& VESTPHK utmmtmmmtttHnmmtnnmummmmuHHmmmmumml E Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt § E izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = ) P. b. b. nummmHmunmimumtintmnmMimiunnnmmtnnmmunli *-^TN)K XXXVi CELOVEC, PETEK, 24. APRiL 1981 ŠTEV. 17 (2016) OB 40-LETNtC) OSVOBODiLNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA: Načeta in izkušnje OF nam morajo biti vodiio tudi danes in v bodoče M je -UM s/ofeMS^i ^ deset/etja /astTt/ Mž/ "aua/ newš^eg4 Mper/a-j^g, u/^Mjoče si/e, ^/ so ^hr/desetM/ /ef/ ^roj//e Msodo ^ /j^dstUC, tMd/ po MSod- ^ezi ^ P°w/ad/ 7947 w/so /?ote/e 2ez% ' po/7/epa je &t// Mdcz- s/oueTts^/ zew/j/, ^jer so se ^t;'r prep/eta/Z vojaški zzz po- ^^,{^^z-eyz' sosedu//? /aš/st/čm/? dr-pg/ so s/ouens^o ozew/je zzzzjzzo jij) ^°^/e za strateške prew/^e sfo-w za os^r/70 /?oj/šč zzz vojne %'^'je. rzacz'$rzčnz7z s// na /agos/a-po^', 7947 je zazo zgraje ^ z njzznz, v ^o//^or se poZezn ^z?z fd/rtja/e o^zzpafors^žzn s/- sraznzz prot/aja/e s/ouen-p^rodne znferese. za^^^g^stranžpasota^raZvne-^o/fi°^ oZrpnz/a srca s/ouens^Z/? rola ^ se Z?rez o^/evanja odzvali' ProZžzznperzajzsZzčne jronZe, pa^.^° Pod vodsfuoTM /(onzanzsZzčne t< '^ovenz';e že 27. aprz/a 7947 7j^.^^rjevz' Tzzšz' na Večnž pot/ f do asZanovz/ž prez7sZavnzA;z že Pov, z njo v a^czjs^o enotnost zjenzo^raZzcnega ^r//a v Se ^ ^rščans^o socza/zstzčne s^zzpž- :^,z^,^°^^čno neoprede/jew//7 s/oven "'turni/? de/avceu. Pozzv Prot/- zznperzajzsZzcne jronZe, ^/ se je po dve/? zneseczjz prezznenovaJa v Osuo^odi/tto jronZo s/ovens^ega narozja, na odpor prot/ o^apatorja, na /?oj na žžv/jenje zn smrt s sovražnž^ozn je -o najkrajšem časa zaje/ široke /jzzzžs^e množice, z/a se je ošfokodi/no g/kanje kaj kma-/a razvi/o v vse/jadsk/ oz/por na fsem s/ot?enskem ozezn/jzz. OP nz' ki/a /e paro/a na z/dot?//) ši-rozn naše zezn/je, aznpa^ žžva, zzszner-jajoča rer oz//očzzjoca sz/a, ^ačerž se je vsepousoz/ p?os7ovo/jno po^orž/ naš č/ove^, katero pa je oz/ prvega z/ne pogzz/zonosno o/zčzztz/ tzzz/ž jašzs7zcnž o^zzpator. ZaZo spaz/a zzsranovzZev OsvoPoz/z/-ne jronZe s/ovensPcga naroz/a Prež z/vozna nzez/ najvažnejše zn najve/z-casZnejše z/ogoz/Pe ne /e naroz/noosvo-Poz///ne PorPe, znarveč zgoz/ovzne s/ovensPega naroz/a sp/oP/ 7(o se /etos spoznznjazno tega ve/z-častnega z/ogoz/Pa, to je 40-/etnz'ce vstaje naroz/ov zn naroz/nost/ /zzgos/a-vzje ter 40-/etn/ce zzstanovžtve Osvo-Poz///ne jronte s/ovensPega naroz/a, se zavez/azno, z/a je OP poz/ uoz/stuozn ž?oznzznzstzčne partzje organ/z/ra/a, vo-z/ž/a zn zznagov/to Ponča/a part/zan-sPo PorPo za osvoPoz/ztev zn zz/rzzžz-tev vsega s/ovensPega naroz/a, z/a je osnova/a 37ouensPž naroz/no osvoPo-z/ž/nz' oz/Por Pot zaroz/eP s/ovensPe Demokracija-napredek-mir ZA SVOBODO iN ENAKOPRAVNOST V A B ) L O Osrednjo prireditev OB OBLETNiCi ZMAGE NAD FAŠiZMOM )N PODPiSA AVSTRtJSKE DRŽAVNE POGODBE Soboto 9. maja 1981 ob 20. uri v Domu giasbe v Ceiovcu. Sodeiujejo: Mešani pevski zbor SPD „Danica" iz Šentvida Danica čertov iz Siovenjega Piajberka Doppeiquartett Bieiberg vom Bergmannischen Gesangs-''erein Bieiberg-Kreuth Mešani pevski zbor SPD „Srce" iz Dobrie vasi Mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie Koroški partizanski pevski zbor iz Ceiovca Recitatorska skupina Siovenske prosvetne zveze Sovorijo: R'- Franci Zwitter, predsednik Zveze siovenskih organizacij Matevž Griic, predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev Hans Pawiik, dežeini predsednik Zveze sociaiističnih borcev svobodo siovenskih organizacij " Koroškem Narodni svet koroških Siovencev z/ržztunottz, z/zt j? ^rePo ^/oventPcgzt nztroz/no otvcPoz///ncgzz jvctz: /n /Vzt-ctonzt/negz! Pom/tcjz: z)^voPoz/ztvc ^/o-ventje MitztnouZ/g ^?rvo ^/ovcntPz) v/zt-z/o /n KrMn/čt/zt Mntottojno ^/ovcn-tPo z/ržztvo — ^oc/zt/Mtzčno rc7znP//Po ^/ovcn/jo, P/ Pot soctzt//ttZzfnz: Mnto-nprnvnzt z/ftnoPrzztzčnzz tpn^nott z/c-/ovn/P /jnz// /?o M$t%u/ /e tC7n nzt/ztgzt, z/z: „tz/7o/njtzjcjo z/o/žno tPrP /n zzzvzcntztjozztKrez/Ztev/^o/ožztjztt/o-vcntPc nztroz/nc jpn/7noyt/ v Zzzntcj-^tvn /n ^/ovcncev v tnj/nt". Vte to j c Mo mogoče tzzmo, Perje O/ znzt/z: zz/rtzžtt/ vte zz/rztve tt/e s/ouen-tpegzt nztroz/zt ne g/ez/e nzt nj/Povo tvetovno nztzorno g/ez/zznje v strnjeno enotno jronto zz: nztc/onzt/no /n soc/zt/no osvoPoz/ttev,* Per je PZ/% vez/-no povezanzt z /jnz/stvont zztvez/ztjoc se, z/n P/ P:/e s/zr/čo ogromne 77remočt opK/7zttorsP/P st/ s/ovensPe /tzzrttzztn-sPe osvoPoz/t/ne enote Pntzt/tt nnt-čene, če ne Pt tnte/e množične /toz/-/7ore /trep/vzt/stvz:,' Per je vez/no rztztz-me/zt tztrtp č%sa /n s/ovensPegzt vjtrzt-šztnjzt n/Pz/ztr nt g/ez/zt/zt /očeno oz/ ostzt/egzt z/ogztjztnjit tn ozPo nztctonzt-/tst/čno, ztm/7z!p gzt je vez/no vtz/e/zt v sP/o/7tz z/ogztjztnjzt v z/rttžPt tn svetn tn v PorPent /tovezztnostt z z/emoPrztttč-ntmt st/ztmt tnz/t z/rtzgtP nztroz/ov ter nzt tzt nztčtn z/ztjzt/zt vse/jttz/sPemtt gt-Pztnjtz jztsne pers/tepttve. Zztrztz/t tegzt se je poz/ njenttn voz/-stvom s/ovensPt č/ovep zztče/ spet osveščztt/, njegova poteptana naeto-na/na zavest spet z/vigatt, vp/tv Ptt-/erjevsPe socta/ne z/emagogtje pa pešat/ — /n to vsepovsoz/, Pjer žtvt s/o-vensp/ č/ovep, ttzz/t' pr/ nas na Tčo-rošPem. Ptzz/t' po naš/ zetn/j/ so Ptna-/tt zaž/ve/t oz/Por/ OP /n zz/ramt/t našega č/ovepa za oz/por /n tzpor zoper nac/stZčnega natZ/n/Pa, P/ je v svoj/ namer/, z/a zatre naroz/no osvo-Poz/Z/no g/Panje /n part/zansPo z/ejav-nost, zače/ tzporap/jat/ sPrajna srez/-stva mor/je /n P/anja ter množ/čnega prese/jevanja /n s/ovensP/ naroz/ t/e-jansPo oPsoz/t/ na smrt. Dan/ttspe/, se ZmamozaPva/Zt/ OP, P/ je poz/ voz/stvom 7čomizn/st/č-ne part/je organ/z/ra/a vstajo s/ouen-sPega naroz/a, Pt' se je spttpaj z vsem/ jtzgos/ovansp/m/ naroz// /n naroz/nost-m/ poz/ mot/r/m voz/stvom marša/a P/ta npr/ jaš/st/čnemn nast/jn /n op npoštevanjn jasn/P nače/ /n navoz/t/ OP P/jttP strašansP/ premoč/ sovraž-n/Pov zmaga/. /Vače/a /n /zPnšnje OP — enotnost, tovar/štvo, soz/e/ovanje /n pr/jate/j-stvo mez/ naroz// morajo zato P/ti /n ostat/ uoz/Z/o tnz/i nam, P/ se še vez/no Por/mo za svojo nac/ona/no /n soc/a/-no enaPopravnost. Po so vrez/noie, P/ so Pi/e voz/Z/o našemit č/ovepn v najtežjem časti, Po je š/o za P/ti a/t ne Pit/ — oP nj/Povem npoštevanjti, op zatipanjn v /astne st/e, oP soz/e/ova-njtt z z/emoPrat/čn/m/ st/am/ ttiz/t' so-sez/nega naroz/a /n oP pomoč/ matičnega naroz/a ttspeP tttz/i naše PorPe ne Po izosta/. dr.FranciZwittef predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem V soboto 25. apriia 1981 ob 17.30 uri bo ob spomeniku padiim borcem proti fašizmu ter žrtvam fašističnega nasiija na po-kopaiišču v Žeiezni Kapii spominska svečanost kjer se bomo pokioniii spominu vseh naših junakov, ki so s svojo borbo, s svojim trpijenjem in s svojo žrtvijo prispevati k zmagi nad nasiijem in krivico. V okviru svečanosti bodo spominski nagovor, nastop domačega pevskega zbora SPD „Zarja" in poiaganje vencev. Z udeiežbo na svečanosti bomo počastiti spomin na vse tiste, ki so se boriii in se žrtvovati v boju za svet miru, svobode, pravičnosti in sožitja. ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV Številne proslave po vsej slovenski zemlji Po vsej Sioveniji se v teh dneh vrstijo najrazličnejše siovesnosti in prireditve v počastitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, posvečene pa so obenem tudi praznovanju 1. maja ter obletnici zmage nad fašizmom in s tem osvoboditve domovine. Posebno pester je spored teh prireditev v Ljubljani. Že včeraj je bila v Domu Ivana Cankarja otvoritev razstave o OF z naslovom „Država v državi", medtem ko so v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo ..Tematika NOB v slovenski dramatiki". Danes bodo v Ljubljani slovesnosti ob sprejemu Štafete mladosti; šolska mladina bo sklenila okrog Ljubljane živ obroč, dolg skoraj 35 kilometrov; v Študentskem naselju pa bo štart II. Teka Osvobodilne fronte. V nedeljo bo ob 9. uri s parkirišča Hale Tivoli startal avto rally„Po poteh partizanske Ljubljane", zvečer ob 20. uri pa se bodo po Ljubljanici spustili čolnički v spomin na podobno prvomajsko akcijo leta 1943. V ponedeljek pa bo v Domu Iva- na Cankarja slavnostna akademija v počastitev 40-letnice ustanovitve OP, ki ji bo zvečer sledil ognjemet z ljubljanskega gradu. Poleg tega bodo v Ljubljani in vseh drugih slovenskih občinah še razne druge slovesnosti, ki bodo dosegle višek z zaključnimi prireditvami 9. maja, ko bo v Ljubljani jubilejni 25. množični pohod „Po poteh spominov in tovarištva". V praznovanje pomembnih obletnic se vključujemo tudi zamejski Slovenci. Na Koroškem bomo imeli osrednjo prireditev 9. maja v Celovcu (podrobnosti v vabilu), medtem ko bo v Trstu osrednja prireditev že v nedeljo 26. aprila, ko bo osrednja proslava 40-letnice OF v Kulturnem domu. Sicer pa bo Primorska to obletnico počastila tudi še s posebno akcijo, za katero je dala pobudo primorska mladina na obeh straneh meje: na predvečer obletnice OF bodo po vsej Primorski zagoreli kresovi, okoli njih pa se bo zbrala mladina, da manifestira obujanje in prenašanje tradicij OF in narodnoosvobodilne borbe. Kje se je kaj omehčalo? Minulo nedeljo, očitno pod vplivom velikonočnega razodetja, je deželni glavar Wagner v manjšinskem vprašanju spet enkrat „odkrival" senzacionalne novosti. V svoji redni radijski oddaji je namreč vedel povedati, da je v zadnjem času prišlo do „omehčanja stališč", kar se tiče pripravljenosti koroških Slovencev, da bi sodelovali v tako imenovanih manjšinskih sosvetih. Svoj tozadevni optimizem je Wagner utemeljeval s pogovori, ki so jih vodili med nedavnim obiskom predsednika jugoslovanske vlade Djuranoviča na Dunaju. Ne vemo, kje se je kaj omehčalo. Tudi nam ni znano, da bi bil predsednik Djuranovič kjer koli podajal izjave v tej smeri. Nasprotno je bilo med srečanjem predsednika Djuranoviča s predstavniki naših osrednjih organizacij z obeh strani nedvoumno ugotovljeno, da v trenutnem stanju manjšinske problematike ni prav nobenega vzroka za vstop v sosvete. In še več: ponovno je bilo jasno opredeljeno že znano načelno stališče koroških Slovencev do sosvetov ter poudarjeno, da tega stališča nimamo vzroka spreminjati, dokler ne bodo ustvarjeni določeni pogoji, ki bi sodelovanje v sosvetih šele omogočili. Torej se je treba vprašati, kam je meril deželni glavar Wagner, ko je govoril o „omehčanju". Ali je bila to samo nova oblika pritiska; ali pa je šlo za poskus, če bi morda le uspelo dobiti kakega „robaka", ki bi bil — seveda proti primerni odškodnini — pripravljen pasti lastnemu narodu v hrbet? Slovenci v itaiiji odkianjajo pogojevanje svojih pravic s številčnostjo Čeprav se v itatiji v zadnjem času vidno izboijšuje spiošni odnos do manjšinske probiematike, se mora tamkajšnja siovenska narodnostna skupnost siej ko prej boriti za dosego giobaine zaščite in s tem za ustvaritev pogojev, ki bi jamčiti njen obstoj in vsestranski razvoj. O tem posebno zgovorno pričajo doigoietne priprave zakona za giobaino zaščito Siovencev, ko se vedno znova dogaja, da na pristojnih mestih „najdejo" nove izgovore, samo da morejo deio zavreti. Prav o teh doigotrajnih pripravah je biio govora tudi na nedavnem posvetu s predstavniki družbenopoiitičnih organizacij obaino-kraške regije, katerim sta predsednik Siovenske kuiturno-gospodar-ske zveze v Trstu Boris Race in direktor tržaškega Siovenskega raziskovanega inštituta dr. Karei Šiškovič toimačiia sedanji poiitični po-iožaj v Trstu in dežeii Furianiji-Juiijski krajini, ziasti pa jim govorita o pripravah za sprejem zakona o giobaini zaščiti Siovencev v itaiiji. Italijanska vlada je za pripravo hala z delom, vladi še vedno ni bilo osnutka takega zakona imenovala predloženo poročilo o delu komi- posebno komisijo, ki se je v letih 1979 in 1980 večkrat sestala, toda slovenska stran je vedno spet naletela na razne odpore in so ji ponujali kompromise, so bili za Slovence nesprejemljivi. Kot naravnost nevzdržno pa ocenjujejo Slovenci dejstvo, da po več kot treh mesecih, odkar je komisija prene- sije. Kljub vsem težavam in zavlačevanjem pa so Slovenci vendarle zabeležili tudi določene uspehe. Predvsem so dosegli, da italijanska stran danes končno priznava, da Slovenci živijo v 35 občinah — v šestih na Tržaškem, v osmih na Goriškem in v 21 v videmski po- Nova dvojezična šola za Slovence na Madžarskem Komisija za narodnosti, ki deiuje pri izvršnem svetu Žeiezne županije v Szombotheiyju na Madžarskem, je pred nedavnim sporočita, kaj v novem petietnem obdobju predvideva, da bo uresničeno za pripadnike siovenske, hrvaške in nemške narodnosti. Za stovensko narodnostno skupnost na Madžarskem bo veiikega pomena že to, da bo Monošter, ki je gospodarsko in kuiturno središče porabskih Siovencev, kmaiu dobii status mesta. S tem bodo namreč ustvarjeni tudi boijši pogoji za uresničitev doigoietne žeije tamkajšnjih Siovencev po gradnji sodobnega kuiturno-prosvetnega doma. Še večja pridobitev za Siovence ob Rabi pa bo gotovo gradnja nove dvojezične osnovne šoie, ob kateri bodo urediti tudi dijaški dom. Poieg omenjenih načrtov za središče porabskih Siovencev pa obijubijajo važne naiožbe tudi na podežeiju, kjer bodo s tem prav tako ustvarjeni boijši pogoji za razvoj njihovega narodnostnega in kuiturnega živijenja. Ob 40-!etnici OF otvoritev koroškega muzeja revoiucije V počrtst/tev 40. oF/etmce Kstano-v/tce OsvoFot/Z/ne fronte s/ovensFe- Mzrodd M oF 40. oF/etMc/ vstaje jHgos/ovaMsFZP rMrot/ov Zn narodnosti Fo v soFoto 2J. %pri/a 79#7 oF 77. Kri /po nrtšeM ČKSK oF 7$. Kri) s/o-VM7M otvoritev AorošFegK poFrajin-sFeg% MKzejd revo/ncije v 5/ocenj Gnzt/cK. Otvoritev sovp%dd s 00. oP/etnico MKzejsFegK <7e/ov%njd, F%;ti že 27. gpri/d 7907 je M z% 70. oF/etnico OF odprt OFrrtjni MKzej NOP 3/o-verij Gradec. V prvem oFdoFjn svojega oFstoja je pripravi/ več razstav, medtem Fo je Fi/a maja 7906 odprta sta/na raazejsFd razstava, F/ je vF/ja-či/a tac/i grdt/ivo iz oFdoFja naprednega de/avsFega gZFanja v /et/F 797^ do 7947. /Ipri/a 7909 je FZ/ mazej NOR preimenovan v maže; /jadsFe revo/acije Zri oF 70. oF/etriZcZ oFstoja je FZ/a odprta stroFovao prearcjeria i!o ForZ/a v /etZF protifašistične ForFe Zri je ta rijeri Foj sedaj t/oFarrieritZra-rio priFazan v zFirFaF AorošFega poFrajinsFega Mazeja revo/acZje v 5/ovenj Crai/ca. ^Fapno, FaFor je rečerio v pesriZšFi zFirFi partizaria CZrZ/d.' Aes/atene sZ/e, FZ v nedriP so spa/e — te zerw/je trpeče, pojene s Frvjo, — z Meja vseF FZpeče so v vojsFo se zFra/e, — prZsega/e s trdo s/overzsFo roFo. krajini. Pri tem je posebno važno, da italijanska stran sedaj priznava obstoj Slovencev tudi v videmski pokrajini. Na to je vezana tudi možnost za odpiranje slovenskih šol v tej pokrajini, vendar temu nekateri še nasprotujejo, kakor sploh nasprotujejo, da bi povsod, kjer živijo Slovenci, bile tej narodnosti priznane enake pravice. Italijanska stran namreč hoče uveljavljanje zaščitnih norm za Slovence pogojevati z njihovo številčno močjo — to pa bi pomenilo preštevanje in diferenciacijo med Slovenci, kar le-ti zato razumljivo odklanjajo. (Pri tem imajo gotovo pred očmi tudi ..izkušnje", ki smo jih s takšnim načinom reševanja manjšinskih vprašanj napravili na Koroškem — op. ured.). Ravnatelj Šiškovič je na posvetu govoril tudi o šolski problematiki. Pri tem je med drugim omenil vprašanje priznavanja diplom za slovenske študente, ki študirajo v Sloveniji; italijanski predstavniki v komisiji pa se o tem vprašanju niso hoteli pogovarjati ter so zastopali stališče, da je to stvar, ki jo je treba urejati na meddržavni ravni in ne znotraj Italije same. Nadalje je bilo govora o vračanju slovenskih imen in priimkov, kajti s prihodom fašizma so začeli dosledno poitali-jančevati slovenska osebna imena in ta krivica še do danes ni bila popolnoma popravljena. Ne nazadnje pa gre Slovencem v Italiji tudi za razreševanje socio-ekonomskih problemov, kar je bilo prav tako predmet koprskega posveta. Predsednik SKGZ Race je prikaz trenutnega položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zaokrožil v ugotovitvi, da italijanska stran stremi za tem, da bi čim bolj omejila uveljavljanje pravic za Slovence. Zaradi tega bo boj še naprej izredno težak, vendar Slovenci ne bodo popustili, računajoč pri tem tudi na podporo demokratičnih si) večinskega naroda. V razpravi so se predstavniki obalnodružbenopolitičnih organizacij iz obalnokraške regije zanimali o možnostih za poglobitev gospodarskega sodelovanja s Trstom. Zaključno pa je bilo poudarjeno, da se odnos do manjšine manifestira tudi kot odnos do osimskih sporazumov in do Jugoslavije sploh. GRADiŠČANSK! HRVAT! O LJUDSKEM ŠTETJU: Povejmo po resnici da smo dvo jezični Hrvatsko kuiturno društvo na Gradiščanskem je tako v svojem gtasitu „Hrvatske Novine" kot v posebni okrožnici opozoriio svoje pristaše oziroma pripadnike hrvaške narodne skupnosti na vprašanja, ki se stavijo v zvezi z ietošnjim ijudskim štetjem v Avstriji, ki bo izvedeno s stanjem dne 12. maja 1981. Posebno važnost poiaga HKD na vprašanje po občevalnem jeziku in pri tem poudarja, da morajo biti odgovori resnični: Ker smo vsi — tako pravi HKD — dvojezični (starejši tudi trojezični). bomo na tozadevno vprašanje na popisni poii začrtati oba kroga in na ustreznem mestu še dodati hrvaščino. „Vsekakor moramo mi vsi dokazati, da smo Hrvati na Gradiščanskem še vedno navzoči," je daije rečeno v pozivu HKD. „Mi smo dvojezični in mi vemo, kako veiiko vrednost ima dvojezičnost ravno v današnjem nemirnem svetu. Vse iahko izgubimo, ie svojega znanja ne. Potrudite se torej, dragi prijateiji, da se ravno pr' tem štetju pokaže tradicionaina hrvaška poštenost in resničnost!" Hrvatsko kuiturno društvo pa odgovarja tudi tistim, ki bi se morda čudiii, zakaj se gradiščanski Hrvati zavzemajo sedaj za štetje, ko pa so ieta 1976 nasprotovati tako imenovanemu štetju posebne vrste: Pred takratnim posebnim štetjem so jasno povedaii, da odkianjajo vsako posebno preštevanje, ker vnaša nemir med tjudstvo; obenem pa so tudi izjaviti, da sprejemajo vsako redno štetje. Zato si zdaj tudi prizadevajo, da bi biio pri ie-tošnjem rednem štetju ugotovijeno resnično stanje. „Avstrijska skupnost o položaju in problemih narodnih manj^ Z manjšinsko problematiko v Avstriji je bila na svojem lanskem kongresu na Gradiščanskem konfronti-rana tudi tako imenovana „Avstrij-ska skupnost" (Cfsterreichische Ge-meinschaft), organizacija, ki združuje razne osebnosti. Takrat so bili udeleženci kongresa namreč seznanjeni z dejstvom, da je Avstrija pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz člena 7 državne pogodbe še vedno v zaostanku. v*<' rešitvam odnosov med vsemi striji živečimi narodnostmi. V svojem poročilu organiz" . uvodoma z zadoščenjem ugota'.^. da so se razmere v zadnjem čas" . boljšale, „verjetno kot posledica poročilo odbora OZN za boj P* rasni diskriminaciji, ki se ni zadovoljiti z našim načinom -nja manjšinskega problema". Kot c ga izmed znakov takega izb^C nja navaja organizacija tudi za" Po svojem kongresu se je omenjena organizacija bliže bavila z manjšinsko problematiko v naši državi in je sedaj pristojnim dejavnikom na zvezni in deželni ravni ter zastopnikom tiska predložila svoje zaključke in predloge. S tem svojim ..diskusijskem prispevkom" želi organizacija pomagati pri utrjevanju zaupanja med večinskim narodom in manjšinami ter prispevati k vsestransko zadovoljivim razgovorov med predstavniki ,. ške deželne vlade ter obeh sle' skih osrednjih organizacij. Po pregledu stanja pri posa")^: nih manjšinah v Avstriji (ornctjl j. Čf so koroški Slovenci, Hrvati in ^ Za vesotjske raziskave so potrebna vetikanska denarna sredstva sta/na razstava, s Fatero se je avrsti/ mazej Met/ vseFinsFo Zn tePnično naj-Fo/je arejene tovrstne ustanove v 5/ovewji. V zadnjiP /etZF se je poFaza/a nujnost razširitve in preareditve Mazeja. Pret/vseM je Fi/o njegovo de/ov-no oFMočje razširjeno na ozem/je vse AorošPe, Far je iMe/o za pos/edico tat/i to, t/a je Mazej t/oFi/ statas po-FrajinsFega Mazeja. 7*aFo je zače/ z noviM /etoM 79#7 pos/ovati Fot sa-Mostojna t/e/ovna organizacija — Ao-rošFi poFrajinsFi Mazej revo/acije v 5/ovenj Gradca. Pri jatrišnji s/ovesni otvoritvi Fo iMe/ s/avnostni govor inž. Pav/e 2aa-cer-d7atjaž, predscdniP Ot/Fora Foro-šFiF partizanov v PjaF/jani. V Fa/-tarneM sporeda pa Fodo sode/ova/i AorošPi partizansFi pevsFi zFor iz Ce/ovca, A/ošPi pevsFi zFor Vres DPD ^voFoda s Preva/j, A7/ad;nsF; pevsFi zFor osnovne šo/e Pranja Vranca iz S/oven) Gradca, DeF/išFi FoMorni zFor 7)PD SvoPoda iz Dravograda, Po/F/orna sFapina AČ7D Pratstvo in Po/F/orna sFapina AČ7D PrežiPov Voranc z /Čaven na FčorošFeM ter sFapina doMačiP recitatorjev. PaFo Fo sPapno nastopi/a AorošPa z oFeP strani Meje, PaPor se je sPap- Nedavni polet ameriškega vesoljskega trajekta ,Co-lumbija" je vprašanje osvajanja vesolja spel postavil v središče mednarodnega zanimanja. Mnogi se sprašujejo, koliko stanejo vesoljski programi, kakšni so bili izdatki, ki so jih posamezne države namenile za uresničevanje vseh tistih drznih načrtov, ki segajo od Gagarinovega prvega poleta pred dvajsetimi leti pa do sedanjega .novega koraka" v vesolje. V ameriške vesoljske programe so na primer .investirali" najmanj sto milijard dolarjev, vendar teh sredstev ni vložila samo NASA, marveč so svoj del primaknili predvsem tudi obrambno ministrstvo, ministrstvo za kmetijstvo, notrcnje ministrstvo, ministrstvo Za trgovino in komisija za jedrsko energijo. Za uresničitev teh programov so morali ustvariti kompleksen sistem laboratorijev in raziskovalnih centrov, poskusnih postaj in poligonov za izstrelitve, ki zavzemajo 2,3 milijona kvadratnih metrov. V primerjavi z ameriškimi naložbami so izdatki drugih držav seveda mnogo manjši. Tako je npr. Francija v obdobju od leta 1962 do 1979 izdala v te namene 2,5 milijarde dolarjev, Japonska pa je v času od leta 1955 do 1973 potrošila 1,8 milijarde dolarjev. Marsikdaj je slišati mnenje, da predstavljajo izdatki za vesoljske aktivnosti nesmiselno razmetavanje denarja, medtem ko se morajo veliki deli sveta boriti s hudimi problemi nerazvitosti. Vendar taki pomisleki veljajo samo v toliko, v kolikor rezultati vesoljskih prizadevanj ne bodo postali sredstvo prevlade in še zlasti oboroževalne tekme. Ce se to ne bo zgodilo, bodo namreč opazovanja iz vesolja omogočila (in že omogočajo) velike prihranke pri raziskovanju velikih površin, ki so težko dostopne, kot s a na primer Sibirija ati južnoameriška džungla. Konkreten primer: če bi hoteli dobiti enako količino informacij, kot jih vsebuje en sam totogram, ki ga je posnel satelit Landsat, bi morali za raziskave nameniti 200.000 dolarjev; po .zaslugi" satelita je sredi sedemdesetih let sta! 700 dolarjev, leta 1985 pa naj bi stal le še pol dolarja. Ocenjujejo, da so v Sovjetski zvezi prihranili vsaj 17 milijonov dolarjev, ker so inventar sibirskih gozdov na Dalj-njem vzhodu opraviti s pomočjo vesoljske fotografije iz Saljuta. Po nekaterih ameriških ocenah od uporabe satelitov pri analizah zemeljskih naravnih virov vsako leto pričakujejo gospodarske koristi v vrednosti 500 do 1100 milijonov dolarjev, medtem ko bi stroški znašali samo 60 do 100 milijonov dolarjev. Področje, na katerem je upora- ba satelitov pomenila ogromen korak naprej, so telekomu- nikacije. Prvi satelit sistema Intelsat s 25 izstreljenimi sateliti v trinajstih letih je zmogljivosti telefonskih zvez med Ameriko in zahodno Evropo povečal kar za 75 odstotkov. V naslednjih petih letih naj bi se potreba po komunikacijah s pomočjo satelitov povečala za 200 odstotkov. Ob tem hitrem, vendar dragem utiranju v vesolje je brez dvoma upravičena tudi naslednja ugotovitev: Ce bi Amerika in Sovjetska zveza skupaj raziskovali in uresničevali to, kar sedaj delata vsaka zase, bi v svojih vesoljskih raziskovalnih programih toliko privarčevali, da bi lahko s prihranjenimi sredstvi zagotovili prehrano vseh tistih ljudi po svetu, ki so zdaj obsojeni na lakoto; lahko bi zgradili dovolj bolnišnic za zdravljenje akutnih bolezni, dovolj šot za učinkovit boj proti nevednosti, dovolj kanalov za namankanje zemlje. Drugo, kar ob tem razvoju morda še bolj zaskrbljuje, pa je bojazen, da bo sedanja vesoljska tekma koristila več vojakom kot civilistom. V Sovjetski zvezi so že med poletom vesoljskega trajekta .Columbia" zapisali, da se je Amerika odločila za militarizacijo vesolja. In gotovo je zanimiv podatek, da je od 75 takšnih poletov, predvidenih do leta 1986, kar 21 .rezerviral" Pentagon (ameriško obrambno ministrstvo), medtem ko naj bi prvi „pen-lagonski" trajekt izstrelili že prihodnje leto. S seboj bo ponesel vohunski satelit, ki bo mogel odkriti in indenti- žari na Gradiščanskem, dunajski hi in na koncu še Cigani) in pt"".^. vi njihovih želja v smeri okrep^. njihove kulturne avtonomije " j; strijska skupnost" legislativnif j. eksekutivnim organom Avstrije Ir" v laga, naj vsem omenjenim naro".^, skupinam zagotovijo ustano' ^ manjšinskih sosvetov. Vendar p^ ^ ganizacija pri tem izrecno P°u^ .s da morajo v teh sosvetih pr^ ^ niki narodnih skupin imeti . vpliv v smislu načel mednarod ^ prava, „da bodo lahko odločilni delovali in soodločali" (torej ne ^4 izražali svoje želje in zahteve, K ^ potem nihče ne bo upošteval, ^ ^ je to pričakovati od sedanjega ja sosvetov — op. ured.). Poleg pa bi morali zastopniki natd^. skupin dobiti tudi še druge odgO. ^ ne položaje, „da bi s pobudap"^ potrebne ukrepe lahko zagotovo' , ' ' ' ' tudi ^ turnt obstoj in tudi uspešen ^ svojih pripadnikov po načelu en pravnosti vseh državljanov zvezi predlagajo med drugim P ^ ne manjšinske urade na zveznt 'j (urad zveznega kanclerja, zU'j^:: ministrstvo, ministrstvo za P°^f' umetnost) ter po koroškem pf pri gradiščanski deželni vlad'' ^ deželnih šolskih svetih za Gradiščansko bi morali dobitDj.f nopravne zastopnike (ne samo ^ ga s posvetovalno pravico, k imamo v Celovcu sedaj — op. 'I. po enega predstavnika pa ^ . centrali ORF na Dunaju ter P^ želnih študijih v Celovcu i" ficirati letala v zraku. Ce pomislimo, da je v takšnem trajektu prostora za 30 ton različnega tovora, potem pač razumemo, da po tej poti ne bodo spravljali v vesolje le ogromne telekomunikacijske satelite, elektrarne na sončno energijo, tovarne robotov in druge znanstvene naprave, marveč tudi .blago", ki je dosti manj miroljubno. To pa je seveda senčna stran sicer razveseljivega razvoja. Svoje poglede in predloge k y šinski problematiki zaključuj" strijska skupnost" s pozivom nerjem na obeh straneh", naj Jf ' ' ' * ' ' '' dat"..?' dejo skupaj z dobro voljo, segli skupne rešitve. Pri tem ^ zavedajo, da je v sedanjem ii'' mirnega mednarodnega potozaf' tranji mir še posebno potreben. Pred štiridesetimi leti je bila ustanovljena Osvobodi!na fronta slovenskega naroda Piamen upora je združi! ves s!ovenski narod v enotno voljo, priboriti si svobodo in neodvisnost V teh dneh mineva 40 let od jjstanovitve Osvobodilne fronte sionskega naroda, tistega širokega ^ljudskega gibanja, ki ima v slo-nskj zgodovini prav posebno, mesto. Kajti pod vod-ž v kateri so se v najte- avnejšem, lahko bi rekli usod-[n času za slovenski narod, na budo KPS združile vse zdrave prodne sile, si je slovenski narod °ju proti tujim okupatorjem in ^tlačim izdajalcem priboril svo-_o, obenem pa tudi gradi) svojo Javnost. Slovenski narod, ki se je kot (j^°^ateri narod v evropski zgo-vini o,j svojega nastanka dalje ^1 bojevati za temeljni narod-- °bstoj, je nekajkrat v kritičnih . °bjih evropske in svoje zgodo-a zbral moči in skušal postati spodar svoje usode, kot drugi narodi. To kaže, da so v slo-. akem narodu močno zakoreni-iiif^s tiste imanentne lastnosti, ki po 'niajo vsi razviti narodi: volja samobitnosti, enakopravnosti, oodločanju in vsestranskem Ivj In te lastnosti je bolj kot z - ' prej razvil in uveljavil med njo vojno, v junaškem narod-°sv°bodilnem boju, ko je Osvo-'[na fronta s svojo narodno-^ruževalno in bojno akcijo, ki jo vodila nova zgodovinska sila v odu - delavski razred s svojim sv . ^nopolitičnim programom in teJ° avantgardo — dosegla ertkra-tist slovenskega naroda na ° raven, da sam odloča o svoji jg rt! in da more uresničevati svo-stoletne želje in cilje. reP?r°bodilna tronta je bila nam-od vsega začetka, torej že rida^ar^vnem sestanku pred šti-Ij-^timi leti, zasnovana in zamiš-kot^ vseljudska organizacija, nje ^narodno osvobodilno giba-ven ^^kiernemu poštenemu Slo-[[ 'n zares patriotski sloven-l^.^kupinj je bila ne glede na po-naln svetovnonazorske, tradicio-Jri družbene razlike od vsega &rav rfana možnost, da enako-sodeluje v osvobodilnem ^iu. ..Osvobodilna fronta ima vrata mo 9ib; %rta . 9a c, vrata za vsakega zavedne-Se % °venca, za vsako skupino, ki boj udeleževati osvobodilnega je ^ Proti fašističnim zatiralcem," zapisal Slovenski poro-ie ki pa je prav tako jasno Db ^ °umno poudaril: „Kdor stoji iz - ^ izloča samega sebe siova življenjske manifestacije ^aveJ^e narodne in osvobodilne p ^ ' ter skupnosti." te jg vodstvom Osvobodilne frort-Vej^. ^čela nastajati partizanska ^pja^' ^ v letih največjega trp-Žile ^P**vič po tolikih stoletjih zdru-9e slovenski narod od Spilja v e^P od Velikovca do Kolpe 6ih let h° ^°ljo, priboriti si po tiso-'a r)^'P ^nova nacionalno svobodo Poro^Pvisnost. Tedaj je Slovenski ^ poginem članku z no življenje na vsem ozemlju velike slovenske domovine." Že v prvem letu svojega revolucionarnega razvoja je dobila Osvobodilna fronta značaj nastajajoče nove ljudske oblasti slovenskega naroda. Široke ljudske množice se nočejo podrejati okupatorjevi oblasti, marveč priznavajo samo Osvobodilno fronto in to ne le kot svojo politično organizacijo, ampak tudi kot organ prave ljudske oblasti. Vrhovni plenum OF se že v septembru 1941 konstituira kot narodnoosvobodilni odbor, ki v času osvobodilne vojne edini predstavlja, zastopa, organizira in vo- Kočevju zbralo 572 izvoljenih delegatov in 78 drugih zastopnikov na zgodovinskem Kočevskem zboru, ki je bil po vsej verjetnosti edinstven politični zbor v času med drugo svetovno vojno. Odločitve tega zbora so pomenile največji politični dosežek osvobodilnega in revolucionarnega gibanja na Slovenskem: postavljeno je bilo trdno ogrodje slovenske državnosti in sprejeta je bila odločitev o združitvi slovenskega naroda z borečimi se bratskimi jugoslovanskimi narodi v državno skupnost. di slovenski narod na vsem rtjego- Nadaljnji pomembni mejnik v razvoju OF in v graditvi nove ljudske oblasti siovenskega naroda je bilo zasedanje Slovenskega narodno-osvobodilnenga sveta v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944. To je bilo zasedanje prvega slovenskega parlamenta. Njegovi sklepi so bistveno prispevali k nadaljnjemu uspešnemu razvoju in zaključku narodnoosvobodilnega boja, ki se je končal z zmago nad fašističnimi oku-catorji in njegovimi domačimi sodelavci. V začetku maja 1945 pa ie z ustanovitvijo prve slovenske narodne vlade sledilo tudi zaključ-no dejanje v izgradnji slovenske dr- V Vidmarjevi hiši v Ljubijani je vem ozemlju. Ta najvišji organ nastajajoče nove ljudske oblasti in njegovo izvršilno telo — Izvršni odbor OF pričneta takoj opravljati svojo funkcijo. Objavljeni so bili odloki (npr. o zaščiti slovenskega naroda, o vključitvi slovenske partizanske vojske kot sestavni del v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije, o narodnem davku in posojilu svobode itd.), ki so jih ljudje sprejeli kot zakone OF ter jih spoštovali in izvrševali. Ko so spomladi 1942' kot uspeh partizanske vojske nastala obširna osvobojena ozemlja, so oblast prevzeli terenski odbori OF in v kratkem izvedli volitve v narodnoosvobodilne odbore kot redne oblastvene organe. Leta 1943 so bile tako na osvobojenem ozemlju, kakor tudi na okupiranih področjih volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda in v začetku oktobra se je v žavnosti med narodnoosvobodilnim bojem. Pozivu OF, ki je v najusodnejših dneh ves slovenski narod združila v junaškem boju za osvoboditev, smo se odzvali tudi koroški Slovenci in s tem najbolj prepričljivo izpovedali, da smo živ del narodne skupnosti. S celotnim slovenskim narodom smo doživeli nacistično nasilje, s celotnim slovenskim narodom smo se uprli in doprinesli svoj delež v boju za obstoj. Zato je obletnica OF, ki jo obhaja slovenski narod kot narodni praznik, tudi naš praznik, ob katerem se skupno spominjamo najhujšega in obenem tudi najbolj veličastnega obdobja v naši narodni zgodovini: ko smo pod vodstvom OF, ki je bila organizirana borbena volja slovenskega naroda, iz nekdanjega ..naroda hlapcev" čez noč postali narod odločnih borcev ter se proti smrtni obsodbi bojevali za zmago, za lepše življenje v svobodi. „Koroškim Slovencem" Koroška, zibelka slovenstva, se znova prebuja. Prvi partizani, vojaki slovenske narodne vojske, so se pojavili v koroških hribih. Prvi koroški partizani prinašajo koroški deželi blagovest svobode in se pridružujejo borcem za slovensko narodno svobodo. Tako se Koroška priključuje ostalim slovenskim pokrajinam v njihovem boju. Z ljubljansko pokrajino se v skupnem boju bore Gorenjska, Štajerska in Prekmurje, na Primorskem delujejo bataljoni Simona Gregorčiča, zdaj pa tudi koroški partizani dopolnjujejo krog slovenskih narodnih borcev. Vsa slovenska zemlja je danes enotna v boju za narodne pravice. Vsi Slovenci smo povezani v istem trpljenju in v istem upanju ... Koroški Slovenci! Ali razumete glas slovenskih partizanov na Koroškem? Ali čutite v njihovem junaštvu duha davnih karantanskih knezov? Ali slišite v partizanskem nastopu rožljanje orožja Matjaževe vojske, ki se prebuja pod Peco, da odreši slovenski narod? Ali slišite gosposvetski zvon, kako jim odgovarja? V njem se budijo duše zasramovanih koroških delavcev in kmetov, v njem rohni glas koroških narodnih voditeljev. V njem slišimo tožbe vseh živih Korošcev in Korošic, ječečih pod strašnim hitlerjevskim jarmom ... Koroški Slovenci! Prišel je čas popolnega zloma fašizma. Prišel je čas popolne svobode narodov. Prišel je čas slovenske osvoboditve. Prišel je čas, ko naj Slovenci z orožjem v roki preženemo sovražnika s svoje zemlje. Prišla je ura, ko naj se dvigne tudi Koroška in pridruži narodni vstaji... Koroški Slovenci! OF vas pozdravlja kot potomce stavnih in junaških korotanskih Slovencev. OF vas pozdravlja kot najmlajše borce za narodno svobodo. OF vas poziva, da se zgledujete nad svojimi prvimi partizani in se jim pridružite ... Odtomki iz tetaka ki ga je na koroške Stovence nasiovi! izvršni odbor Osvobodiine fronte siovenskega naroda KOKO$KA Pozivu OF smo se odzvati tudi koroški Siovenci in se vktjučiti v skupni boj vsega siovenskega naroda, s tem smo najbotj prepričtjivo manifestirati živo povezanost z narodno cetoto Kiasjto OF iH N0\ na Koroškem FKTOI *15-0KT*1Q44 - $TKV3 3^: Na pragu svobode se je dogodil zločin pri Peršmanu "Partizanska vojska zdru-ženske pokrajine" zapisal: ^venskega partizana začr-^9$ velike slovenske domo-Ljubljani, Notranjski, Do-% J' Gorenjski in Štajerski Slejka °^ka, Primorska, Istra, Go-'ier j- kneška Slovenija — povsod, [ zg^rodiia slovenska mati. Prvič ^ ^ Piamen upora zdru- V 'h, Slovence ^emu ^ek, vseh pokrajin k in istemu cilju, boju za ^a svobodo in samostoj- Neko noč smo prišti k Peršmanu. Odprta nam je (gospodinja Nančka) in nas z zagonetnim nasmeškom vodita v hišo. Po prstih smo se tihotapiti v zgornjo sobo. Nančka pa nam je svetita s svečo. Nič ni povedata, kaj je, in za vsak primer sem vzet pištoto v roke. Nančka je prav na hitro in na široko odprta vrata v sobo, pri tem pa izbruhnita v navihan smeh. Pred nami je nenadoma stat naš tovariš Mitan v spodnjih htačah s svečo v tevici in pištoto v desnici. Mitan se je pri hiši počutit tako varnega, da se je kar stekel in se tak utege) v postetjo z betimi rjuhami. Nančka se je krohotata, da so se še otroci zbuditi. Medtem smo Mitana oštevati. Ta nam je zatrjevat, da je sicer raje živ kakor mrtev, toda v tej hiši je čisto brez skrbi. Odšti smo v spodnjo sobo in komaj smo se do sitega najedti, že priteče njenih šest otrok — te sedmi še ni shodit — in kriče: „Nemci gredo!" Tokrat se Nančka ni smejata. Brž nam je kazata pot iz sobe v vežo, od tam po hodniku v svinjak, iz svinjaka v htev, iz hteva na skedenj, od tam pa na peter, od koder je vodit dotg in visok most skoraj naravnost v gozd. Sedaj smo se mi smejati, kajti venomer nas je priganjata: .Hitite! Hitite!' Takrat so se menda otroci zmotiti. Ko smo se čez nekaj dni vrniti, smo jo še vedno dražiti. Kakor je bita Nančka navihana in hudomušna, tako je bita tudi podjetna in detovna. Poteg svojih sedmih otrok je oskrbovata še tri otroke svoje sestre Micke, ki je bita v partizanih. Hkrati je bita še naša obveščevatka. Za vojsko je data vse: ..... Na dvorišču je ieiaia ubila Nanči, v imeia svojo najmiajšo hčerkico . .." iz hteva je šta ovca za ovco, vot za votom, te da je „nahranita svoje fante". Peršmanova hiša je bita prazna te tedaj, kadar je obveščevatna sporočita, da se je sovražnik napotit od Rastočnika proti Podpeci, ki je bita dobre pot ure od Peršmana. Dokter pa so biti fašisti pri Raztočniku, se partizani še zganiti niso. Kakor vedno, je bita Nanči tudi 25. aprita žeto dobre vot je. Ves dan smo biti pri hiši; imeti smo seje in posvetovanja. Tu je bit tudi štab Koroškega odreda. Sami stari partizani in znanci. Po seji smo se šatiti. Ahac je modro predtagat, da si priskrbimo kaj okusnega za pod zob. „Gašper ..." je začet. Prekinit sem ga in reket, da že dobro poznam njegovo gesto: ,Ni potrebno, da bi bito mato, samo da je dobro!' Napisati smo pisma in kurirji so odšti. Bito je krasno vreme; sonce je tako prijetno sijato, da so se borci greti po travniku. Razpotoženje je bi-io sijajno. Nanči je odšta „na Gorico" k vetikemu koritu prat votno, ki jo je pozimi napredta, da bi obtekta svojo mnogogtavo družino. Tisto potdne se je res vse smejato. Še četo 84-Ietna stara mama Fran-(Dg/je ng 7. strgntj) OBČNI ZBOR SPD „DAN!CA": Bogat obračun društvene aktivnosti -173 akcij in prireditev Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni je v nedeljo 12. aprila 1981 v prostorih novega kulturnega doma v Šent-primožu izvedlo svoj redni občni zbor. To je za društvo bilo posebno razveseljivo, saj je to bil prvi občni zbor pod lastno streho. Občni zbor je otvoril predsednik Stanko Wakounig, ki je najprej pozdravil vse navzoče člane društva ter predstavnika Slovenske prosvetne zveze Hanzija Weissa in Krščanske kulturne zveze Janka Zerzerja. Predsednik Stanko Wakounig je povedal, da je bila zadnja poslovna doba SPD „Danica" izredno delovna, saj so v tem času poleg kulturnega dela zgradili še kulturni dom v Šentprimožu in s tem uresničili dolgoletno potrebo po lastni strehi, ki naj ne od tovarne Rašica v Ljubljani. In spet je zbor bil na gostovanju in sicer v Šoštanju, novembra pa je zbor priredil slavnostni koncert ob 80-let-nici življenjskega jubileja Pavla Ker-njaka in 70. rojstnem dnevu Radovana Gobca. Leta 1980 je zbor „Da- ne bo le dom za domače društvo, ampak tudi kraj srečanja vseh, ki jim je blizu kulturno sodelovanje. Predsednik se je ob tej priložnosti v imenu društva zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji doma in ki tudi zdaj pomagajo, zlasti s svojimi obiski prireditev in tako posredno podpirajo delovanje društva. Predsednik je posebno naglasil zasluge društvenega blagajnika Francija Pol-zerja, ki je v času gradnje takorekoč vsako minuto svojega prostega časa posvetil gradnji doma in tudi zdaj žrtvuje mnogo časa, da življenje v domu v redu poteka. Predsednik je potem govoril o delovanju društva, pri čemer je posebej poudaril, da je treba aktivirati društveno knjižnico in bolj skrbeti za izobraževanje odraslih. Poročilo o delovanju društva v minuli poslovni dobi je podala tajnica društva, Danica Kežar. Iz njenih izvajanj je razvidno, da je društvo od zadnjega občnega zbora, to je od 5. marca 1978 do 12. aprila letos skupno izvedlo 173 prireditev in drugih kulturnih akcij. Pri tem gre razumljivo za nastope društvenega mešanega pevskega zbora, mešanega okteta, tria Korotan, mlajšega mladinskega pevskega zbora in društvene dramske skupine ter za gostovanje drugih kulturnih skupin, ki so bile v gosteh pri SPD „Danica". Če pogledamo dejavnost posameznih skupin, je stanje sledeče: mešani zbor je izvedel nad 60 nastopov, mešani oktet in trio Korotan 59, mlajši mladinski zbor 18, medtem ko je igralska skupina letno naštudirala eno odrsko delo in z le-tem nastopila doma in šla v goste k drugim društvom na Koroškem. Razen tega so igralci „Danice" sodelovali tudi pri centralnih predstavah Slovenske prosvetne zveze. V letu 1978 med vidne kulturne akcije SPD „Danica" sodijo uprizoritev drame ..Volkodlaki", gostovanje tria Korotan v Telfsu na Tirolskem, gostovanje mešanega zbora in tria Korotan v Solnogradu, gostovanje prijateljskega zbora iz Nurnberga v Šentprimožu, številni nastopi pevskega zbora v času turistične sezone, pričetek gradnje kulturnega doma, gostovanje pevskega zbora v Petten-bachu v Zgornji Avstriji in gostovanje Tria Korotan v Logatcu. Leto 1979 so pričeli z vsakoletnim plesom „Danice", potem je sledila otvoritev dvojezičnega otroškega vrtca v Šentprimožu, pevski zbor je gostoval in sicer v Šentjurju pri Celju, tradicionalna je materinska proslava, katere spored pripravijo otroci, maja je zbor gostoval v Novem mestu, pomemben dogodek je bil 14. september, tedaj je zbor dobil nove obleke, podarje- nice" sodeloval na pevskem srečanju „Od Pliberka do Traberka", marca je zbor in trio gostoval na Tirolskem, mladinski pevski zbor pa je nastopil na proslavi 25-letnice Zveze slovenskih organizacij. 26. maja leta 1980 pa je za društvo bil najlepši trenutek njegove zgodovine, ko so v okviru obsežnega kulturnega sporeda izročili svojemu namenu kulturni dom v Šentprimožu. Delo v domu je takoj zaživelo, saj so v le-tem od lanskega maja do letos imeli že 18 prireditev, društvene skupine pa nad 100 raznih vaj. Istega leta je SPD ŠENTJAKOB V ROŽU: „Danica" sprejelo v goste pevski zbor iz Šentjurja pri Celju, obisk pa jim je vrnil trio Korotan. V kulturnem domu so se vrstile prireditev za prireditvijo tako, da je v domu skoraj vsak teden bilo živahno. Med nove aktivnosti društva sodijo tudi gimnastične vaje za ženske in plesni tečaj za mladino. Za otroke so pripravili posrečeno miklavževanje. V letu 1981 je društvo doslej izvedlo že 18 raznih prireditev, kar potrjuje marljivo dejavnost SPD „Danice". Franci Polcer je kot blagajnik povedal, da ima društvo velike finančne potrebe, ker je še mnogo, kar je treba urediti. Istočasno pa se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji doma bodisi z finančno podporo ali z udarniškim delom. Povedal pa je tudi naj ima vsak, ki stopi v kulturni dom v Šentprimožu občutek, da je prišel domov in da naj dom, zgrajen s toliko truda in požrtvovalnostjo, vsi čuvajo kot da bi stopali v lastno hišo. Po razrešnici dosedanjemu odboru, je občni zbor izvolil novo vodstvo. Pravzaprav gre za dva odbora in sicer eden, ki je odgovoren za kulturno dejavnost, drugi pa upravo doma. Tako je za kulturno oz. društveno dejavnost ponovno bil izvoljen za predsednika Stanko Wakounig, predsednik za upravo kulturnega doma pa je postal Janez Wutte-Luc. V diskusiji so udeleženci občnega zbora obravnavali različne probleme, ki so se nanašali tako na delo društva pri čemer je prišlo do izraza, da bi društvo v bodoče moralo posvečati več pozornosti družabni dejavnosti. K besedi pa sta se oglasila tudi zastopnika obeh centralnih kulturnih organizacij, Janko Zerzer za KKZ in Hanzi Weiss za SPZ; oba sta društvu čestitala k uspešnemu delovanju in obljubila vsestransko pomoč. Po občnem zboru so udeležencem pokazali še videofilm o otvoritveni slovesnosti kulturnega doma. Priznanje za 25 !et samostojnega deta V naši občini Šentjakob sta kar dva podjetnika, ki letos obhajata 25-letnico samostojnega dela. To sta hotelir Miha Antonič z Reke in Tonči Koren, trgovec iz Šentjakoba. Slednjega poznamo kot navdušenega planinca in gospodarja slovenske planinske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo" na planini Bleščeči. Po smrti zaslužnega gospodarja planinske koče Jozeja Mi- PLIBERK: Pozitiven obračun ieta 1980 Soglasno je na zadnji seji občinski svet v Pliberku odobril obračun za leto 1980. Zaradi višjih davčnih dohodkov in zaradi neizvedbe nekaterih cestnih del, ki jih je preprečila zgodnja zima, je izpadel obračun pozitivno. Presežka je bilo 621.000 šilingov. Finančni referent dir. Valentin Vauti je v svojem poročilu navedel realizacijo številnih projektov iz zadnjega leta. Med drugim modernizacijo občinskih uradnih prostorov, renovacijo fasade VVerner Bergove galerije, dejavnost na področju stanovanjskih hiš, ki so v štadiju projektiranja, cestna dela ter ukrepe v zvezi s požarno brambo. Izvedel se je tudi nakup zemljišč, jeseni pa bo že zgotovljena nova mrtvašnica. Glede športnega igrišča, kljub sklepu v zadnjem letu ni prišlo do rešitve in modernizacija požarne brambe v Rinkolah bo tudi še nekaj časa odprto vprašanje. Občinski odbornik Jože Part! (EL), ki je prebral tudi poročilo kontrolnega odbora, je v diskusiji kritiziral odgovornega referenta Othmarja Moryja (VP), ki se dalj časa ni brigal za rešitev v zvezi stare stanovanjske hiše, ki jo bodo sedaj renovirali. Gre za stanovanjsko hišo, ki jo je pred leti mestu Pliberk podaril s 50 ha gozda vred neki privatnik. Renovacija bi stala okoli 6 milijonov šilingov, zato je občina po večinskem sklepu SPO in EL najprej hotela hišo podreti, ter jo nadomestiti s stanovanjskim poslopjem. Ker pa se je izkazalo, da je hiša zaščitena so jo skušali prodati, kar se pa ni posrečilo. Občina se je sedaj odločila za najnujnejše renovacije. Nekaj sob bo dobil na razpolago Rdeči križ, nekaj jih bo kmalu uporabnih v stanovanjske namene. Avstrijsko-jugoslovansko društvo, Koordinacijski odbor klubov na Koroškem, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza vabijo na koncert ,S pesmijo in piesom po Jugosiaviji' v sredo 29. aprila 1981 ob 20. uri v Delavski zbornici v Celovcu. Gostuje: folklorni ansambel KUD ..Svetozar Markovič" iz Novega Sada Folklorni ansambel KUD ..Svetozar Markovič" je znana skupina, ki je že lani znala navdušiti številne koroške obiskovalce na prireditvah v Mestni hiši v Borovljah, v Kulturnem domu v Šentprimožu in v Delavski zbornici v Celovcu. Spored: 1. Plesi iz Banata, 2. Rusinski plesi, 3. Bunjevački plesi, 4. Vokalni solist Mihajlo Oneščuk, 5. Čardaš, 6. Šumadij* ski in pomoravski plesi, 7. Makedonski plesi, 8. Glamoč — Nemi plesi iz Bosne, 9. Vokalni solist Marija Savič, 10. Slovenski plesi. 11. Vlaški plesi, 12. Plesi iz Vranja. „Matiček se ženi" v Šentjanžu Šentjanžčani z Moiierom na kotu in v Beii pri kranju klavčiča, so naši planinci zaupali to funkcijo Tončiju Korenu, ki jo z velikim veseljem in prizadevanjem izpolnjuje. Pred kratkim sta oba podjetnika od koroške gospodarske zbornice prejela častno priznanje. Obema izrekamo naše iskrene čestitke z žeijo, da bi se sadovi njunega trdega dela ohranili neokrnjeni poznejšim rodovom. Na velikonočni ponedeljek so pri Tišlarju v Šentjanžu gostovali ra-diški igralci z Linhartovo komedijo „Veseli dan ali Matiček se ženi". Dvorano so to pot napolnili predvsem gledalci iz sosednjih krajev manj pa šentjanški gostje. Za kar jim je lahko žal. Radiški primer je poleg drugih na Koroškem resda potrdilo, da dosegajo naša amaterska gledališča nek nov nivo, takšen namreč, ko beseda „o kulturnem užitku" ne bo več le obrabljena fraza. Saj že sam izbor priča o pogumu radiških igralcev. Ni namreč neproblematično lotiti se skoraj 200 let stare komedije. Če jo ne vidiš v pravilnem zgodovinskem okviru, v katerem je bila gotovo kar najbolj napredna po svoji izpovedi, bi jo v marsikaterih trenutkih mogel tudi napačno razumeti ženo, denimo, ko Matiček ali pa tudi baron sodita o lastnostih žensk. Kritiko fevdalne gosposke, njenih privilegijev — predvsem še pravice prve noči, okrog katere se končno vsa komedija vrti — gledaš iz dostojne distance, neposredno aktualen pa je za nas na Koroškem še zmeraj odnos med nemškim jezikom v kanclijah in slovenskim, baje kmečkim jezikom. Pa je Linhart te stvari zapisal pred 200 leti za razmere na Kranjskem! ŠKOCiJAN: O igralcih se da povedati vsf najboljše. Če se je kateremu ^ hip ustavilo, potem prav gotovo to, ker so bili igralci utrujeni. . so dopoldne že igrali v Že^ Kapli. V petek 10. aprila so šentja" , igralci nastopili s tremi odlomi Molierovih komedij na Kotu. Bi^ to tudi obenem generalna vaja nastop pred bolj kritičnim stvom v Beli pri Kranju v so% naslednjega dne. Pred igro v je bila še krstna uprizoritev os milimetrskega filma o materinsk dnevu v Šentjanžu 1980. Film ^ posnenla Mirko Kunčič in VVeiss. Prikazuje pa, kako so ^ šentjanški otroci pripravljali na stop na materinski dan pred s , janško cerkvijo, kako so rec^ . pesmi, nekaj zapeli in zaigrali K ko igrico. V komentarju k L poveduje mentorica skupine ^ ; Pinter tudi o težavah pri de! . najmlajšimi, ker so prav oni bolj izpostavljeni vplivu pone^ .. nja na vasi. Film je ozvočen ' nov poizkus poročati o že opra nem kulturnem delu. V Beli so se Šentjanžčani se , nili s krajem samim, v diskus'^ tamkajšnjimi mladinci pa so t nekaj povedali o svojih prob^ in o položaju narodne skup^ na Koroškem nasploh. Občina kupiia zemijišča Najvažnejša točka zadnje občinske seje v škocijanu je bil gotovo nakup skupno skoraj 6 ha zemlje. Občina je od gostilničarja Rabla kupila površino 32.000 m-, ki ležijo v bližini farnega doma v Škocijanu. Cena te zemeljske površine znaša 4,2 milijona šilingov, namenjena pa je za gradnjo stanovanjskih hiš. Na isti seji pa je padla tudi odločitev za nakup gozdne parcele v katastralni občini Sreje, katere cena znaša 340.000 šilingov. Del vsote (1,5 milijona šil.) bo prispevala občina sama, 3 milijone šilingov pa bo občina dobila kot brezobrestno posojilo na tri leta od koroške deželne vlade. Sklepi v teh zadevah so bili soglasni. Na dnevnem redu je vprašanje lova. Za dobo dese" j, je občina dala v najem revir lovskemu združenju ^ ,p! cijanu. Bife v kopališču niškega jezera so dali v ^ ^ Heinrichu Schvvarzu, teniško y šče v Podkraju pa kapelškeF^ fesorju Franzu Sleik. Za vrta^ dela v občinskem območju j čina pooblastila podjetje h/ Z glasovi SPO je uvedla tudi brezplačen servis v 9^^ zadevah. Vsak občan se v nih zadevah z arhitektom d'P^' Helmutom Ogrisom. posvetuje v gradbenih in tudy NONČA VAS PR) PLtBERKU: Jubiiej domačega podjetja Pred nedavnim je praznovalo tesarsko podjetje Valentin Krof v Nončivasi pri Pliberku 25-letnico obstoja. Za to priložnost je podaje vabilo svoje sodelavce, žu-Pana ptiberške občine Mikuscha, Predstavnike obrtne zbornice in lega kolarskega mojstra v Pliber- tudi njihovih sodelavcev. Zato se ku), je desna roka podjetja, na skrbi ima pisarniške posle, teh pa seveda nii malo. Tesarski mojster Krof pa je poleg svojega dela v podjetju našel tudi je mojster Krof vsem, posebno tistim, ki so podjetju ostali zvesti vseh 25 let, zahvali) v svojem govoru. Nagrade in priznanja sta ob tej priložnosti prejela Štefan Maček iz čas za delovanje v javnem življe- čirkovč in Franc Maček iz Vidre Pruge osebnosti v znano hotelsko nju. Pred leti je bil namreč tudi vasi. restavracijo Breznik v Pliberku na župan takratne občine Blato in na-JU&ilejno slavje. Vabilu so se od- ^a!i vsi povabljeni, saj je podjetje jp mestni svetnik; te funkcije je delih -° tesarskih opravljal v okviru socialistične Preko nje. Petindvajset let v zgodovini ene-9a podjetja ni veliko, vendar to za podjetje oziroma Valentina Kro- ,^,uv„, se seveu