantnih poljih Evropejec niti ne sanja. Bogastvo Južne A-frike zelo spominja na ameriške razmere, le da je tu doma tudi velika tradicija starih plemiških družin, ki je dala deželi resnično, lastno kulturo in ne samo civilizacijo. Žal, da je ta kultura v socialnem pogledu za sto let zaostala in je J aramoto fereSanetvu. j marca gotovo že rešeno. Ra- je, ko najdejo njegovo truplo, si je popolnoma plešast, ki pa ima •■ • .. zen tega pripravlja vlada novelo je odprl žilo na nogi in napisal s črne brk'. Pol leta po tem dogo l- T '''VOJlmi za-stoPmkon,a v k zakonu o državljanstvu, ki bo krvjo svoja g -neralija. Stisnil se tu je spoznala Adelina sestra tr- " 045 se pridružita Poljski. inozemeem izdatno olajšal prido- je v neko zatišje in čakal smrti.... jgovca, ki je imel črne br bitev rumunskega državljanstva. Rešil ga je drugi dan neki doma- krasne črne lase. ter pos žavni upravi ter brezobzirno iz- ke pa mu bodo rešili, roča krivce sodišču. Na interpela- brke in pre-|"~ ( postala njego- nu napravila huda oteklina. Po- Vzporedno z zakonodajnim de- čin. V bolnici so turisti odrezali va zaročenka. Zdelo se je, da je trebna je bila operacija in trgovcu lom pa vlada vztrajno čisti v dr- spodnje dele obeh nog, zmrzle ro- Adelo njena jasnovidnost zapusti- so morali v ta namen obriti glavo. jla. Toda teden dni pred poro'co Ko se je čez mesec dni vršila po-najbrže radi stru- roka, je bil ženin popolnoma ple- se je ženinu cijo poslanca Mezincesca, bivšega' ADVERTISE in "Glas Naroda", ^penega mušjega pika — na teme-šast. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem nptAaft bo vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole velik! zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če m morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iSče-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMEEJEYIDU lahko natančno ngotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uee zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. tm» Sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole J« 88. širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, bi vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na* hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. . V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: v » Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, t'skan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnega 5eeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. Ko ga boste ea 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU zzsi^jr^x^j"aUMt u 8tevski zkmijkvid » NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. _——_ _ be volje. Da .so zadovoljni v Romuniji, je zelo razumljivo in j<* dovolj na-glašalo. Tudi. če Rusija ni odstopila od svojega principijelnega| nastopnega leta. Tudi trta je leta stališča gin le Besarabijc. se je ven-j<;29 slabo obrodila. Bokal vina ;e darle položaj za Kumunijo ]>rav|stal o bink: stili 8 kr.: grizle so močno izboljšal, k^r si ji ni bati {,a jeseni, preden >e ga prešali, komplikacij ob Dnjestru. S tem ni,,rali mlatit:. je avtomatično zra-stla njena akci- ]rt;K Tudi trta j*- leta 1029 slabo ja svoboda in s la na drugih stra-|obrodila. Bokal vina je stal o neb in Budimpešta se pri tem ne binkoštili S kr.; grozdje so pa je-bo čutila olajšano. Iseni. preden .s- ga prešali, morali Zadnje vesti pravijo, da je tu-'mlatiti. di Turčija podpisala pakt Litvi-j ])ne 27. novembra, v soboto pred nova. Spričo dobrih odnošajev. prvo adventno nedeljo leta 1G32, ki vladajo že dolgo med Angoro in med 8 in zvečer, je bil zopet hud Moskvo, bi bila stvar povsem ver-1 potres. Ljudje so stralioma padali j etna in ne more spremeniti si-|v omedlevico. Močno so bili po-tuaeije v nobenem pogledu. Rav- gkodovani gradovi, hiše in cerkve, no zaradi te Nitobe, ki je bil svojčas namestnik generalnega ravnatelja pisarne Društvo narodov v Ženevi. Vlomilec je pognal vse stanovalce v eno sobo in zahteval denar. Slugi se je pa posrečilo zbežati in ]>okticati policijo. Vlomilec je z revolverjem v roki srečno odnesel p**te. Japonska policija je namreč oborožena samo s sabljami. S tem orožjem lahko ukroti razbojnike, ker je sablja daljša od noža ali bodala. Primeri, da tolovaji streljajo, so se pa začeli ponavljati in policijske oblasti nameravajo oborožiti redarje z revolverji- V kriminalistiki ima Japonska sploh primere, ki se zde nam nemogoči. Tako posluje v Tokio že dve leti vlomilec, znan pod imenom "pridigar". Mož vlomi v hišo in prisili stanovalce z grožnjami, da mu izroče denar. Doslej, je vlomil že 65-krat. Svojim žrtvam šla v Krško kuga, ki je razgrajala do sv. Treh kraljev. X'mrlo je za kugo samo v mestu 22 oseb. O božiču leta 1G34 je nastal jako hud mraz. Sava je zamrznili. Precej potem je pa postalo južno. Led na Savi je grozovito pokal, so kopičil in povodenj je odnesla v.^e mline. Leta 1635, 1. maja, med 5 in 6 zjutraj je bij v Krškem zopet hud potres, ki se je ponavljal tri tedne. Itd. itd. Latinec bi rek d po vsem tem: Nil novi sub sole— niu ni novega po solncem, pa naj pride karkoli tudi po strašni letošnji zimi. VI tra violet ni žarki vioonejči na deželi kakor v mestu Kvantiteta ultravioletnih žarkov je na deželi enkrat in še pol večja kakor v mestu. To je ugotovil sedaj zdravstveni urad v Balti-moreju. To je rezultat merjenja, ki temelji na kemičnih oskusih. Izvedlo se je ondi merjenje prahu, ki onečišča zrak. Ugotovilo se je, da kvantiteta atmosferičnega prahu zelo vpliva na kvantiteto ultravioletnih žarkov. Ta kvantite-'ta je bila največja a* mestu, šestkrat večja kakor na deželi. Drobci premoga absorbirajo več ultravioletnih žarkov kakor vsak drugi prah. Najbolj cUn'eholjxibno dejanje prošlega leta Londonska Kraljeva humanitarna družba, ki prisoja vsako leto posebno zlato kolajno "za najvred- nejše dejanje" v dotičnem letu, pridiguje, da ni zdravo zdramiti'je odlikovala na svoji zadnji seji se nenadoma iz spanja in da naj južnoafriškega farmarja Andreja takoj ležejo, ker bi se utegnili pre- j Muller-Hevnsa. 28. decembra pro-hladiti, če bi hiteli na ulico. Neka- šlega lčta je namreč orjaški som tere svoje žrtve je tudi prepričeval o slabih posledicah lahkomisel- pograbil nekega dijaka, ko se je kopal v družbi svojih prijateljev, nosti, ki se pokažejo, če ljudje ne Farmar se je pogumno pognal za zaklepajo dobro vrat: V nekaterih | zverino in ji plen iztrgal. Dijak okrajih Tokia so začeli ljudje sami je sicer na poškodbah umrl, ven-organizirati prostovoljne straže, ki dar nič manj zato armarjevo de-pa predrznemu vlomilcu ne more- janje nič manj sijajno. Zverino jo do živega. bo pozneje ribiči usmrtili. __" ' GLAS NARODA, 26. MARCA 1929 " " N KNJIGARNA GLAS NARODA SLQVENIC JGUBLISH1NG COMEANX 82 Cortlandt Street, New York, N. Y« t t IGRE s i RAZNE POVESTI IN ROMANI KOLITVENIKI: Marij« Vsxhi*ja: v platno vezano .....• v Quo platno ....................1.M ▼ usnje Tesano..............lil v fino usnje ?eaano KaJ*ki ilMorh ▼ platno resano ......«.....UI t fino platno vesano ........1.11 t usnje vezano ............L69 Ono nanjo Tesano ........L79 Skrbi sa dni«: t riatno Tesano ..... v fino platno vi-zuno Slov. Italijanski ln ltaljantee »lov. [Krma osveta ................... JSS slovar Jt {Kuhinja pri kraljici gosji noild .59 Spretna kuharica; trdo Tesana -.1-43 Kaj se je Markam sanjalo_____ Jti Sveto Pismo stare in nave savese, j Kazati ........................ .80 lepo trdo Tesana......«... .«.99 j Kretske povest, trda vea ....... " Sadne vina ------ ; Kraljevi« bera« ................. .89 Slovenska slovnlea (Breanlk) Hriirv pot, roman (Bar. trd. vez. 1.10 trdo ves. — .rm^m 1*2* Križev pot patra Kupljenika.....70 l ena knjiga in berilo laškega Je- | Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 zika .........................60, Levstikovi zbrani spisi ...........M Veliki vsevede! .................. Ji- Veliki slovenski splsovnik trgov- j L «*• — Ode in elegije —< škili in drugih pisem ........2.25 Bonetje — Iloraance, balade ln Vošcilna knjižica .............. .50 Zdravilna zetl&a .................4# .89 Zel In plevel, slovar naravnega ......1.20 zdravilstva .................. 1.39 v usnje vezano..............1.65 j Zbirka domačih zdravil........... .94 v flno usnje vezano ........1-89 Zgodovina 1'metnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine legende TolmaC (Levstik) ...71 Sveta Ura (s debelimi črkami) v platno rezano .............99 t fino piatno vezano ........1.59 v fino u»nle ves. ............LN Notesa NaS Dum: v platno vezano ........... 1.— v usnje Tesano..............lil t fino usnje vesano ..........1.89 Kvttka srca mala: t platno vezano..............80 v o'oid vezano .............1.24 ▼ fino usnje ves. .......... LSI 2. zv. Otročje igre v peseccah -h Različne poezije — Zabavljlco in rni31ce — Jeza na Paroas —J LJndski Glae — KralJedvorsM rokopis Tolmač (Levstik).. .71 trdo vez ..100 Zdravjo in bolezen v domaČi hiši, 2 zv..................... RAZNE POVESTI IH . »OMANI: 1.20 Hrvatski Molitveniki: Ctjeha starosti, fina vez. najf Amerika, povsod ttobro, doma najbolje ............... Agitator (Kersnik) broS. .. Andrej Hofer ............. Arsenc Lupin ........•..... lii-ttfeti vedeievalka ....... 1I BeigraJski biser ........... LCO ^^ roecesen....... iz j! ... .41 1-25(5. zv. Slika Levstika ln ajegovs kritike in polemike............."I Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, j Trgovec, Kupčijskl stražnik, U-radnlk, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. itd.....................N Marjetica ...................... JI .11 Mladi gozdar, broS. „........... JI •W ; Moje življenje ................ .75 Jt Mali Lord ..................... .89 •J® | Miljonar brez denarja ..........75 Mrtvo mesto ..............................73 Malo življenje Slava Bogu v mir ljudem, fina vez 1.50 Bci* no| j. Musolino ......................a« .41 1 Mrtvi Gosta« .................. .38 Mali Klatež.................... .71 ** Mesija ..........................J| Malenkosti (Ivan Albrecbt) ......Jfi ,a> .70 JI Mladim srcem. Zbirk* povesti sa slovensko mladino ............. Mož s »strgano dušo .... Na valovih južnega morja Xa različnih potih ...... Cvetke .............. Cesar Jožef II...... Cvetina Borograjska Čarotnica ........... Črni panter, trd. voz. broS. . Notarjev nos, humoreska ■Z5 j Narod ki izmira........... .30 Naša vas, L del, 14 povesti , I Naša vas, II. del 9 povesti , .U .80 .GO 1.60 1.25 . .1.20 ..L— . 1.M Čebelica ........................ JS5 Črtiee iz življenja na kmetih _____J3 OrobiJ, dabl car in razne povesti =~ spisal Milčlnskl ..............Cl Darovana, zgodovinska povest .... JI .........10 .......40 ...... JI • ••••• »3d ........70 ...... JI ...... .40 Gospodinjstvo ............. Jugoslavija, Mellk 1. zvezek 2. zvesek, 1—2 snopič ......L89 Sebična računIra, — po mete reki w*rl ••••••••••sssss »73 Kletarstvo (Skalicky) .......... 2.H Kratka srbska gramatika........ .39 Knjiga « lepem vedenja. Trdo vezano ................LM Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .............. JI Kako se postane državljan Z. D. JS5 Kako se postane ameriški drfavijas .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... JI Kat. Katekizem...................60 Mati: Materinstvo ...........1.— MlClItAfltV^ mm —^ Dalmatinske povesti ; Dekle Eliza ........... .19 i Hrama v zraku, roman »»(Dolga roka ........... 1 Dobra hči Evstahija ... I Do Ohrida in Bitolja . Deteljica .............. Doli z orožjem ........ Don Kišat iz La Manhe Uve sliki — Njiva, Starka — t ^^ ^i^tC ) Devica Orleanska ...............59 l_i Duhov cd boj ....................JI •-1"5® Dedek je pravil; Marinka in fkra- teljčki .......................49 Elizabeta........................i) F&bijoia ali cerkev v Katakombah .45 Earovška kuhariea .............SO Fran Baron Trenk ...............35 Nova Erotika, trd. vea. NaSa leta, trd. ve«. .... broširano ....*..., ______J5 .....1.— ......SI .... .41 ..... J5 ......41 .....J« ______ JI I s s • • a • » m t% • ••••• s s »* • • v • »tt Mladeničem (JegMč) L iv....... IL iv. Filozofska zgodba ........ Fra Diavoio .............< G«*4ovnik (2 zvezka i..... Godčcvski katekizem ..... Gospodarica sveta ....... Gostilne v stari Ljubljani Grška Mytologija......... Gusarji ................. Had ž i Mu rat (Tolstoj) ... Hektorjev meč .......... jjg Hči papeža broširano .... ...... J3 .1.40 trdo vez. Hudi časi. Blage duše, veseloigra Hiša v Strugi Hedvika .. •. < Nemško-angleški tolmač ... Največji i so vn (k IJuhavnlh pi Najboljša Kahariea, CG8 str. ,„.lllllo ,riY16. r . ii-iH, v; /. < Kaliti-k.............. Helena C^metova) ....... Nasveti za hiMi in dom, trd. vez. L— Hudo Brezdno (IL zv.) ...... NaSo gobe, ■ sllkamL Navodila sa j sposnavanje užitnih in ttrupenlh i Humoreske, Groteske In Satire, *4>b ............................L49 ! vezano ................... ______broširano ................ N—ičIits bron učitelja —. 1 del ..........................J9 Izlet gospoda Broučka ........ * Jel ...................... JI Is tajnosti prirode .......... Nem >kn slovensko slovar .......L— jz modernega sveta, trdo vez. , Slovensko nemški slovar ........JO OiSčen beton ________M Obrtno knjigovodstvo ............2J»0 Perotninarstvo, trd. ves. ........I JO Pec^iunarMtvo, broS. ..........1J0 V'-t. .....................75 Dr. M. It us........1,— •lik® ..............- JI perila p« život ni m rt s vzorci .............. i,— motnje m alkoholiki mm mm t • mm mm mm «75 pouk sa rabo para ..^.LM ......«0 "."..1.29 . . ... JES .....40 .....60 ... *.1.99 >... .75 .....60 .....75 ......80 .....1.00 .73 .50 Ji ■40 .33 . .89 . .89 1.29 .59 .1.60 Igračke, trdo ves. .............. 1.99 broširano ............................J9 Igralec ........................ .75 Jagiije ........................-« J9 Janko in Metka (za otroke) .... -30 Jeraač Zmagovač, Med plazovi...« Ji Jatrf (Strog) trd. v............. .75 broS. .........^9 Jurčičevi spisi: ~ Popolna isdaja vseh 10 sveakof, lepo Tezanlb ................ 19.— .41 Na Indijskih otokih ................ JI Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovine .........S3 Nihilist ..........................41 Narodne pripovedke za mladino.. .49 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote a bojnih pohodov bivfc-ga slovenskega polka ........1J9 Ob 59 letnici Dr. Janeza E. Kreka J5 Onkraj pragozda •................ JS0 Odkritje Amerike •...............60 Pasti In zanki ................ .23 Pater Kajetan.................. 1.00 Pingvinski otok ..........•......60 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Pravica kladiva ................ J9 Pabfrld iz Roia (Albrecht) ......J5 Parižki zlatar .................. JI Petelinov Janez ................ ,78 Prihajat, povest tM Povesti, Berač ■ stopnjie pri sv. Roku .........................BI Požiralec ......... Po slr \ni klobuk .......... Plat zvona ................ Po stran klobuk........... Pri strica ................. i rst božji Praprečanove zgodbe ...... Patria, povest iz Irske junagke dobe J8 Po gorah in dolinah.............80 .21 .35 .40 .35 .69 .89 J5 Pod krivo jelko. Povest lz časov ro- kevnjačev na Kranjskem ...... J9 Sosedov sin, broS. .... C. zvezek: Dr. Zober — broširano .................71 1-71 i Kako sem se Jas likaL (Alešovec) I. zvezek J9 Kako sem se Jas i«««, (Alefiorec) IL sv. Ji Kako scsd se Jaz likal, (AleSovec) IIL rvezek .........60 Korejska brata, povest ls mlrfjo- nov v Koreji ...................Ji [Kmečki punt, trd. ves. ..........1^0 Sanjska knjiga Arabska .........L59 Spake, humoreske, trda ves....... jo •. .. * .. . p Ji -..35 ...........50 ..........65 - •...... -50 .. .75 Strahote vojne ____ Štiri smrti , 4. zv. Skrivnost najdenke Smrt pred hišo ..._________ Stanley v Afriki ......... Strup iz Judeje............ Spomin znanega potovalca........1JI Stritarjeva Antbologija, trda ves .. JO Stritarjeva Anthologfja, broS. .. .89 Sisto Šesto, povest iz Abrneev .... J| Sin medvedjega lovca, Potopisni ro- man .......................... .89 ^tric Tomova koča ............. Jt Študent naj bo, V. zv........... ,35 Sveta Genovefa ............... J3 Sveta Notbnrga................... .88 Sredozimcl, trd. vea..............«« broS........................ .49 Splsje, male povsetl ............. Svitanje (Govekar) ............1,00 Stezosledec ......................33 Šopek Samotarke ............... ja opomini jneoslovanskega dobrs* volca, 1914—1918 ........... U8 Slike, Mož s i-aztrgano dušo .... i._ Sveta noč ..................... Svetlobe in sence .............. 1 SHAKESPEAREVA DELA I Machbet, trdo vez. ........ broglrano.............. Otbelo .................... Sen Kresne noč!...... ■•♦cm J« .71 .71 JI SPLOŠNA KNJIŽNCAl St. L (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, iivirna povest, 104 str., broširano ..................... Št. 2. (Rado llurnlki Na Bledu, izvirna povest. 181 str., broS____ Št. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej.. broS, 105 strani .................... Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 Btr, broširano ..................... Št. 5. (Fran Mllčloskl) Gospod Fridolin Žolna ln njegova družina, veselomodre črtice L. 72 strani, broširano .............. Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broS. -......... Štev. 8, Akt. štev. 113 ......... Št. 9. (Univ. prof. dr. Frano Weber. > Problemi sodobne filozofije, 347 struni, brog. ............71 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, relijefna karikatura ls minulosti. 55 str.. broS......... Št 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broff....... fit. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 01 str- broS. ......... št. 13. (Y M. tiarSln) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun. 112 str., broš. .......... Št. 14, (Dr. Kari EnpllS) Denar, narodno.gospodarski spis, poslc»-venll dr. Albin Ogris, 236 sti- broš. ......................... Št 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperin. prevel JI JO J5 JI J5 .75 Št 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del • ....... 1 Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is- mrtvega doma, IL del....... Št 6L (Gular) Bratje in sestre.. .7» Št 62. Idi jot, L del. (Dostojevski) J€ Št 63. Idi jot, IL del ..........J| Št 64. Idijot, III. del ..........JI Štev. 65. Idijot, IV. del .......JI Vsi 4 deli skupaj ...........1,25 Stev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra........4? Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad .. •......... Tik za fronto ................. .71 Tatič, Bevk. trd. ves............. .73 Tri indijanske povesti ............ JI Tunel, soc. roman ..............1.29 Trenutki oddiha ................50 Turki pred Dunajem ........... .30 Ura z angeli ....................1.20 \ rebstvu (Matltfč) ............L28 Velika pratika Vodnikove dražbe za leto 1927 ................. .41 V gorskem zakotju .............. .83 V oklopujaku okrog sveta, 1 del... J9 ii- del ......................JG Veliki inkvizitor ................h— Ver3 (Waldova), broS............33 Višnjega repatica, roman, 2 knji;?l 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .33 V pustiv je šla. III. zv......... J5 Vrtnar, (Rablndrath Tagore), trdo vezano .............. broglrano ................ Veronika DesenKba, trda vea ....L5i Za križ in svobodo, igrokaa v 6. dej sn jih ........................ LjndskI oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......fil 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja.......61 Zbirka ljudskih Iger: Z naših gora....................L- 3. moplč. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje...................... .gf i 13. snopič. Ves talka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........J91 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. J6 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neza .............. jfl 20. snopič. Sv. Just; Liubezen Marijinega otroka ............... a zvezek: H osrečiti Jo hotl (me-8an zbor>*; TI osrečiti Jo hotl (moški zbor) ; Prijatelji ln sen- ca (mešan zbor> ; Stoji, solnčlcs •toj; Kmetskl hl21 .............41 CERKVENE PESMI: Domači glas!, Cerkevene pesmi sa m«San zbor ...................1.^-3 12. Tantum Ergo. (Premrl) Mašne pesmi za mešan zbor. —< (Sattner) .................... Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj ...... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ............. 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gerblč) .............. Srce Jezusovo. 21 pesnil na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. Ji Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) ................ 10 obhajilnih ln 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grnzni ...... Mi^sa in honorem St. Joseph! — (Pocachnlk» .................. O rem us pro Pont if ice............ Kyrie .......................... K svetemu Rtšnjemn telesu —< (Foerster> ................ ... .44 Sv. Nikolaj ......................69 J9 .89 J9 J9 JI .41 .38 .41 .49 .61 Poslednji Mehikanec ............Ji Pravljice EL Majat ..............J9 Predtriani, Prešern In dragi svet. nikl v gramofona ..............28 Prigodbe čebelice Maje, trda vea ..1.99 Ptice selivke, trda ve« .......... ,75 Pikova dama (Puškin) ..........J9 Pred nevihto ....................J8 Pravljice (Mllčinskl) .......... L— Pravljice in pripovedke (Košutnlk) 1« lV6Wk • • m m m m m m 2. sves«ir .......... .49 Popotniki ••••SSSSSSV»"S#*SSSSS rn~m Jtl Poznava Boga...................Ji Piflli ••••••••s«* • • • • • • • s s »S^ PoFodtnJ ••••••••••««««••«••••«9» PraSki Judek .................... J8 Prisega Huronskega glavarja .... Ji Prvič med Indijanci ........... Ji Preganjanje indijanskih nisjonar-Jev ...........................JI Rinaldo Rinaldlni ............. Ji Robinzon ........«..»<......... »v .99 Robinson (Crusee) ..............L— Roman treh src ................L56 Rabi j i, trda vea .................75 Rdeča megla ..............................78 Revolucija na Portngalskeas ..... J9 Romantične duše (Cankar 1 —.... Ji Razkrinkani Habsburžani......* Ji Roman treh Brc ................L30 Roman zadnjega cesarja Habsbur- » «v « • J JF^ Rdeča Kj bela vrtniea, povest JI Slovenski galjivee ............— .49 Slovenski Robinzon, trd. vea .75 SaneškI Invafid ............J8 Stari tirne InHJi ......n..«*. Ji Št. 1C. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš. .......... Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest prevel Mirko Pretnar. 80 str............. Št. 18. (Jarosi. Vrchllcky) Oporoka Inkovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr, Bradač, 47 str., broš. .. Št 10. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon. draia. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., bro5......... Št. 20. (JuL Zeyer) Gompačl in Komurasakl, japonski roman, ls češine prevel dr. Fran Bradač, 154 str.. broS. ............. Št. 21. (Fridolin Žolna $ Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. brog. .......................... Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata .................. Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 str^ broSlrano...................... Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str., bro§» Št 25. Poslednji dnevi Pompeja,, 11« dd Št 26. (L. Andrejev) Črne ma« ske, poslov. Josip Vidmar. 82 s t, broS........................... Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 strM bro& ..... Št. 29. Tarzan sin opice........ Št. 3L Roka roka ............. Št 32. Živeti .................. Št 36. (Gaj ^ al ustij Krisp) VoJ. trn s Jogurta, poslov. Ant Dokler, 123 strani, broft. ..........Ji -t. 36. (Ksaver MeSko) Listki 144 strani ...................if J8 J8 .39 J9 .89 .40 .45 J9 .23 J9 .48 .60 J9 J9 .89 JI J8 .99 J8 Ji Vojska na Balkanu, s slikami ... Volk sp.->kornik in druge povesti. Trdo vezano................ Valetin Vodnika izbrani spisi .... Vodnik svojemu narodu.......... Vodnikova pratika 1. 1927 ...... Vodnikova pratika L 1928 ........ Vodniki in preporoki ............ Vladka in Metka ................ Zaroka o polnoči ............... Zločin in kazen (2 knjigi) ...... Zmisel smrti .................... Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, povest .............. Zadnja kmečka vojska .........* Zadnja pravda, brofi- ............ Zgodbe Napoleonovega Huzarja .. Zgodovina o nevidnem človeku .. Zmaj iz Bosne .................. Zlatarjevo zlato ................ Za miljonl ...................... Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........ Zvesti sin, povest ................ Zlatokopi ....................... Ženini naše Koprnele.......... Zmote in konec gdč. Pavle...... Ziata vas ...................... Zbirka narodnih pripovedk L del ....................... Zbirka narodnih pripovedk H-del ......................... Znamenje štirih (Doyle) ...... Zgodovinske anekdote. .......... Z osrnjmi in mečem -............ Zaročenca, milanska zgodba iz 15. stoletja...................... Zfjodbe zdravnika Muznika ...... Zvestoba do groba .............. .50 PESMI IN POEZIJE: Akropolis in Piramid« ...........80 J broširano ....................8I| Azazel, trdo vez ................1._ Balade in romance, trda vez. 1.25 i luelika vez............... ..1.— Bob za mladi zob, trda vez........4U | Gregorčičeve poezije ............ (50 •»dec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek> — Trdo vezano .................75 i Keft?jeve poezije, trda vez. ......1.10 Kraguljčki (Utva) ..............; trdo vezano ..................80 : Moje obzorje, (G&ngl \ ..........1.25 i Narodna pesmarica ............ .40 i Narcis (Gruden). broS. ..........JO Primorske pesmi, (Gruden) vez,.. .35 ! Slutne (Albreht), broS............30 j Pohorske poti (Glaser), broS......39 Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pe^ml ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................1.23 Prešernove poezije ..............61 Oton Zupančič: — Ciriban. tr j. ves .................59 Sto ugank .......................50 V zarje Vidove, trd. vez. ........JO Vijolica. Pesmi ta mladost.......60 Zvončki. Zbirka pesuij za sloven. sko mladino. Trrlo vezano......90 Zlatorog, pravljice, trda vea.......69 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grura) ......1.19 Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek ...................7.1 II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. In II. sv., vsak .........................45 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič > .....................45 .78 .69 .25 L— L25 .39 .25 . .50 .50 . .60 .50' . .20 1.60 .61 .69 .83 .78 J9 ; 1.00 .35! ,791 . .M .98! 1.31 .21 . 2» .45 .45 J9 .49 ...46 JO, 3.— : NOTE ZA CITEE; Bnrl pridejo, koračnica .... ..... £3 Slovenski citrar, (Wllfan) ......23 Sarafan. Ruska pesem. (WilfaO.. JJ3 NOTE ZA TAMBURICZ!. Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk)____1.33 Bom šel na planince. Podpuri slov. nnr. i^smi. (liajuki ............l.tfi Na Gorenjskem je fletno........1._ NOTE ZA G OSI J S SPREM I JE VA-VAN JEM. KLAVIRJA ; Uspavanka. ............—.......79 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Ljuba\no blebetanje, Polka mazurka, (Jaki) .....................4§ Primorski odmevi. Fantazija. —i (Breznik) .....................39 Mabel. Intermezzo.^(Aletter) ____.2! At a Penguin's Picnic. L^termeszo. (Aletierj ......................21 RAZ GLEDNICE: Zabavne. Različne, aueat ........49 Newyorike. Različne, ducat .... .49 Velikonočne, božične la novoletne dueat ........................ .41 Iz raznih slovenskih krajev, daeat .19 Narodna noša, dueat ........."... .49 posamezne po ................13 Zemljevidi: ____1 liriil 80 3.— ; .70 1.60 Št. 37. Št 38. Štev. 39, St. 40. Št. 47. Št 48. Štev. 49. Št 60. Št. 6L Št 52. Št. 54. Št. 55. Št. 60. 57. Domače fivaU Tarzan ln svet .... La Boheme ..... Magda ..... ...... Histerij duše...... Tarzanove Hvali n . Tarzanov sin ... SUka De Graje .. Slov. balade ln Sanin ........... V aieteta ....... Namišljeni bolnik . Te in snkraj SeUe • • 9jm e • » .39 » • • m m m m • J30 .40 .L— .SO .L29 .89 .LM .1__ . J50 . JM ZBIRKA SLOVENSKIH POrBSTI; L zv. Vojnomir ali poganstvo .... ^3 2. zv. Hndo brez dno .. . ...... .S3 3. zv. Vesele povesti ............ JS5 4. z v. Povesti in slike...........38 8. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .................... .35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sv. trdo zvena Pripovedke ln pesmi ........................ 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .................. ....... .39 4. zv. trdo vezano. Vsebu:e 3. povesti ..................—.... JO 5. tv. .rdo vr\ano. Vinski brat. .... J>9 6. «v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesil ..............r.. ........ M Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepeika; pravljica s sli k« ml ____1.69 Rdeča karica; pravljica m slikami 1— Sneguljčiea; pravljica s slikami ..L— Mlada gieda................L— Trnoljilca. pravljica a slikami «...L— KNJIGE ZA SLIKANJ*; Mladi slikar ................... .71 Slike iz pravljic .........................75 Knjige za »likanje dopisnic, popolna z barvami in navadil un: Mladi umetnik .................l.?f Otroški Zaklad sa otroka ......t*^ .......1.20 I G R £ : Beneški trgovec. Igrokas ▼ dejanj .89 Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.79 Edela, drama v 4. dej............60 Marta, Semenj v Rlrbmondu, 4 dejanja ...................... Ob vojski. Igrokas v Štirih Slikah.. .39 Tončkove sanje na Miklav&ev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ....................Jt R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čepek), vea. ........... .48 Bevixor, 6. dejanj, trda vesaaa .. .78 Ujetnik MBVibM^ itsJoln a v 2 delanjih M MOŠKI ZBORT* Trije moški zbori (Pavčič) —; Iž^lala Glasbena Matlea ...... .40 Narodna nagrobniea (Pavčič) .... J>5 Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv,. .'3 SAMOSPEVI: Nočne pesmi. (Adamič) ..........1JJ3 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) ............ .4* Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z btrlton solum ln priredbo za dvospev ......................JS« 7 pepel nični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Malica .......75 Dve pesmi (Prelovec), za moSki ^.bor in bariton solo .......... Kupleti (Onim). Učeni Mihec. — Kranjske 5e?re in navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1,00 Rupteta Kuza-Mica (Parma) .....40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad .... 2^9 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSlč) 1., 2„ lc 3. zv. skupaj .........*........ 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ......................45 rovnik), 3 zvezki skupaj .......59 Slavček, zbirka Šolskih pesm< — MALE PESMARir Št 1. Srbske narodne * mne .. .. .13 št.la Što čutiš, Srbin tuinl.....15 Št 2. Zriujski Fran' ipan ........A3 "*t. !>. Pogled v nr jlžno oko.....15 št 10. Na plani' j ...............18 Št IL Zvečer ..................15 Št 12. Vaso* *lee ...............18 Narodne pe ni za mladine (Ži-.... (AJLcdv^* / •••••••••••••••••••• »2d Vojaške _arodne pesmi (Kosi) .. .39 Narodn. vojaške (Fer jančič) .-... .30 ("Pregelj) ..................1.00 Lira, srednješolska, 2 skupaj ........................... 2.— Troglasni mladinski zbori Mešani in moški zbori. (Aljafi) s—• 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ........ .49 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........49 6. svezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go> spod a; Občutki; Geslo ........ .40 7. svezek: Slavček; Zaostali ptič; Dom orodna Iskrica; Pri svadbls Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 dežele in Zemljepisni Atlas Jugoslavija Stenski zemljevid Slovenije močnim papirju s platni Zemljevid Jugoslavije....... Zemljevid: Sloven-kt Istra ....................... Pregledna Karta Slovenija ...... Pokrajni ročni zemljeiidi: Gorenjska .................... Slo\ stiske Gorice, dravsko ptuj-. skopolje ^.................. Ljubljanske in mariborske oblasti Pohorje. Kozjak .............. Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ................ Prekmurje in MedumurJ« ..-.. Kamniške planine, G<»renjska ravnina in ljubljansko polje. Canada ................... Združenih držav, veliki .......... Mali ........................ Nova Evropa ................... Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kenturkv In Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... Zemljevidi: Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin, VVes* Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................'9 Velika stenska mapa Evropa *. 2.34 Naročilom 3* prfloiiH denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne namke po 1 al S r»nta. Či pošli gotovino, retomandirajjš pir w>. Ne naročajte knjig, talerih »I 9 cisti«. Knjige pošiljam* poštnin* prosie, "GLAS NARODA'9 82 Cortla&dt Bt, W«w York .30 .10 .30 .tiO .:;o .40 .49 .13 il .28 BO JASI, NAROČAJTE SE N« f,GLAS NAEODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. PRAV VSAKDO — kdor kaj iače; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vaakdo priznava, da imajo čudovit uspeK — MALI OGLASI Sk^var • v ' -m®app w&ms* "■ • •" GIiAS NARODA. 26. MARCA 1029 Giljotina čaka na ženske glave. (Jriša: VEČERJA S CMOKI Maturapt Kruleč je užival svoj- sproti materi, a tovariši poleg nje-čas rekord med gimnazijskimi te- ga ob gospodičnah Liziki in Nuški. noristi. BU je ponosen na svoji Spočetka nekoliko boječi gostje gla> in le tezko.se je pevcem posre-so se kaj kmalu ogreli, ko so iz-čilo, da so ga spravili kdaj pa , praznili prve čaše pristnega tera-kdaj k sodelovanju pri kaki zaseb-na in je gospodična Nuška intoni-ni prireditvi. Vsekakor je zahte-jrala na klavirju nekaj živahnih val, d« bi ga upoštevali in prizna-j komadov ter je gospod Kruleč od-li. S prepričevalnimi izgovori -e pel pogumno dva ali tri solospeve je izmikal, kadar so ga prišli vabit;'z V« rdijeve opere. Veselo prese-na krokarski večer, podoknieo aiiinecenje je zbudila gospa Podr-hišno zabavo. Zavedal se je. da bajsova, ko je prinesla iz kuhinje je v kvartetu glavni činitelj njegov jivonki. visoki "c". Sprevidel je tudi, *la njegov glas o.svaja. K'« je bil malce .slavohlepen, ali drugače dobe-r in čeden fant. pristna gorenjska korenina. Ti.sti čas >e je priselila v naše mesto odlična go.spa Podrbajsova, : vdova po bogatem konzularnem uradniku v Trstu, z mičnima hčerkama . sedemnajstletno Liziko in devetnajstletno Nuško. Ta ženska velik pladenj bogato posutih cmokov z be>edami: "Gospodje, pripravila sem vam kar ]>o domače malo večerjieo. Moja Lizika ima silno razvajen okus do cmokov, in se vedno smeje, kadar jih vidi pred seboj na mizi." .Saj jih zna majnica v resnici imenitno pripraviti." je razigrano posegla vmes gospodična Lizika in položila krožnike pred goste. "Urez cnr«kov nimamo zabave pri nas," je dodala Nuška, hoteč o-rčiti študente, ki so se veselo krohotali. na vedoč. ali bi pasli , oči na vabljivih cmokih pred se-,boj ali na cvetočih obrazih poleg trojica je kmalu zaslovela v našem moškem Babilonu. Stari in mladi so prehajali med njihove častilce. študentovftki svet j*- kajpada prednjaeil tudi v t "m oziru Kvartet Kruleč in dr. .si je pa mogel štet; v posebno čast in odlikovanje da so ga Podrhajsove izvolile za svoje domače prijatelje. To izredno počaščen je se je dogodilo o priliki vdovinega godu, v prekras- _ . .Cmoki so pristna slovenska ied nem mesecu maju, neposredno 1 1 , * i , , . . _ -- pred svet kovino treh nebeških pri- seb*. "Že dvajset let jih redno nosim na mizo." je pričela zopet gospa. Navadila sem se jih delati od svoje pokojne mamice, ki je bila Dolenjka, iz Novega mesta doma. j atelje v, Pankracija, Servacija :n Bonifacija. Ceremonija se je pričela s podoknieo, pri kateri je Kruk'ev visoki "c" izvabil vidno zanimanj** go.sp>» Podrbajsove, .n se je nadaljevala pri domačem o-mizju, kjer so imeli glavno besedo Krulčevi soluspevi in okusno prirejeni cmoki. K**r s m namenil posvetiti te vi-stiee cmokom, ostanimo pri njih. Ker na žalost nisem bil navzoč pri tej imenitni večerji, ne morem trditi za trdno, kakšne cmoke je ponudila gospa Podrbajsova svojim mladim častilcem. Bržkone niso bili preprosti orehovi štruklji. ki!u~ kakor je slovenska kuharica tipična predstaviteljica našega ženst-va. Ko s-m bila v Kairu —" Hotela je povedati neko dogodbico iz Eginta. ali prekinila jo je Lizika z opazko: "Tudi jaz sem se jih naučila delati po maminem receptu, da ta umetnija ostane v našem rodu. FJaš take vam znam narediti kakor mamica. Boste videli, gospodje, če je kaka razlika med temile cmoki, od katerih sem jih naredila polovico, jaz. a polovico ona. Kar izvolitve poskusiti." Gospodična Lizika je porinila pladenj z vilicami pred gospoda 1 j Ki .ilea, ki je, ne bodi len, z go- jili nosijo na mizo kranjske gospo- renjsko nespretnostjo zasadil veli-dinje mlatičem ali koscem, pra , ke vilic(l v jzzivajoče napihnjen Tri ž-nske čakajo ta čas na Francoskem in trepetu vesti, ki bi jim prinesla "pomilostitev" na najstrašnejšo zaporno kazen ali pa zadnje potrdilo smrtne obsodbe, ki je bila izrečena nad njimi. Še pred kratkim jih je bilo četvero, ena je med ^em časom pričala pomiloščenja — čeli snažiti s prtičem, opravičujoč pepca Kureševa Zadnja smrtna obenem Krulčevo nerodnost z rav-nodušnostjo, ki so jo zmožne ženske, ki razumejo položaj v vsakem trenutku in naprab vsakomur. "O. kar nič naj vas ne moti, gospod Kruleč. Kar krepko si jih privoščite s pladnja," je hitela kazen nad žensko je bila izvršena na Francoskem 1. 1887. v Romo-rantinu. Delinkventinja. neka Jeanne Thomasova. je bila na grozovit način umorila svojo mrtvo-ndno mater: stlačila jo je živo v peč in po počasi, pri živem tele moriti 13 letno hčerko Carmen.Kureševa je po svoji ol^odbl v zaporu prebila strašne ure. Neprestano je stopicala po celici sem in tja. molila, zaspala od utrujenosti, planila proti polnoči iz jmstelje in čakala da jutra, z očmi uprtimi v lino v vratih. Pričakala je po-miloščenje.... Druga obsojenka. Brncvjeva, je krepka štiridesetletnica. Tmela je tri može. Prvi ji je utekel in se dal ločiti, ker ga je trpinčila. Drugi se je obes i L Trejega je umoril;] s plinom. Ko je zaspal, je odprla svetiljko na plin. stopila v klet. kjer je ostala več ur. potem se je vrnila, prezračila sobo in mirno legla poleg moža. ki se j«' zvijal v zadnjih zdihljajih. Prebudila se je šele tedaj. k > so vlomili vrata. V spalnici je bil še duh ]K> plinu, toda ona je bila sveža in kmalu so dognali resnico: T" re>niee pa ona noče priznati. Davidova, tretja kandidatinja. je bila bogata hišna posestnica. Živela je v sovraštvu z neko družina ki je bila pri njej v najemu. Iz maščevalnosti se je splazila v stanovanje te družin« in zadušila dvomesečnega otroka. Stlačila mu je gobo v goltanec. Svoj zločin je da tako najbrže n:so bili podobni cmok na pianju znanim Zalaznikoviui medenim < to pot so bili na vrsti priljub-razvrstila intimna družba tako, da !jube„a vbodljala in se zakotalil je sedela gospa Podrbajsova s y veUkem loku preko mize vprav hčerkama na enem polmesecu o- na krilo gogpe podrbajsove, a e krogb1 mize, a večji krožni odsek krila v živahnem odskoku na čeve-so zavzeli štirje pevci in sicer ta- ijček gospodične Nuške. Obe sta ko, da je sedel gospod Kruleč na- nagloma odskočills stolov in se pri- Podrbajsova v Krulea, ki je raz- .sežgala.... gretega in zardelega obraza hoteli Toda kazen ni bila nič manj o-liekaj pomagati, a ni prav vedel, |durna od greha. Obsojenka je tu-kje naj bi poprijel. Čutil je, da|/;ja m se branila na svoj zadnji ga v želodcu tišči in mu kar .sapo;poti kakor sver. Francoski zakon zapira. Najrajši bi izginil iz ve-|veij, <]a mora oseba, ki je umorila šele družbe nekam daleč, kjer ni|svoj^a roditelja, stopiti na zad-smejočih se deklet, ne škodoželjnih j nj0 pot basa. odeta v samo ko-pogledov tovarišev, ne. neodoljive šuljo in s Črnim pajčolanom čez >ile spomina.... Na pomoč mu je „iaVo. Toda Thomasovi niso mogli priskočila gospodična Nuška. iz- napraviti te "toalete", zvlekli so polnivši neprijetno vrzel z beseda- jo kakor kakšno vrečo k giljotini. m*: -Vpila je tako. da se je ravnatelj "Ta cmok je bil mamin. Prav'jetnišnice že v njeni celici onesve-gotovo je bil^ mamin, kaj ne, go-'stii Tsto se godilo sodniku na spoe je pa sj0j i jim je pač bil temperament. Je- ga izvršila v trenutku duševne A moj cmok šele pri le " jetanlle Je trgala si je ko- zmedenosti. Zdravniki so jo pro- dodala Lizika, smeje se in zabodla t5uljo * Me'SH- se branila 2 gasili za duševno zdravo hrepeneče oči v zardelega študen-'in brcala 7 n0frami' vrfrla p bo odločil za to skrajno rešitev. Morda pa bo pripomogla do pomilostitve še neka druga zadeva: PREDRZEN SKOK. je min* < nam. wun. o. c tvegal seržant C. A. Maguire v Forf .My. r. Va. Maguire j- e* \ . . ... noiJ ... . , .. . , no: moški so moški, tudi v dom , morda v bil namen sklepati se enkrat o . „ . , ,IUI- -Nt aaje 1K! n""1'«1 > tnakopravnosti žensk velja glede fib prostorih cvetliJnjak li. mar- Po zakonu se izvrši dekapitaci- Izmed vseh dalmatinskih oro- zaliti vsako palmo. V namen kov je na Vl>u najbolj razvito je nac-j^n sr. di vrta vdik v. d-palmogojstvo, t(j pa radi t ga. ker njak s se.saiiio. \;t \ ' ukeMi stolje ondotna klima za to rastlinsko pu je kolo na veter, ki se vrti že ob panogo jako primerna, v drugi vr- najmanjši sapi t-r > *sa vodo, ki sti pa zato. ker obstoji na YL-a je > <'»-r malo slana. n po v4,-jni t.fkf) zva_ ^lovino Ker j- šlo doslej za moške. stvar ne phoenix canadensis. Seme s- J' K A' C, A C. 1N T.V JKA gristo. skoraj M-m«1 lik usmrtitvi oziroma ženskih obsojenk. <" sodišče zavrnilo priziv. pomiloščenju V 1'rsigi s zaprli 471. t n tra ra- je kavcijsko IUi,,,JS" ° več zunaj na prostem. Po enem nad i . ■■n; ;a ru-kih 1«- ' Takšne Žvn'ska j^nišniea sv. Lazarja pa lefn vzra>te pa]ma ; . ^ decimeter gij - Huir-aa Si,l-ka .ker je izvr- komls'je so zadnjih 40 let dosled- na križišf" naj promet-' yLs(jko_ Ako j(4 enoletna palma šil ogromn- -djnfi;,, i'-tan ,vi! je nemrtito^ žensk in h c&it* p° katerih/sp | namen jena za prodajo, se prepadi več zasebnih finančnih kurdn. za i v četrtiiterski lonček. Drugače katere je nakupo- .d st:ivbn * jse pusti, da rast-1 dalje na prost "in. ke. Sre'ke je ni* - ka'cor j" re- jTakoj j)a. ko se palma pre-adi. kel z dobič o z«.pet pr dajal, mora priti v zaprt vlažen pro-tor. a dajal la.stoikom -reek samo pona- da ji ne škoduje prejarka solnčna rejena potrdil;', d nar 'svetloba. no zavračale usmrtitev zensK in .. . . . , . . , . neprestan veletok potnikov m tuj- bila je sama ob sebi umevna nava- '' ' . , . . i i -t cev To bo morda odločalo, da, da jih je državni predsednik kot najvišja instanca po sklepu ko- ----- Xebcska ma n't Padala nebeška mana Tzra*l- domov. Odnesli so s seboj sladke!ki ^ bi]a laiusk ) leto pl. soje. niedu. položen po insektih v -kor- spomine, ki o jim še dolgo tleli na na;jstrožja kazen, baš Pepco jo tamarisk. Tak produkt, strjen Kureševo. je zagrabila pravica £ v obliki belkaste materije v ob- svojimi smrtonosnimi pestmi na sežnosti graha ali še manjši so Po petih ietih so slavili pri Po- podlagi golih indicij, brez pravih prodajali Arabci romarjem kot dokazov. Vedeli so samo to, da sta "nebeško mano." Dr. Bodenhei- ji zakonca Bournieux odrekla po- mer. novi ravnatelj zoološkega la- sojilo. s katerim je hotela osamo- horatorija na židovski univerzi v ljeni cmoki. Ali, kaj vam bi pra- svojiti svojega ljubavnika, tržne- Jeruzalemu, se je bavil z zagonet- CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA PRISTOJBINA ZA GABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — Sakser State Bank 62 Cortlandt Street New York City anje zasoncev nournieux ] jima ugrasti več tisoč frankov, a čevanje nekega insekta. ki se hra^ Tedaj je prišla gospodična Lizi- za nameček in maščevanje jima u- ni z grmičevjem. ka sa svoj račun. "Vse ob svojem'_______ času," kakor je dejala gospa Podrbajsova pri večerji pred petimi leti. KJE JE RAZTRESEN POLJSKI NAROD Poljski statistični urad je prejel od poljskih konzulatov podatke o poljskih izseljencih, širom sveta. Po teh podatkih živi v Evropi izven Poljske 2,837,700 Poljakov, in to: v Nemčiji 1.100,000, v Rusiji 650,000 ,v Franciji 500.000, v Litvi 200,000, v Čehoslovaški 137,000, v Latviji 83,000, v Ru-muni j i 56,580, v Gdanskem 30,000, na Madjarskem 17,000, v Jugoslaviji 15,150, v Belgiji 12,600; manjše naselbine so še na Danskem v Avstriji, Švici, Angliji, Holandiji in drugih evropskih deželah. V Ameriki živi 3,745.150 Poljakov, v Aziji 18,950, v Afriki 1250 in v Avstraliji 300. Vsega vkup živi izven c^omoviae milijona Poljakov. princesa Juliana se* bo poročila z 22-letnim. princem v- BODOČA HOLANDSKA KRALJICA dru- Male. enoletne, komaj 1 dni visoke palme s 1 le re Iko proda i ; jo. Mavadno pride palma v promet, ko je 80 cm do 1 m vi>oka. Taka palma je stara 4—"» let in je bila večaš na prostem. Pred prodajo se presadi v dvaliterski Ion- c. Kako je treba tako palmo gojiti, če si jo nabaviš? Palmo ne sm š postaviti na solnee. posebno ne na vroče poletno -olnce. Biti mora zmerom v s-nci. najbolje v sobi. Zaliva se dvakrat na teden s pn-stano vodo. Mrzla voda naravnost iz vodovoda ji škoduje. Priporočljivo je. da primešaš zemlji malo pečenih kosti ali pa umetnih gno gil i porabil za-e. N t t-i način je S iVk ogoljufal razn - ljudi za približno deset milijonov K'. Z EN SKA <;u i. /; i: N I J A vjete so do-v teku tega ► v jet i svoje Volitve v ruske so malega k 'očane in Š-meseea začno novi .-i delo. To pot so gledali na to. da hi prišlo v so vjete kolikor mogoče veliko ženskih članov. Posebna velja to za "ž"n-ko gubernijo" Kaluga. V tej gubern ji odhajajo moški posebno pozimi v industrijske kraje, tako da a-taja jo doraa večinoma ženske. ('e -o sovjetski člani večinoma moški, je delo skrajno, ovi- t» - . u i n , ■ rano, kci jih velik del leta ni doma. Paziti je treba, da ne dolu ..... .. , „ . , , .. ... ropot so v kaluski gubern:jski svet mix*"si (parazitov). Ako jin o- . 1 , . x , . .. „ ... izvolil 20.9 odstotkov zen.sk, v paziš, oneri takoj li-t za listom , , . , . . , . mestne svete i>a 2<-•>>. Za pred- vodo. v kateri je raz-topljeno mi-,1 1 . .... . , , . . . , scdniee vaških .svetov sti izvolih /o ali pa razredčen tobačni iz' ie- w , ts - ^ t i -i i 140 žensk, cek. Pazi tudi, da ne pri le palma j na prepih. Korenine se vedno bolj širijo, zato je treba vsako drago leto preskrbeti večji lonec. Presadi se vedno meseca aprila ali maja. Lastnik palmogojnega zavoda na Visu da vsakemu radevolje pojii-snila in navodila o negovanju palme. Saj ima v tem oziru mimo teoretične izobrazbe tudi bogato prakso. V svojem obširnem vrtu ima preko 7000 palm od najmanjših pa do 10 iq visokih. Najstarejša izmed njegovih palm šteje več kot 100 let. Ob vročih poletnih dnevih si človek prav rad odpočije v senci t ga palmovega gaja. ki je brez dvoma največji v Jugoslaviji. Treba pa je seveda mnogo truda in stroškov, da se vzdržuje ta vrt v tako vzornem redu. Pomislimo samo to, da so na Visu kraška tla, ki ne zadržujejo vlage, zato je treba vsak dan ■isiš&^-l^ i.^. .....- MILIJONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO f3* nobenega Lir-imcnta. ki di deloval nko hitro fn zadovoljivo kot PAIN-EXPELLEK. Rabijo Ra za prehlade, bolečine v prsih, gLnoboie. bolesti v hrbtn, ok<>-J-cD ile mišice, trde sklepe, izvine. izpahe j cnj a, revmatične bolečine. nt--: algi jo itd. Toleieča od;>r.iaoč, katero dobe, je nepre-cciiljivo. Ii prepričajte se. da dobita prijtr.o. AKC1IOR trgo^aka inamJLa na omota je vaše jjm-»tvc. ^ VrMaa in zanimiva knji* žica je ovita kros vsake »tekle-aite PAiN-EXPELLER-ja. V vseh lekirnah. 32 in 70 ccn:ov>. di direktno od: _ _ 7Jte labij-afar/0* oP FAd. RfCHTEa & CO. BwarAxa souro nmt m BROOKLYN, N.y K. i LI S R.-'X | fsi - GLAS NARODA, 26. MARCA 1 v Al U C H O ■ROMAN Za Glas Naroda priredil O. P. 38 (Nadaljevanje.) — Ena 'beseda, en krik. en signal s petama, — in vidva bosta t-ba plen jastrebov! — je zašti]>etal Gaucho. — Našel sem pot noter •j. lahkoto. Vidva pa bosta odru«ena ven brez vsake .zadrege za vaju! Ostre oči Koe< >»a so se {»cbesile pred srtipim pogledom bandita. Xj'gov tovariš pa je ipotegnil vase .sapo, prevzet od terorja. Nato pa je obstal nepremično, razven ]K>časnega dviganja rok. — Sedaj, ko me imaš, kaj boš storil z menoj? — se je roga! Uaucho nežno. Nobenega odgovora pa ni 'bilo. — Izročite ročaj svojega meča, general. — je ukazal Gaucho Tiocoaii, — in vi tudi, polkovnik, daz sprejemam vašo predajo kot vojna jetnika. Sedaj pa odidka tzopet nazaj v svojo sabo gneral. Jaz mislim, da i<- tam dobra kapljica! Žejen sem od dolgega ^>oho-da' Pil bom. Kad imam »hržalnika v livreji, čeprav sem le surov 14 a ne ho s pa m p. Zobje generala so s-1 ikiwi škleindali, ko sta on in oni drugi častnik odkorakala naprej, z revolverji bandita na svojih hrbtih. (jam ho je hitro precenil sobo s smehljajočimi se očmi. Brla je yelikaiuvka, <.premi jena z redkimi tapetami, izrezljanim pohištvom, debelimi preprogami in prttenetljivim razkošjem za tak kraj, tako tiaifč od morske obali. — Kako zelo bom užival nočni jKK-itek na oni široki postelji,— je rekel v*>ek), tH*iiega bandita, čeprav z rar-rloeiin strahom, ko so |>ote-l.ale saktinde. Ja/ s<-m r-šd svoj problem, general, — je konečno vzkliknil 'iaueho. —Sijajna strategija mora biti naravnost nalezljiva za vsa-1 o sobo, katero si počastil r. svojim smrčanjem, ■(►brni obraz! Oba "ovelja bodo smrtno praskanje v vašem grlu. razven "e zjikličete -.kozi vrata, da naj odidejo vsi navzdol! — je ( dvrni! baJKlit^ki glavar. Nobene zmote ni bilo mogoče glede njegovega razpoloženja. General se je pokori'l iti koraki .so izginili. — Sedaj imam izvrsten načrt. Ker pa sem izpulil vaše zobe, mi lahko na I i je te vina iz vaše flaše, moj general. Polkovnik mi bo lahko prinesel čašo na zlatem krožniku, ki zgleda, če -se ne motim, kot plen iz svetišča aia gori! Par se je pokoril, kajti nenadno dvignenje orožja Gaucha je prepričalo oba, tla je nju življenje odvisno od molčeče pokorščine. — Tukaj, na zdravje Gaucha. — se je glasila zdravica bandita. — Iji r>edaj vama bom povedal svoj kra*ni, mali načrt, kako zavzeti Mesto čudežev in vse njegove »krasne vojake ter krasnega generala — ter zaklade, radi katerih smo jaz in moji tovariši pot-ovali na milje in milje daleč, da jih loosestvujemo! Kocoso se je k slo zasmejal ter tvegal kroglo v svojem srcu. — Ah, vidim, da še ne poznate moje ročnosti! Jaz sem čudodelen č leve k, general! Celo vas \ lad ar, Ruiz, me ceni toliko, da je ponudil celo premoženje za moje ubogo telo! Če vam je var živeti dalje kot tekom naslednjih petih minut, se pokorite mojim poveljem ... in ufbogajte! Šestnajsto poglavje. VOLČJA PAST. Deset, tresočih se državljanov, različnih pokiicov, je stalo v krogu bleuteerh bajonetov,-prav v srcu široke esplanade. Krog kroga neusmiljenih vojakov so stale -ženske in otroci, stokajoč ter histerično dvigajoč roke v solznih molitvah proti 'belemu svetišču ob gorski strani. — Končajte to neumnost! — je zakričal neki podčastnik. — Mesto da kričite tukaj, bi ve ženske boljše storile, če bi letale po cestah ter pomagale 'pri zajetju Gaucha ! Potegnil je svojo uro ter se smejal naglemu teku kazalca za sekunde. — Ostalo vam je še .pet in štirideset minut, — je pojasnil nesrečnim sorodnikom talcev. — Če ne bo ta ]>es s .pa in p razkrit v svojem skrivališču ter izročen vojakom generala, ibodo vašim možem -pas:Hi nekaj krvi, da se jih ozdravi njih mrzlice. Požurite se! Pomladite jih s svojim 'bajonetom, seržamt! Množica se jeu umaknila, brez upanja. Naenkrat pa je ne.ki stari mookruto zvezan zadaj, zaklical s-ojim nesrečnim tovarišem: — Poglejte, poglejte na balkon .zupainove hiše! Ali me varajo moje stare oči Ali je to general, s svojim pomočnikom ter tujcem med obema? — Vsi svetniki naj bodo slavljenj! — je (Zakričala neka ženska, z otrokom v naročju. — Jaz lahko vidim jasno njegov obraz. To je Gaucho! — Gaucho? — je viprašal podčastnik neverno ter se obrnil naokrog. Njegove oči so skoro stopile iz jemic, ko je videl Roeosa, ki .le pomignil s svojo desno roko uniformiranim možem pod širokim i alkonom. — Rocoso je ujel Gaucha, kot je rekel, da ga bo! Krik, ki je vstal med možmi pod ibalkonom, se je razširil preko cetloga prostornega trga. Jloeosa je b:!o lahko videti priklanjati se ter mahati s svojo desno roko, doeim je stal temnopolti Gaucho molče m mirno poleg njega, ko je polkovnik pritekal nanj z druge strani — Imata roki bandita zvazani za njim: — je vzkliknil neki meščani-jetnik. ! — je zakričal neki drugi. — On nam je povzro- Marija Grošljeva: L življenja Zajčkov. Velikonočna basen. Jutranji solnčni žarki so objeli [ s-veži vrh s t asi t eg a bora, da so se bujne igle zalesketale v jasnem zlatu. Majka obil ga zarodau gospa Zajka je po krempeljcih pristopi-cala v zračno spalnico svojega zajčjega drobiža in odgmila zelene zavese, da so solnčni prameni neovirano smuknili na mlade zajčje gobčk1 in se pokrili v mehke kožuščke. Majjka široko odpre razkljani gol>ček in zakliče: "Otroci, vstar.i-te. čas je že, kukavica na strehi se vam roga in kliče brez miru: Ku-ku. kuku, zajčkov ni tu." Pa ni zaleglo. "Ilopsasa. čez tri gorice, id ' mo po jajčka, nikdar ne bole nožice Zaj?a Rjavosrajčka!'' Spotoma srečaj i Veverico, ki škropilo, culjalo in lilo vsenaokoli; po tleh, po jajčkih in po zajčkih. Jakec Hitrokrakec je slikal rii-rnene, s cvetočimi zvončki vse vprek okrašene, od poldne do ene. Mihec Popihec žareče, kot mak, ckoli pasu pa vijoličen trak. Spelea z banderci je slikala jan-čke. Punkelj naredil najlepšo je sliko. s šapo namazal je piko veliko. In ker j** kibiciral zdaj tam zdaj jim je jezno pihaje prekrižala pot. tu, je bil koucem koncev vos pi "Kam pa. kam, tako slabe v o- kast, lisast in marogast. Pogledal Ije," vpraša gospa Zajka. "V Jelčin vrh. na protestno zborovanja kola jugoslovenskih Veveric, i?ule smo. da nam hočejo zapleniti vse češarke. In ti?" 4' Po velkonočna jejčeea.'' Tn skačeejo dalje, pa Ježa, ki je nekam urno proti gozdni jasi. "Kam pa. kam, doktar Ježek se je v (zrcalu, pa se je od smeha prijel za pisani trebušček im*d je vijoličen, rdeče uhlje zelen repek, trebušček pa ves kot mavrica sama. Zajčki so s^ pražnje obleki in srečajo odnesli piruhe malčkom v mesto, korakal Seveda šel tudi Punkeljček Str-bunkeljček z njimi. Jakec Hitrokrakec j" vlekel dre-.Bodica, ga vpraša Zajka. to. Mihec Popihec je sanjah mom-j "V sivemu Kuščarju v Skalna-Ijal, Pavček Ilrustaveek je sanjal ti grad. o sladkih korenčkih. Spfdca Čepel- Sinček edinček Martinček je ca je skrivala svoj toLsti trebušček (vrtogralvii in Švrkal po prisojnih »od odejo in najmlajši Punk'dieek(pečinah pa si je odščipnil repkovo Štrbunkeliček je ležal v mehki cib- konico. Izperem in zasjem mu ki in molel vse štrri od sebe. Po brano, nič hudega ne bo zraste mu Tanjal» so mu pod noskom prve spet. ju ti, milostiVa?" '»rčice in prvi glodaček mu je silil j z rožnih dle.-en. Rirotek je imel dabo noč in je šele ob zori zaspal. "Po velikonočna jajčeca." Ker se potuhnjenei niso odzvali, orime makja svoje ene otročice1 in razidejo se. Skoro so prispeli na cil j. V votlem hrastovem deblu je bi ČESEN—SPLOŠNO ZDRAVILO . , „ . , , ,„'la bogata zaloga jaV-ee, sveta zaj- 'a dolga ušesa in pomece drugega _ J *' ' J . . , , t ičja prastara tajna, za drugim iz gorke poste'je. t o _ . . -- i Poklekn'li so, so o.lprtali koščke Hranili so se. otepali so s taci-1 1 1 !in košare i 11- Tu Punkelj č^k je dobil drobno jajčece v svoj mali košek. Vračajoč se, so zapeli: •ami, kobacali in eiviliii. jezno po melikem mahu preobračali kozolce, i slednjič vendar ubogljivo smuknili v svoje lepe. nove rjave srajčke. Nato jih je majka, go pa Zajka, nagovorila takole: "Dragi moji otročici. Zajčki Rjavosrajčki. Ve-'ika noč je tu, oprtajte si koščke, v gozd idemo po jajčka." To je bilo veselega vzklikanja. Živahni otroški živžav pa je . . zbudil Punkeljčka Štrbunkelička. S1C,P?a brlo^a' veSel° ™kali in 'd mu je majka privoščila pokojni *en. _ „ , . . . '^e je prehlad d, je staknil nahod Zaeel ie lbteti m milo prositi: - . » , ... ,. ' in je zaeel kihati. "Majka. i?,-7, iti s teboj, ne ostati >r ., J • I Majka mu je ^m, psciki pliti. lajati hov, hov, nostlj, nuske liokati pif, tiaf. | T , .. 1 j lil sli so dalje. Tn dobra gospa Zajka je vzela Punk Ijček Strbunkeljček je za- Punkeljčka Strbunkeljčka živo čel vekati: "Majka, busek buba." Tn hočejo dalje. Toda Punkeljček Strbunkeljček je omagal m se ni ganil z mesta, /a njim jo je pihal Mihec Popihec, Majka je naprej. Punke. nato se je zibala Spelea Gepelca, ]j(Vk pa in bn<> se je bati za njo je skakljal Pavček Ilru- da js izpuli repek stavček, za njim je korakala maj-, Majka je zadela štuparamo in srečno so dospeli domov. 111 Doma jih je še nestrpno pričako val strogi očka Glodaček Godrnja- Pred pet tisoč leti so uživali, kakor je ugotovil Herodot na svoji poti v Egipt, sužnji pri stavbi Cheopsove piramide čusen, da so ostali sveži jn zdravi pri delu. Teh sužnjev je bilo stotisoe. Hippo-krates, znameniti zdravnik starega veka. je priporočal čes^n proti nalezljivim boleznim in črevesnim ne-prilikam. Tudi rimski Plinij je priznal njegovo zdravilno moč. V ... , , . srednjem veku je bil e sen še v in jih zvrliom napoini-i , . Punkeljček Strbunkeli-^1^. P°'neje S0 Se °^ibali zavoljo zopernega duha. V no- "Hopsasa, čez tri gorice, polne so košare, varno dvigajmo nožice, da se kaj ne stare!" V velik vi jugi so se ognili li-•jega brk zbijali šale. j To la Punkeljček Strbunkeljček "e staknil nahod obrisala mokri pokore o s seboj. Prvi jo je brisa] Hitrokrakec, ka Zajka, za majko Zajko je dro- . bil Punkeljček Strbunkeljček vlekel majčico za repek. Skakali so po travi in resju, po ček. vetcrnicah in velikonoč.nicah, pre- Prinesel jim je skodelic" z barko korenin, jarkov in krtin, skozi vami in čopič. Stepli in pulili so grmovje in sipčevje ter si veselo se za nje in začeli pomakati čo-prepevali: piče globoko, skoro do dnal da je SKUPNA POTOVANJA v JUGOSLAVIJO in ITALIJO ki jih priredimo SPOMLADI inPOLETI tekočega leta: po Francoski črti' preko Havre: 5. APRILA, S. S. PARIS 9. MAJA, S. S. ILE DE FRANCE, Glavni pomladanski izlet 25. JUNIJA, S. S. PARIS, Glavni poletni izlet 25. JULIJA, S. S. ILE DE FRANCE ,_ po Cosulich črti preko Trsta: 29. MARCA, S. S. VULCANIA 22. MAJA, S. S. PRESIDENTE WILSON 12. JULIJA, S. S. VULCANIA po Holland-America črti preko Boulogne sur Mer: 26. APRILA, S. S. STATENDAM Za te izlete so nam dodeljene najboljše kabine. — Za nadaljna pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK vejsem času stopa znova na površje. Profesor Roas je zdravil n°kdo lekle, ki je imelo notranji katar,1 "clo leto brez uspeha. Dekle je iz-j ginilo in se mu predstavilo če? več tednov. "Kje pa ste bila?", "V Pra n c i j i, gas pod p rof esor. i n tam so mi rekli, da naj jem česen j kolikor ga prenesem." Zdravnik so ni mogel načuditi sv°žosti in či-losti. ki jo je dosegla mladenka z uživanjem česna. Profesor Roos si je vzel ta zgled za primer in je pričel zdraviti zlasti s surovim česnom. "Mun-?h°ner Medizinische Woehen-sehrift" je pirobčila leta 1925. njegovo študijo, ki je povzročila preobrat v znanstvenem svetu. Pariška akademija pravi, da česen "Isti kri. znižuje krvni tlak. olajšuje delavnost srca, cisti želodec "n čreva, uničuje bakterije. Po-; ročila navajajo dejstvo, da doča- i kajo ljudstva, ki se ne strašijo du-ha surovega česna, kakor na Balkanu, v Dalmaciji, na Poljskem židje, Čerkezi, visoko starost, sveži telesno in duševno. Sedaj gre le za to, da se vzame Česnu zoprnost, ki odbija, da se ne bo moglo vč reči: beži, smrdiš po Česnu! Pozornost francoskih zdravnikov je obrnjena na pro-^ blem uporabe zdravilne sile surovega česna in na odstranitev, smradu. Pomenilo bi morda to pomoč za regulacijo črevesne delavnosti, či-je nepravilnost ubija tako velik odstotek modernih ljudi. letanje ©ar*iJka* 28. marca: Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mer Vole odam. Boulogne 8 ur Me* Hot-terdua 29. marca: lie de Krance. Havre Berensarla. Cbarpourg 80. marca: Vulc&ma., Trst Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pwnnknd .Chtruourg, Aniwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer Rotterdam 3. aprila: America, Cherbourg, Bremen 4. aprila: ■Dresden. Cherbourg. Bremen 5. apriia: Pari«. Havre. < Izlet) Olympic, Cherbourg 6. aprila: Albert Ballin Hamburg. Cherbourg Conte Biantamono, Nupoli. CJeno-va 10. aprila: Maureianla. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 11. aprila: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bre men 12. aprila: New Amsterdam, Boulocne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Roma. Napoti. Genova 13. aprila: Minnewaska. Cherbourg St. Louis. Hftmburx. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 15. aprila: Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg:, Bremen 17. aprila: Aijultania. Cherbourg Karlsruhe. Ltoulugne Sur Mer. Bremen President Roosevelt. Cherbourg Bremen 19. aprila: Veendam. Boulogne Sur Mer. Rot tenlam lie de France. Havre Majestic. Cherbourg Lapland, Cherbourg, AntWf>nx-n 20. aprila : New York. Cherbourg. Hamburg C'>nte Grande. Napeli Genova 23 aprila. Columbus, Cherbourg. Bremen 24. anri'a: Berenftarla. Cherbourg Georeo Washington, Ciierbuurg. Bre men 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bre men 26. aprila: Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rot terdam. (Prvif). Naš izlet. Paris, Havrt* Olympic. Cherbourg Pt-nnland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoli, Genova R DNI PREKO OCEAN/ Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: lie de France 29. mar.; 19. apr. Paris 5. aprila; 26. aprila. France 3. maja; 24. maja. 'Ob nolnoO.l NajkrajSa pot po železnici. Vnakd«. je v posebni kabini z vsemi ni"d?rni-mi udobnosti — Pija.'a in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSjLjte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. ' - ' ' • COSUtlGHliNE 'TELEFON" V PRAGOZDU 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Divja plemena v ekvatorski A-friki imajo že dolgo neke vrste brezžičen "telefon," t. j. način sporazumevanja med oddaljenimi ljudmi. Postopajo takole: V votlo drevo zabijejo dolgo" zagozdo in vzamejo v roke dve palici, ki sta na koncu obdani s sirovim gumi-jem. Če udrihajo s palicama po tej pripravi, nastanejo razni zvoki, ki se lahko zvežejo med sabo, tako da jih tuje uho razloči in razume. Tako( pripravo imenujejo ondi gudu-gudu. Vsako pleme ima svojega gudu-gudu "telefonista", ki se dobro spozna v "razgovor" s palicami. Če se pojavi v bližini kak hud slon ali panter, ali ako želi katero pleme povabiti sosede na lov na antilope, se oglasi gudu-gudu. Udarci se slišijo — zlasti v tihi noči — do 40 km daleč. Takoj nato se oglasijo nadaljnje postaje in tako se v teku ene noči razširi klic in poplah po vsem ogromnem ekvatorskem pragozdu. Smisel vesti se ne zazna* NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Ogromna motorna ladja Vulcania Odpluje na njeno prihodnje odplutje 30. MAE. in zopet 4. MAJ. Kot njena posestrlmska ladja — Saturnla, preka&a vse ladje »veta v razkošju, udobnosti in naglici t»*r nudi najboljšo službo v Evropo, posebne cene za tja ln nazaj. Več novosti na Vulcanljl in Saturnljl, vključno plavalni bazen v drugem razredu. Veliki parnik na olje Presidente Wilson ODPLUJE 18. APR. in 22. MAJA PHELPS BR08. & CO , Gen. Agenta 17 Battery Place, New York va — ko pri brzojavljanju — po določenih znakih ali besedah, marveč po ritmu. Kako daleč gre ta primitiven način dogovarjanja v daljavo, priča sledeča dogodba : Ko je potovala skozi srednjo Afriko raziskovalna ekspedicija Citroen je zbog slabih cest nekoliko zakasnila in se je hotela kar najmanj po-muditi na postaji, določeni za zajtrk. Domačini so sporočili to njeno željo z guda-gu^u 20 km oddaljenemu sa&dnemu plemenu. Ko je ekspedicija dospela tja so že stali ondotni domačini ob cesti in vsak je držal v rokah oskubeno "koko" (kuro), Brezžični udar so tedaj dobro razumeli in ga natanko izvršili. 27. aprila: Deutschlajid. Cherbourg. Hamburg Minni-tonka. Cherbourg 30. aprile: America, Cherbourg. Bremen 1. maja: Mauretanla, Cherbourg 2. mala: Dresden. Cherbourg. Bremen 3. maja: Krance. Havre Vulcania, Trst Homeric. Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 4. maja: B«:genland Cherbourg. Ar twerpen Mlnnekahda, B»ulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg 8. maja: Auitania. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Bremen 9. maja: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen 10. mala: lie de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cht-rbourg An twerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic, Cherbourg, Bremen 11. maja: Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano. Napoli. Genova 13. mala: Reliance, Cherbourg. Hamburg 15. maja: Paris. Havre Berengaria. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Brf-mt-n 17. maja: New Amsterdam. Boulogne 9ur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg I^pland, Cherbourg. Antwerpen Minnesota, Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg, Bremen Roma. Napoli. Genova 18. maja: St. Louis, Cherbourg. Hamburg 22. mala: Presidente Wtoon. Trst (Izlet) Mauritania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. > Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. maja: France, Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnetonka, Cherbourg New York. Cherbourg. Hambnrg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Napoli. Genova 29. mala: Aquitanla. Cherbourg America. Cherbourg, Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen 31. mala: Pa de France. Havre flzl«*t> Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. NapoH, Genova. (0. junija: Paris. Havre (IZLET) M. julija: Tie rte Wane«. Havr« (IZLET) Kako se potuje v stari kraj in nazaf v Ameriko Kdor je namenjen potovati v atari kraj. Je potrebno," da Je poofien e potnih Ustih, prtljagi ln dragih •tvareh. V sled naše dolgoletne la-kofinje Vam ml aamoremo dati najbolj Sa pojasnila tn priporočan* vedno le prvovrstne brzopaixlke. Tudi nedrftavljant samorejo potovati v atari krai, toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno Leto ail • mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ta to naravnost v Washington. D. CL, na generalnega naeelnlAkega komi* aarja. Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 3L julija 1926 se nikomur več ne pofllje permit po pofiti, ampak ga mora iti Iskat vBak prosilec oaeb-no, bodisi v najbližji nsselnifti lira d ali pa ga dobi v New Torku pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lasts« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCS IZ STABEGA KRAJA Od prvega julija Je ▼ veljavi as-▼a ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave ar morejo sme-rifikl državljani dobiti svoje iene ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter amerlfike državljanke svoja mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvot«. Jugoslovanska kvota xnaSa Be va-dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni starlit amerlfiklh državljanov, moije ameriških državljank, ki so se po L junija 1928. leta poroSU ln po-ljedelcl, odroma iene in neporočeni ^otroci izpod 21. leta onih sodržavljanov, Id ao bili postavna prlpuičenl t to deželo zs stalno bivanje m. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto breo vsake prednosti v lati, pa se m sprejema nikaklh Tis«)* STATE BANK - i. IšlŠHMi^fcžgčiEžiižs;