fav. 10.
V Ljubljani, v pztzK. dne 13. januarja 1911.
LstO KKKfK.
Velja po pošti: =
i.a	oelo leto naprej
za	pol leta „
za	četrt leta „
za	en meseo
K 2B--,, 13-6-50 2-20
za Nemčijo celoletno „ 29-za ostalo Inozemstvo „ 35-
V Ljubljani na dom:
Za celo le.o naprej . K 24 — za 50I leta „ . „ 12-—
za četrt leta za en meseo
V upravi prejeman meseCno K KO
; Inseratl:
Enostolpna peiitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za tr krat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev
; Izhaja:;
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vrsčnjo; nelrankirana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6. ta Avstr. poštne bran. račnn št. 4.797. Ogrske poštne bran. račun št 26.511. — Opraviilšbega telolona št. Iii8.
Dann5ti?a šfevi'ka olvseca 6 strani.
Ne omagamo!
Kri vre v nas, a treba jc mirno in s hladnim razumom govoriti. Dejstvo, da je c. kr. koroška vlada razpustila ono najstarejših slovenskih organizacij, od Gregorja Einspielerja ustanovljeno Politično društvo za koroške Slovence, smo že zadosti osvetlili. Ogorčenje nad tem činom najbrutalnejše samovoljnosti, kakršnega si dandanes v Evropi dovoljujejo kvečjem še Prusi nasproti Poljakom ali Rusi nasproti Fincem, nam nič ne pomaga. Zdaj je na mestu moška odločnost, ki je tudi taka naga krivica ne podere. In to tembolj, ker je razpust tega društva posledica silnega strahu, ki navdaja nemški nacijona-lizem pred mladim življenjem, ki klije na slovenskem Koroškem, odkar jc z Vseslovensko Ljudsko Stranko in s Krščansko - socialno Zvezo združeno s celo Slovenijo.
To je, kar nam v teh časih, ko si je furor germanicus v Avstriji izbral Koroško za svoje glavno torišče in ondi davi brez ozira na desno in levo slovensko manjšino, c. kr. vlada pa to početje pripušča, kakor da bi državne postave ne bile postave — daje moč, da preko tega gledamo z neomajnim zaupanjem v boljšo bodočnost Slovenstva. Naši i slovenski liberalci, počenši od nad-' narodne »Edinosti« pa doli do glasila najbedastejšega špispurgarstva, »Jutra«, zadnje čase niso imeli boljšega opravka, kakor da so delovanje edinega koroškega političnega društva blatili, češ, da ni zadosti narodno. Zakaj? Ker je našim liberalcem vedno clo dna srca žal, če se obenem z narodnim čustvovanjem okreplja tudi versko in narobe: njim jc bolj na srcu liberalna nemška Koroška, kakor pa slovenska katoliška, kakor jim je na Kranjskem bilo veliko več na icm, da se ohrani liberalizem s pomočjo Nemcev, kakor pa da bi katoliško ljudstvo vrglo tako slovensko svobodomiselstvo kakor nemško prepotenco. Kako so koroški katoliško narodni rodoljubi branili slovenski živelj in pravice manjšine, to dokazuje eklatantno nasilni čin c. kr. koroške vlade, to dokazujejo komentarji, ki jih dodajajo temu danes nemškonacijonalni listi v svojem tonu. »Grazer Tagblatt« 13. t. m. piše: »Ko se je zagrizeni strank ar dr. Brejc preselil iz Ljubljane v Celovec, se jc kmalu polastil političnega društva., izpodrinil premalo fanatičnega Legata, postal
LISTEK.
P. L. Coloma:
jliOR HO.
Povest. — Iz Španskega prcvcl E. T.
(Dalje.)
Drugi dan je bila pustna nedelja. Po Grahovem sc je že od zore raz'egalo pustno vrvenje in veselje. Otroci so začeli praznovanje s tem, tla so iz vseh kotov privlekli na beli dan starih cunj, kar jim jih jc prišlo pod roke. Ta je del nase najbolj raztrgano žensko krilo, drugi vso luknjičasto ruto; bolj premožni so imeli iz cunj skrpanc obleke pustnih norcev, kdor pa nič ni imel, je pa vsaj hlače narobe oblekel in srajco čez nje potegnil. Vsak je del čez ramo še metlo ali kako palico, potem pa so začeli letati po ulicah, vsi iz sebe od veselja in zadovoljnosti ter v cnomer klicali tiste besede: »Dober dan, če veš kdo sem!«
Proti večeru so napravili Grahovci na dvorišču veselico. Postavili so gu-^alnico in sc zbrali okrog nje; to je na Španskem skoraj poglavitna pustna zabava med revnejšim ljudstvom. F.den je gral na kitaro, drugi so pa plesali In rajali in se vrtili na gugnlnici, zru-
predsednik, napravil Smodeja za tajnika in iz tega društva napravil prvo, brezobzirno panslavistično bojno organizacijo. Vse shode in volitve je vodilo to društvo. Bilo jo oster instrument mladega slovenskega klerikalizma, ko-jega koroškemu deželnemu miru in nemški posesti tako nevarno rovanje jc davnej znano.« Če izvzamemo to, kar je Nemec napisal pod vplivom svojega besnila, ostane, da naši nasprotniki nič bolj ne čutijo kakor to, da jim je ravno katoliško ljudsko gibanje na Koroškem najbolj nevarno, tako nevarno, da so morali zdaj poseči po sredstvu, kakršnega se clo današnjega dne v boju s koroškimi Slovenci niso še. nikoli po-služili.
To je, kar naj si naši liberalci za uho zapišejo.
Zdaj pa še nekaj na naslov c. kr. vlade. Njen najnovejši koroški čin jc med vso pošteno avstrijsko javnostjo vzbudil toliko pozornost, da je objavil o tem celo nemški, sicer skrajno rezervirani »VaterJnnd« cel članek, in sicer iz lastnega nagiba, ker ga je natisnil iz praške »Union« in mu dodjal lasten komentar. »Vaterland« pravi: »Ako koroški deželni predsednik res na tak način izvršuje v njemu poverjeni kro-novini intencije viade, se baron Bienerth ne sme, čuditi, ako Slovenci ob-struirajo. Na vsak način bodo morale merodajne oblasti na te obtožbe odgovoriti.« Če se »Vaterlandu«, ki je slovensko obstrukcijo sicer tako hudo obsojal, obstrukcija zdi zdaj tako ura-ljiva, je to najjasnejši dokaz, da pomeni razpust slovenske koroške politične organizacije lako krivico, da jo občutijo celo tisti Nemci, ki jim je res še. kaj na blagru avstrijske države in njenih narodov.
»Vaterland« pričakuje odgovora od koroške vlade. Kakšen bo ta odgovor, lo moremo mi že danes prorokovati. Bil je v bistvu natisnjen že včeraj v celovških »Freie Stimmen«, danes pa v gra- 1 škem »Tagblattu«. Slednji pravi, da je. bilo društvo od »gotovo objektivne« oblasti zato razpuščeno, ker je izvrševalo privatno ljudsko štetje in se je bilo bati, da topo t zopet, kakor pred desetimi leti, našteje 30.000 Slovencev več, kakor jih je naštela vlada, 119.800 namesto 90.495. Seveda vlada sicer zasebnega ljudskega štetja nikjer drugod v državi ne ovira in ne prepoveduje, toda. na Koroškem so Slovenci s posebno silo agitirali. Potvarjali so značaj ljudskega štetja, hoteč napraviti za Slovence tudi tiste Slovence, ki se v občevanju slovenščine pretežno ne poslužujejo!
ven pa peli vsakovrstne vesele in šaljive pesmi.
Neštetokrat so motili godbo in petje tudi našemi jenei; pri vreščal je tak razcapancc, prijel najbližjega za rame, kakor da ga hoče objeti, pa. mu je priložil gorko zaušnico z onim pozdravom: »Dober dan, če veš kilo sem«, potem pa. jo je odkuril ves zadovoljen, kakor da je naredil kdovc kakšno šalo, ne pa nekaj surovega. Malo pozneje se je pridrvila cela drhal iz kake sosednje hiše; prišli so navadno vsi prebivalci, čudno našemljeni in pred njimi je šla hišna z mogočnimi ključi v rokah; po navadi je bila napravljena kakor prav grda starka, z lasuljo iz prediva, v kučmi in kožuhu; krilo je imela posebej za to priliko prirejeno iz posteljne odeje, ki ni bila ravno lahka; pod njo pa si je navezala blazino, ki ji je pri plesu smešno odskakovala.
Med veselim vriščem, ki ga. jo povzročila med Grahovci ena izmed teh družb, se je vtihotapil na dvorišče tuj moški, visoke postave; preoblečen je bil za žensko. Imel jo krilo iz pisanega perkala in črno ruto, ki je bila že vsa obeljena; njegova krinka, je b la iz kartona in silno grda: bil je obraz grde starke z zelenimi naočniki. Prerinil se je kar najmanj očitno skozi gnječo, pri Čemer si le moral oomagati tudi s ko-
Ljudsko štetje navaja namreč le jezik, v katerem kdo občuje, po tem pa vlada končno preračuna razmerje narodnosti v Avstriji! Če Slovenec v Celovcu navede slovenščino za svoj obče-valni jezik, se zlaže, ker se ga vpraša le, katerega jezika se v vsakodnevnem pogovarjanju s svojo nemško okolico poslužuje, potem se ga šteje seveda za Nemca in na tej podlagi odmerja posameznim narodnostim pravice!
.Specifično avstrijski absurd um!
»Tagblatt« pa izdaja motive razpusta še globlje. Pravi, da je bilo vladi v prvi vrsti na tem, cla clobi v roke knjige društva in cla je Nomc.em zelo žal, da jih ni dobila. To dokazuje, cla. je c. kr. vlada hotela uničiti vsako sled eventualnega proračuna, koliko je Slovencev na podlagi zasebnega štetja. In zakaj? Da ne bi zopet kričale številke, koliko Slovencev so oblasti v prid nemškemu nacijonalizmu zatajile. Dober-nig je v »Tagespošti« že pred tedni napovedal, cla koroški Slovenci izumirajo — zato se je bilo treba polastiti knjig političnega društva, da bi ta dokaz ne izgub i ničesar na svoji veljavi! Deželni predsednik, kojega zaprisežena dolžnost je, da v imenu Njegovega* Veličanstva cesarja varuje, manjšino, je tu postal orodje v rokah strankarskega nemškega nacijonalizma, deželni predsednik je sam kljub opominom in protestom poslanca Grafenauerja posegel v ljudsko štetje kot izvršilni organ nemškonacijonalnega strankarskega vodstva!
In to še ni zadosti. Nemci pišejo danes, da jorazpusl društva iluzoričen, ker dr. Brejc še vedno sprejema pritožbe zoper ljudsko štetje, kar da dokazujejo pisma, naslovljena nanj kot na odvetnika. (Lepi uradniki morajo bili na koroških poštah!) Treba je to delovanje popolnoma onemogočiti! Torej koniiscirati pisma '11 dr. Brejca zapreti ali kaj? Čc človek 1o premišljuje, mora ; nehote priti na misel, da bi nemškim nacijonalcem ne bilo niti neljubo, ako bi se. začelo koroške Slovence kar klati kakor Armence. Toliko pa že še zaupamo deželnemu predsedniku baronu lleinu, da saj tega ne bo dovolil . . . »Tagblatt« jo celo ogorčen, ker »Slovenec« odkrito agitira, naj se, zveza z dr. Brejcem vzdržuje! Torej »Slovencu« naj se za Koroško poštni dobit vzame ali pa kar enostavno v Podrožčici že na kolodvoru ves konliscira.
Razmere na Koroškem so danes take, da si v Ljubljani človek še pisma na kako politično osebo več ne upa od-
data na Celovec! Imamo že tozadevne izkušnje.
Pa vse to nas ni vstanu niti za pol pedi premakniti. Danes je komaj Slovak ali ogrski Nemec in Rumunec toliko zaveden, kakor je koroški katoliško narodni Slovenec. Imamo ondi navdušeno mladino, šolarčke in odraščenc fante, dekleta, politično izobražene može, trdno ukoreninjeno zavest solidarnosti z vsemi slovenskimi deželam^ živahno zvezo s centralo, živo zanimanje za vsa za Slovence vitalna vprašanja. Sanguis martyruni semen christia-norum! to velja tukaj po svojem duhovnem pomenu v popolnem obsegu, Čc jc c. kr. vlada na Koroškem neposredno orodje nemškega nacijonalizma, je posredno orodje v rokah tistega ki vodi do zmage slovensko- krščansko koroško ljudstvo. Tega mož, ki jo predstavlja, ne ve, a naša zgodovina mu bo za to še hvaležna. Čimbolj seka njegova roka rane koroškemu Slovenstvu, tembolj se razplamonjujejo vsa. slovenska srca za svoje brate! In to bo za nas le dobro, o tem ne dvomimo niti za en trenotek. Če tržaška solzavka meni, da piše nemškovladna roka smrt za Korošce, ker ni skupnosti glede političnih in kulturnih ciljev med Slovenci, sc kruto inoti. Tisto roka nam smrt piše, daje pa življenje in to prav zato, ker je slovensko ljudstvo zdrobilo liberalizem, ki je moril vse ideale v našem ljudstvu, ga nič manj tlačil kakor na tlači Nemec in zadrževal vsako solidarnost med slovenskimi majhnimi, ljudmi, katere je mogel uničevati le nezdružone! Danes je edinost med nami in bo kmalu še večja, ne le edinost med nami, ampak tudi s katoliškimi Hrvati.
V vsem tem pa je trdno jamstvo za konečno zmago naših koroških rojakov.
n
Nemški frajzin se kuja proti Bie-nertho\' vladi št. III. Nemško svobodomiselno časopisje, na čelu mu »Neuo Freie Presse« sika jeze, ker se boji, kakor nekdo križa, grofa Thuna, ki kakor zdaj stoji, postane češki namestnik. Ilujska proti njemu nemški frajzin kakor tudi Čehe. Nemce, spominja, cla je povzročil jezikovne odredbe, Čehe pa, da je povzročil svoj čas izjemno stanje v Pragi. To, kar piska »Neue Freie 1'rossc«, seveda zvesto ponavljajo dru gi nemški frajzinski listi in voditelji nemških svobodomiselnih strank. Boje
molči; šel je naravnost proti stanovanju Marijane. Vrata so bila zaklenjena. Blizu zraven pa je sedela na svojem pragu Salamanka in opazovala veselic ni hrup; zadovoljno se je režala kakor sira coprnica na Kleku, ki se veseli nad razposajenostjo mlajših tovariši r. Moški se je takoj drugam obrnil, ko jo je zagledal, in še je hitro skril med ljudstvo okrog giigalnice.
Ravno ta čas je prišlo s ceste nekaj novega, zabava, kakoršnib si ljudstvo za pust vsako leto izmisli. Prišla sta dva hrusta, oblečena za težaka in vprežona h količu kakor v jarem; približala sta sc počasi, z velikimi koraki, vpognjena in vsa zasopljena. kakor da omagujeta pod težo male ribice, ki je bila z debelimi vrvmi pr'vezana h količu. Resno kakor pri procesiji sta šla okoli po dvorišču, in med smehom in vriščem ljudstva sta. odšla, da še drugje pok a žet a svojo iznajdbo.
Gnječa, ki je šla za njima, je onemu našcmljencu ravno prav prišla, cla se je mogel neopaženo približati k Ma-rijaninim vratom in pogledati s k ozi ključavnico. Dasi je bila deklica notri, je tnko naglo vendar ni mogel opaziti in se je hitro umaknil, ko je videl, da sedi Salamanka. še zmeraj na starem mestu, kakor dir je postavl jena namesto osa. da čuva zaklenjena vratu.
Naenkrat se razi ogne. tam od vhoda prav peklenski vrišč. Pridrlc so cele trume otrok pred stricem Figovcem, brez katerega ni nobene pustne veselice na Španskem. To je, že prav stara navada, nekateri učenjaki trdijo, da je še iz rimskih časov. Stric Figovec je bil krepke postave, oblečen v stare preproge in druge cunje, na obraz si je pa nataknil neznansko grdo krinko iz zajčje kože. S sabo je imel košaro fig; v eni roki je držal trst, s katerega je visela na niti figa, v drugi roki pa je imel manjšo palico in jo. tolkel ž njo po trstu, da jc figa po zraku odskakovala. Otroci so vreščali na vso moč in lovili ligo z usti in vsi vprek vpili:
Dajte jo figo, dajte — a ne — s palcem! Dajte jo s kazalcem!
Ljudje so sprejeli figovca z velikim veseljem; stari in mladi so bili v leni veselju vsi enaki in so začeli skakati okoli strica in loviti figo, ki jc odskakovala na niti.
Zastonj je čakal oni tujcc, da bi Salamanka zapustila svoj prostor in.se pridružila veseljakom; gotovo sc je bala za svojo zdravniško veljavo in časi; samo razposajeno se je smejala in tles-kala z rokama, kadar so kaka srečna usti, figo zagrabila. Nazadnje se jc pa
sc namreč, da sledi Bionorthu Št. ITI I vlada grof Thun št. II.
Z ozirom na Chiarijovo posvetova nje z Bienerthom piše najbrže v »Deutschnationale Korrespondenz« Chiari sam, da se še ne zna, če sklenejo nemške svobodomiselno stranke podpirati sedanjo vlado. Sicer šc Bienerthu zaupajo, ker se boje, da sc obrne za svobodomiselne Nemce na slabše, če pade Biencrth, ker se ne ve, kdo da mu sledi in ker se boje, cla ne bi bili potisnjeni svobodomiselni Nemci na stran, če se ustanovi večina, v kateri bi bili krščanski socialci, Poljaki in Cehi.
Neki nemško radikalni poslanec pa izjavlja, da so nemški radikalci za opozicijo, ker pritiskajo nanje njih volivci. Značilno je, ker žalujejo nemški radikalci za Bilinskijem, češ, da je njegova žena Nemka in da Bilinski visoko spoštuje Nemce. Jezo se, ker je postal Glabinski železniški in Čeh minister javnih del. Drugi pa sodijo, da bodo nemški radikalci le glasovali za državne potrebščine, a si pridržali gleuc na taktiko proste roke. »N. Wr. Tagblalt« poroča, da jc Bienerth Chiariju izjavil, da zahteva zaupnico in jasno izjavo nemških svobodomiselnih strank in ia bi ne bil zadovoljen, če si pridrže za po litiko proste roke. Ostro jc napadal Bienerthovo vlado tucli poslanec Gun-ther na nekem shoclu in izjavil, da svobodomiselni Nemci niso več zadovoljni z Bienerthom. Steimvender pa objavlja glede na položaj članek, v katerem pravi, cla to ni tako hudo, ker jo postal minister Čeh, pač mu pa niso všeč gališki kanali. Priporoča pa stvarnost in počakati, kaj da stori nova uradniška vlada.
Glabinski je izjavil, da so ga presenetili nemški napadi nanj, ker ni nikdar Nemcev sovražil in jih visoko ceni in jim ni nikdar nasprotoval. Gospodariti hoče objektivno.
Včeraj popoldne je zaslišal cesar groia Thuna. Splošno se sodi. da bo imenovan grof Thun za češkega namestnika v sredo ali v četrtek s cesarjevim lastnoročnim pismom. Poroča se, da jc cesar sam zahteval ocl Thuna poročilo o spravnih pogajanjih med Nemci in Čehi in da jc sam poveril. Thunu nalogo, naj izvedo spravo med Nemci in Čehi.
Delavski poučni letaj
se bo vršil v Ljubljani v dneh od 5. do 12. marca 1911.
Spored:
I.	Nedelja, dne 5. marca 1911: Ob 10. uri dopoldne s h o d. ki ga sklicuje Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani, popoldne ob 6. uri: Igra, ki jo uprizori Katoliško izobraževalno društvo iz Most.
II.	Od ponedeljka, G. marca do sobote, 11. marca 1911:
A. Predavanja.
1.	Dr. Aleš Ušeničnik: Apologetika.
2.	Dr. ,T. Krek: Delavstvo in politika.
3.	Evgen J are: Delavstvo in izobrazba.
i. Dr. Evgen Lampe: Osnovni temelj delavskega združevanja.
5. Dr. .1. Krek: Velika industrija in delavstvo.
oni moški le naveličal čakanja, zgrabi enega izmecl paglavcev, ga potegne k sebi in mu reče:
Daj no, bova Salamanko malo potegnila !«
/ Kje pa je?« vTam-le!«
Fant se ozre v oni kraj, oči mu za-žare od veselja in škodoželjnosti; pomoli roko, na kateri je bila videti vsakovrstna nesnaga in na kratko odgovori:
»Velja!«
Skrivnostni tujec vzame iz žepa nekaj drobiža in ga da fantu ter mu šc naroči:
»Na! Pa ji reci, naj hitro, hitro teče k Jakobu Lapaju, ki je hudo bolan . . .«
Fant pokima, skoči malo v stran, se zaleti in se postavi v dveh skokih precl Salamanko; s čudovito spretnostjo sc naredi, kakor cla je ves spehan in prestrašen in ji reče:
»Gospa Salamanka! tecitc hitro, hitro k Jakobu Lapaju, ki je žc v zadnjih izdihih . . .«
In ne tla bi čakal odgovora, se urno izmuzne in pomeša v gnječo, ki je obdajala figovca.
Salamanka se ni prav nič začudila: ravno to jutro jo bila pri Lapaju, ki jo bil res bolan. Hitro si ogrne ruto in stopi kot vestna zdravnica nemudoma na pot. Brez dvoma je bil ta izmed vseh njenih naročnikov najboljši.
Pri hišnih vratih je stala gruča domačih. Seveda so si spet nekaj pust-
6 Dr. Lovro Pogačnik: Občinski red in občinski volivni red za deželo.
7.	Dr. Ferdinand Tomažič: Bolniško n nezgodno zavarovanje.
8.	Jože Gostinčar: Reformni načrt socialnega zavarovanja za starost in onemoglost.
9.	Ivan Traven: Delavske gospodarske organizacije.
10.	Dr. Franc Derganc: Socialna medicina.
11.	Luka Smolnikar: Delavec v društvu.
12.	Karel Dermastia: Praktično poslovanje v delavskih organizacijah.
B. Ogledi
za delavstvo zanimivih naprav (Katoliška tiskarna, delavske hiše, bolnišnica, delavsko konsumno društvo, tobačna tovarna, Marijanišče i. dr.)
C. Razgovori.
Javni razgovori in praktični nastopi vsak večer.
III. Nedelja, dne 12. marca, ob 10. uri dopoldne: Velik delavski shod.
Tečaj se vrši v novem Ljudskem domu v Ljubljani.
Udeležiti se ga sme vsak krščan-sko-socialen delavec ali vsaka krščan-sko-socialna delavka. Ker pa bo število udeležnikov omejeno, imajo prednost člani Jugoslovansko Strokovne Zveze.
Vsa pojasnila daje odbor Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubi j a n i. Zato naj se delavci, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, pismeno zglasijo pri tem odboru, ob svojem dohodu pa naj se osebno zglasijo v odborovi pisarni v hiši Zadružne zveze na Dunajski cesti štev. 32.
Dnevne novice.
+ Kočevje in slovenski liberalci. V
liberalnem časopisju se izliva sedaj gnojnica na nas radi Kočevja, v tistem liberalnem časopisju, čegar duševni voditelji so pognali Slovence v Kočevju v gospodarski polom, čegar glavni patrom dr. Tavčar, se jc pri lex Jarc postavil na stališče, da je Kočevje zaprto nemško ozemlje. Ti ljudje bi se morali poskriti! Upitje, da smo mi »pomagali ubijati Slovenstvo na Kočevskem«, se ob ropotanju liberalnega eksekucij-skega bobna na Kočevskem posebno slabo poda. Jako neokusna je tudi liberalna proslava Sokolov, kajti teh tičev se nemški nacijonalizem kočevski ni nič bal. ker so to jako nerodni tiči s polomljenimi perotmi, ustrašil so je šele slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, ker pozna našo železno voljo. Mimogrede povedano, nam je g. Kopitar izjavil, da je laž, da bi ga bila pri znanem napadu Ivočevarjev branila dva Sokola. Pisariti sedaj, da jc to katoliško izobraževalno društvo ubito, je mogoče le »Narodu«, ki je s tem podal dokaz, da razmer prav nič ne pozna. »Narod« bi bil prvi najbolj vesel, če bi katoliško izobraževalno društvo res izginilo, ker ni liberalcem nič manj na poti kakor Nemcem! Pri liberalcih je vso vedno odvisno od ene osebe, pri nas od stvari in načelnega stališča. Zato liberalcem ne gre v glavo, cla je bila tudi pri gibanju za pravice kočevskim Slovencem oseba Kopitarjeva le postran-
nega izmislili; je pač v tem časti taka navada, da nagajivci skušajo potrpežljivost mirnih ljudi, ki se v svoji jezi no morejo z ničemer drugim tolažiti, kakor da sc o pustu vse sme. Namazali so novec po eni strani z nesnago in ga položili na cesto zraven tlaka, tako, kakor da so jc komu izgubil. Neprevidni tujec, ki ga je zagledal, se je seveda sklonil, da ga pobere, in si je roko grdo onesnažil, razposajenci pa so dali z glasnim krohotom duška svojemu veselju.
Salamanka je šla kakor vihra in se ni zmenila za nikogar; po par korakih pa se je srečala s staro sosedo \ in-ccnto, katera jo jo čisto po nedolžnem ustavila ravno zraven novca.
»Ženska, kam pa ta Ko letiš, kakor kroglja iz kanona?« ji reče Vincenta.
»K Jakobu Lapaju, ki je že v zadnjih izdihih.«
»Bog pomagaj, kaj pa mu je?«
»Nič, prav nič! Samo neki ljudje imajo sedmero možgan, pa so vsa skupaj puhla. Pomisli, predvčeranjim se mu je grlo vnelo, pa ti gre klicat zdravnika! Kakor da ni tukaj nekoga. Zdravnik mu da mazilo iz volčjo češnje, in kaj ti stori ta živina? Mislil jc, da ga mora snesti, in ker jc bilo lo preveč neokusno, ga jc vzel na kruhu.
»Jezus, kakšna nerodnost!«
»Ravno tako jc bilo, kakor sem rekla, pa nič drugače. Pol funta kruha, pomisli! In ko jc vse skupaj pogoltnil, kakopak, ga je pa začelo viti po črevesu, da ie bil že na pol mrtev, ko sem
ska stvar. O tem se z liberalci ne bomo kregali, tudi jim ne bomo na ljubo Nemcem kazali svoj h kart. Le to naj nam verjamejo, da več kot rjovenje ribniških Sokoličov zaležo in bo več zalegla resno in odločno izražena volja Slovenske Ljudske Stranke, ki se kaže v izjavi njenega izvrševalnega odbora Še bolj nesramno kot »Narod« pa je glasilo mladinov, ki pravi da je pri Kočevju »klerikalcem glavna stvar kupčija«, da »klerikalcem jc vso postranska stvar, kadar vidijo glavno: denar in profit.« Tej modrosti se pa krave smejejo in zato bi bilo preneumno nanjo reagirati. Samo eno opazko: Baš sedanji čas je najneugodnejši, da bi liberalci kaj pisali o denarju in proiitu!
+ Bogato volilo. Družbi sv. Cirila in Metoda je zapustila včeraj v Šiški umrla gospa Marija Vilhar rojena Skvarča 120.000 K. Zanimivo je, da se izvestni list pri tem volilu jako neumestno ni mogel vzdržati napadov na nas in to list, ki je nedavno proslavljal kot »vzor značaja« nekega moža, ki je v tukajšnji bolnici ob smrtni postelji odklonil duhovnika. Mislimo, da bi se gospa Vilharjeva, ki je umrla lopo previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v »grobu obrnila«, ko bi vedela, da jo tak list. proslavlja. Gospo Vilharjevo je vodil, ko jo volila 120.000 K v slovenske namene gotovo plemenitejši namen, kot pa vodi ljudi okolu izveslnih listov. Pokoj njeni duši! Naši »Slovenski Straži« pa ob tem želimo, da se ji vzbudi mnogo plemenitih src, ki naj v volilih zanjo žive trajno življenje v delu za obmejne brate.
4- Plojeva Sloga umira. Ravnokar razpošilja dr. Hrašovee petičnim prvakom starega kalibra pisma, v katerih naznanja, da je Plojeva Sloga blizu pogina, da jo je Ploj podpiral leta in leta s tisočaki, da pa nadalje ne more več Plojev budget zdržati takega bremena. Zato je treba., da se Ploj razbremeni in da pošljejo vsi narodnjaki, katerim jc še kaj za slogo, »izdatne prispevke«. Dr. Hrašovcu, dr. Jurteli in dr. Rosini in drugim, ki tičijo za tem pismom, povemo, ;ia se bliža konec Plojeve slavo. To so pokazale dežel lozborske volitve. Na drugi strani si pa tudi nismo mislili. da je senat ni prezident Ploj i ako stisnjen. Tisto skromno Slogo bi pri svojih dohodkih že lahko vzdržaval sebi v čar t, nam pa v zabavo, posebno, ker si je tudi on omislil svojega feld-patra, ki bi nas Še dalje zabaval. A vse kaže, da bomo imeli precej sedmino. Komaj smo »Narodni Dnevnik« pokopali, žc se pripravlja tudi Sloga na večni počitek.
+ Kmečka zveza sodnega okraja Radeče je poslala deželnemu odborniku dr. Lampetu sledečo resolucijo: Člani Kmečke zveze za radeški okraj se popolnoma strinjajo s prizadevanjem deželnega odbora glede deželnih električnih naprav. Naj sc izrabijo vse vodne silo kar je največ mogoče! Zborovalci tudi popolnoma odobravajo ustanovitev deželne banke! — Radeče, dne 12. prosinca 1911. Ravnikar, načelnik, Simončič, odbornik.
+ Nad tem se zgražajte! Nemci se prav boje, da ne bi pri sedanjem ljudskem štetju našteli na Dunaju preveč Čehov in kakor znano, prizadeva ta okolnost tudi dunajskim kršč. social-
prišla tja. Hvala Bogu, pregnotla sem mu trebuh, cla je vse iz sebe izmotal, in ravno ko . . .
»Botrca, lejto no, denar!« (Dalje.)
Leonova MU.
Večer, ki nam ga jc včeraj dne l7 t. m. preskrbela naša J eonova Družba, je bil poln užitka za vsakega, ki ga zanimajo moderna literarna stremljenja. Predaval je g. Izidor C a n k a r o M o-d e r n i francoski literaturi, ki jo jc z veliko veščostjo, ki kaže temeljito strokovno literarnokritiško in umetniškozgoclovinsko izobrazbo, razkrajal v njene*sestavine. Predavatelj, učenec lovanjske univerze, je razvijal v najglavnejših potezah sledeče misli:
Moderno francosko literaturo označuje predvsem takozvani simbolizem. Glede na obliko polaga največjo važnost na muzikaličnost ritma, na blago-zvočnost besede same, na neposredno vzbujanje tej evfonetiki odgovarjajočih čustev. Te j strani simbolistične šole je predavatelj po vsej pravici posvetil največjo jiozornost, ker razodeva bistven element njenega pojmovanja umetnosti. Predavatelj je navedel v tem oziru, pa tudi sicer, veliko primer, največ iz Verlaina, Maeterlincka, Huysmansa. Zlasti na slednjem je opozoril tudi na preverznost simbolistične umetnostne teorije, na njen psev-domisticizem, zanemarjanje vsebinske-
cem več skrbi kakor je za kr^ČnnsVo misleče ljudi potreba »Reichspcst« a objavlja da so statistiki na podlagi prve bilance dosedanjega števnega aivia dognale, da prebivalstvo na Dunaju no bo znašalo toliko, koPkor se je na podlagi dosedanjega ključa približno pro-računilo, namreč 2,130.320 ampak menj to pa zato, ker število porodov strahovito pada in teh izgub ne moro pokriti okolnost, da vsled izbolšanih higijenskih razmer število smrtnih slučajev pada. Od leta 1900 do 1908 je padlo na Dunaju število porodov živoroje-nlh ocl 52 364 na 47.839. Percentualno padanje je: leta 1897 je odpadlo na 1000 prebivavcev 32-97 odstotkov porodov, 1898: 32-79 odstotkov, 1899: 3208, 1900: 31-66, 1901: 3098, 1902: 3043, 1903: 2828, 1904: 28-67, 1905: 2723, 1906: 2635, 1907: 25-25, 1908: 23 67, za 1909 in 1910 pa je proračunanih 20 odstotkov približno. Od 33 odstotkov na 20 odstotkov, to je sila veliko; nevzdržno navzdol! In Če primerjamo to letom 1870., dobimo še strahotnejše številke, takrat namreč ji; na tisoč prebivalcev odpadlo 40 porodov, zdaj le še polovica. Leta 1900 se je na Dunaju 53 000 otrok rodilo živih, danes le 44.000, čeprav se. je vtelesil mestu Florisdorf, ki šteje 52.116 prebivalcev. — To dajo misliti in če upoštevamo, kaj sociologi in pedagogi n. pr. na Francoskem za poglavitni vzrok temu padanju navajajo, potem vemo, pri čemu tla srno tudi na Dunaju. Zato bi menili, da bi Nemci imeli vzrok se čim večjega števila Čehov na Dunaju le veseliti, ker imajo ti čisto gotovo največ naraščaja, dočim »das Volk der guten Zucht uncl Sitte« propada. Gospodje, tukaj je nekaj, nad čemer se lahko po pravici zgražate!
; Amanuensis dunajske vseučili« škc knjižnice jc postal dr. Ivan Avgust Ž i b e r t.
-t- Začasni glavni učitelj na goriškem učiteljišču je postal suplent. goriške državne gimnazije Rudolf Lav-r c n č i č.
+ Soc. zavarovalni pododsek dr-zavrtega zbora je imel 12. t. m. dopolu-dne sejo, v kateri sc je razpravljalo vprašanje o razdelitvi zavarovanja za starost in onemoglost na industrijo, obrt in trgovino na eni strani, na drugi pa samostojno zavarovanje na deželi. Industrije! in tucli soc. demokrati se branijo skupnega zavarovanja. Danes se posvetovanja nadaljujejo.
+ Na državni železnici so bili povi* sani 1. t. m. v VII. čin. razred Jurij Kurschel, naslovni inšpektor in načelnik vzdrževalnega urada Ljubljana: v VIII čin razred: Fran Unger, oficial Ljubljana; v IX. čin. razred: adjunkt in postajenačelnik Peter Šlegel, Vižmarje. Karel Danes, stavbni adjunkt, Ljubljana, Fr. Jebačin, adjunkt in postajenačelnik, Podnart - Kropa; v X. činovni razred: Anton Veber, Lor. Svetina in Jožef Rožič, asistenti, Jesenice, Friderik Stephan, asistent, Bled. Asistenti so postali sledeči aspiranti: .Jožef Peter-nelj, Jesenice, Anton Hohn, Ljubljana. Jakob Koželj, Lesce, Karel Kornp. Kranj. Premeščen je iz Kranja v Trsti prosta luka. asistent Adolf Kagnuš.
— Hujskanja v Idriji menda ne bo še konec. Politični društvi liberalna Enakopravnost in socialnodemokraški Naprej sklicujeta za nedeljo dne 15. t.
ga momenta nad formalnim, razbolelost čutnega življenja, sicer pa je bolj povdarjal dobre m trajnove ^rue sestavine te pesniško struje, lepo.o njenih simbolov, tajinstvene zveze, ki jih odkriva mod človekom in naravo, med posameznimi čuti in čustvi, visoko razvit instinkt, cla začuti tudi najrahlejži mik in temu primeren gibljaj v duši, bogatstvo njenih oblik in epithetov.
Slika, ki jo jo Izidor Cankar o francoski moderni podal, jo bila tako zanimiva, da je po zasiugi zel zelo veliko odobravanje tembolj, ker jc bilo predavanje jako skrbno sestavljeno in samo na sebi umetnina. Pri debati so povdarjalo, kako letos vsak predavatelj v Leonovi družbi trpi vsied pomanjkanja časa. in zaio tudi I. Cankarju ni bilo mogoče bolj izdelali tega, kar bi bil sam najrajši: to, kar jc na simbolizmu zmotno. V to svrho bi bila naj-menj dva večera polrebna. Pri tej priliki naj omenimo, da smo zopet živo začutili potrebo stalne znanstvene šole, oziroma akademičnih kurzov v Ljubljani, ki bi sistematično in nekoliko po šolsko vzgajali naše izobražen-stvo; sicer so to, kar podajamo, le drobci. Omenjamo pa tucli to, cla l)i predavanja, ki jih naša »Leonina« pri reja, zaslužila nekoliko več obiska. 1. Cankar pa je sinoči pokazal, da se ,i< med nas zopet uvrstila mlada moč, k se sinemo z njo ponašati. Prihodnji' predava, kakor čujemo, g. dr. Mal.
m. javen sliod v pivarni »Pri Črnem orlu«. Da bi lovili delavce, oznanjajo na lepakih, da se bo razpravljalo o rudarskih zadevah. A postavili so točko na drugo mesto. Na prvem stoji predmet »klerikalno nasil je proti idrijski občini in posameznim naprednim občanom;'. Zabavljali bodo nad deželnim odborom in morda še kaki oblasti. Na lepakih kličejo Idrijčanom: »Gre za Vašo kožo. romn.tc pregovor: Danes meni, jutri tebi.« Kaj se je zgodilo, ne vemo, ker prikrivajo. Toliko pa lahko rečemo, da gre za kožo gotovim osebam, ki so krive današnjih razmer. Skrit: so hočejo zopet za hrbet delavcev, ki naj bi sklepali resolucije v prid ljudem, ki so občini in posameznikom prizadeli občutno škodo. Na shodu naj povedo, kdo ni poslal pravočasno pritožbe na upravičeno oblast, kakor tudi, kdo je zapeljeval ljudi, da najboljše store, če odredbe oblasti no samo prezirajo, ampak jim naravnost nasprotujejo. Povedo naj, kakšna poročila prihajajo iz občinskega urada višj'ni oblastem. Nekomu se menda gre za to, da mora porušiti novo stavbo. Kdor bi pa čital poročila županstva, bi sodil, da ni sploh še skoro nič narejenega. Kje je že tisti čas, ko je deželni odbor stavbo prepovedal! Saj ni bilo tedaj še skoro nič narejenega. Ko so dohajale deželnemu odboru pritožbe, da sc stavba vkljub prepovedi nadaljuje, je županstvo redno odgovarjalo, da delo stoji in ni res, da. bi sc stavba dalje gradila. Deželni odbor jc ukazal županstvu, naj naloži dotičnemu posestniku kazen. Enkrat je županstvo sporočilo, da mu je res naložilo denarno kazen, drugič se je pa uprlo, da bi ga kaznovalo, češ, da je nedolžen, ker ni res, da bi stavbo daljo gradil. Danes jo stavba dovršena. Kako sc vjemajo poročila županstva z resnico? Dotični prizadeti posestnik jo bil zapeljan. Z imenom, oziroma imeni tistih na dan torej, ki so ga zavedli, da svet izve, komu bi moralo iti za kožo!
—	Št. Vid nati Vipavo. Mlekarska zadruga je imela v letu 1910 sledeči promet v blagu. Prejelo mleko 211.934 litrov, od tega se je prodalo v Trst 178.138 litrov, doma prodalo 2698 litrov, posnelo 31.910 litrov, surovega masla se je izdelalo 1201-50 kg-, od tega je odbitka 2 odstotka od vsega prejetega mleka. Iz tega jc razvidno, da mlekarna lepo napreduje. In ker jo ta zadruga velike koristi za vse vipavske živinorejce, naj bodo vsak živinorejec tudi njen član.
—	Zimski šport v Bohinju. Z nekako negotovostjo se jo zrlo na letošnjo zimsko sezono v Bohinju. Pretočeno nedeljo pa se jc izvršila nad vso pričakovanje dobra otvoritev. Izkazalo sc je, da so pomisleki gotovih nasprotnikov Bohinja popolnoma neosnovani. Dočim je bilo drugod, kakor n. pr. v Ljubljani ia dan zelo južno vreme, je bil v Bohinju najkrasnejši zimski dan in popoldne, ob treh sc jo čitalo v sonci —3. Športni vlak in brzovlak sta pripeljala iz Trsta in Gorice uniogo odličnega občinstva. Na sankališču ter poleg njega jo vladalo najživahnejše življenje in najizbornejša zabava. Izurjeni sankači, med katerimi je bilo zlasti mnogo častnikov iz Primorja, so niso izkazali le za navdušene prijatelje tega športa, temveč so s svojimi bravurami marsikaterega novinca navdušili za 1a šport. Poleg teh pa so smučarji, tako začetniki kakor izvežbani s svojo žila-vostjo in s svojo drznostjo vzbujali doloma občudovanje, pri zaprekah pa včasih tudi precej smeha. Vse sc jo vračalo v najbolj cm razpoloženju domov. Med nedelj vimi gosti so jo opazilo poleg drugih tudi podravnatolja državnih železnic v Trstu vladnega svetnika Aurecln/ ,i<a z nekaterimi višjimi uradniki ra uiteljstva v Trstu, ki sc jo jako poln ino izrazil o prireditvi san-kališča, : idpredsednika držav, zbora državno a poslanca Josipa Pogačnika itd. — l'o nedeljo bo v Bohinjski Bistrici e veliko več življenja, ker je žo došl mnogo vprašanj in naročil in ho tur', v hotelu »Triglav« tako v soboto 7: očer kakor v nedeljo čez dan svirala riodba. Zalo se smejo Bohinjci nadejati, de jih ta dan ne posetijo samo gostje iz Primorja, temveč tudi iz Ljubja-ne in gorenjskih mest.
Predavanje o povzdigi mlekarstva v novomeški okolici bo v nedeljo 15. t. m. v Proč n i ob 3. uri popoldne. Predaval bo ravnatelj Rohrman iz Grma. Vabimo živinorejce k obilni udeležbi.
—	Umrl ie v sredo, 12. t. m. gospod Karo I Muller star., posestnik in trgovec v Črnomlju. Pogreb bodo v soboto, li, t. m., ob 3. uri popoldne.
—	Vič-GIince. Minuli ponedeljek je v našem »Domu« predavala o predmetu »Delavka in gospodinjstvo« tukajšnja gdčna. učiteljica J. Zemljanova. — V minule,n letu je bilo i u rojenih 220,
mrličev jo bilo 92, porok 48. Nazadovali smo samo glede mrličev.
—	Umrla je v Novi vasi pri Rakeku ga. Terezija Lavrič, bivša c kr. po-štarica in posestnica. Rajnica je bila blaga duša, naj počiva v miru.
—	Iz Adlešič. Kmetijski tečaji, katere jc priredil deželni odbor 6., 7. in 8. t. m. v tukajšnjem šolskem poslopju, so bili prav dobro obiskovani; posebno še na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo, ko imajo ljudje bolj čas, je bilo vsakikrat čez sto poslušalcev. Ko je bilo predavanje o prašičereji, je bilo poleg moških tudi obilo žen in deklet navzočih. Ljudje so poslušali z velikim zanimanjem ta za našo kraje res primerna predavanja in žele sploh, da naj bi jih deželni odbor še večkrat priredil, tocla ne samo po ono uro o različnih predmetih, marveč najmanj po dve uri, vsaj se v oni sami uri pač ne da veliko povedati in odgovoriti na različna vprašanja, katera stavijo poslušalci. — Lani meseca januarja som poročal v »Slovencu«, cla se je klatil v naših liostah, zlasti v »Bukovlju«, žo dalje časa divji prasec ali mrjasec, katerega so nekateri tudi videli. Lotos so jc zopet prikazal. Njegov sled so opazili v snegu nekateri že meseca decembra, minuli teden pa so ga sledili celo v vasi Bedenj in to na praznik sv. Treh kraljev. V noči od četrtka na petek je šel kar čez vas in je prenočil, kakor so opazili, v liosti »Lesina« blizu hiš. št. 9 na Bednju. Od tu pa jo je mahnil proti Gribljani. K nam jc prišel najbrž zopet iz »Bukovlja«, in sicer čez Pribincc. Morda sc je že kje drugje v Boli Krajini oglasil.
—	Umrla jc v Stari Loki gospa Marija Bergant, trgovčeva soproga. Pokoj-nica je bila blaga krščanska žena, ki sc je v svoji oporoki spomnila tudi koroških slovenskih otrok in Slovenske Straže. Naj v miru počiva!
—	Šolske vesti. V Litiji so zgradi novo šolsko poslopje. Dela se bodo oddala dražhonim potom. Tozadevne ponudbo jo poslati do 30. januarja t, 1. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Litiji, kjer so na vpogled tudi načrti, proračuni itd.
—	Razpisane učiteljske službe. V šolskem okraju ljubljanska okolica v stalno nameščenje do 1. februarja t. !.: nadučiteljsko mesto na trirazrednici v Ilorjulju; učno mesto na potrazrcdn-ci v Borovnici; dve novo sistem, učni mesti na Kostrazrednici na Vrhniki; učno mesto na šestrazrednici v D. M. Polju; učno in roditeljsko mesto na enoraz-rednici z zač. II. razredom v Škocija-nu pri Turjaku.
—	Svojega očeta umoril zavrntno. Iz Trsta so poroča, ca jc v noči od 10. na li. t. m. zavrat:;o umoril 601et:iega posestnika Blaža Prologa njegov sm Jurij, in sicer v spanju. Morilec, ki jo trikrat ustrelil na očeta, je pobegnil ter ga .leslcj 2o niso zasledili. Pri soclnoz.lravniški preiskavi sc jc dognalo, cla je Preloga zadela ena krogla v glavo, druga v srce, irctja pa v trebim. Smrt jo morala nastopiti pri umorjen-cu takoj. Prolog jc svojega sina, ki jo otrok neke babice, v poznejših lotih legitimiral ter ga vzgojil pri sobi. Vzrok umoru je bila bržkone Prelogova oporoka, ker jo Prolog v oporoki vse premoženje določil svojim vnukom, svojemu sinu radi njegove zapravljivosti pa ničesar.
—	Argentinsko mero se na Dunaju ne prodaja več tako zelo, kakor so jc vprvič. Meso .je za dunajski okus preveč mastno.
—	Za galerijo moderne umetnosti v Dalmaciji so je le dni pri cesarskem namestniku v Zadrti zavzel kipar Me-štrovič. Namestnik jc obljubil svojo j>o-moč.
—	Umri jo v Zadru kanonik Niko-la Krpotič. Bil. je dalj časa tudi generalni vikar.
—	Marquis ae Pieniie umrl. V Vrhoven na Hrvaškem je umrl v 86. lotu starosti Eugcne marquis do Pienne, rojen Francoz in najvplivnejši zaupnik cesarja Napoleona III. Po padcu slednjega si je na Hrvaškem kupil posestvo in ostal ondi do svojo smrti. Zelo jc ljubil Strossmayerja in leta 1902 je podaril galeri ji v Zagrebu več dragocenih slik. Njegov edini sin Eugene, ki jo bil poročen s hčerjo maršala Mac Mahona, jc umrl prod osmimi leti.
—	Vrela voda se jo zlila pri ognjišču na cloklico Metodo Rijavec v Dorn-bergu; poparila se jo tako, da jc kmalu umrla.
—	Nova hrvaška banka v Istri. 15.
t. mes. prične, delovati v Pulju hrvaško »Kreditno in eskomptno društvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo«.
—	Italijani — cigani. V Bojanu pri Trstu so vse cigane popisali za Italijane. Ta je pa dobra.
—	Nova bolezen ali saj do zda j v teh krajih nepoznana se širi v Jamljah
v tržiškem okraju na Goriškem. Ljudje otekajo v glavi pod ušesi proti vratu in licom.
—	Umrl jo danes zjutraj g. France Kocijančič, posestnik in kamnosek na Črmovcu, predsednik krajnega šolskega sveta v Mošnjah. Pogreb bo v nedeljo. Zapustil jc osem nepreskrbljenih otrok. Počivaj v miru!
—	Odlikovanje. Načelnik veteranskega društva za Goriško, g. Anton Jakobi jo dobil od jeruzalemskega patriarha v imenu papeža vitežki križec roda Sv. Groba.
—	Na Sveti Gori bo 15. t. m. velika slavnost povodom slovesnega blago-slovljenja kipov sv Frančiška Seralin-skega in sv. Antona Pad.
—	Ogenj je popolnoma uničil hišo Ivana Podpečana v Št. Petru pri Gorici.
—	Ljudsko Štetje in Mažari. Kakor pri nas Nemci in Italijani, tako delajo pri ljudskem štetju Mažari v Slavoniji in na Ogrskem. Železniška uprava jo izdala na uradništvo in vso uslužbence strog nalog, da povsodi vpišejo ma-žarski občevalni jezik zase in svoje družine, čeprav v premnogih slučajih vsaj žena in otroci no razumejo nobeno besedice niažarsko. Slovake in druge narodnosti so preparirali po raznih koledarjih in časopisih, ki jih vlada izdaje v svrho mažarizacije. Obečali so jim po svojih agentih — navadno učiteljih — razne lepo stvari, če se vpišejo za Mažare, v nasprotnem slučaju pa grozili. Lopo izgleda to štetje!
—	Neimenovanega naročnika iz Oerkna, ki jc dno 9. t. m. na domači pošti potom položnico poslal 24 kron, a ni dostavil svojega imena, prosi uprava našega lista, naj nemudoma naznani svojo i m c ter pove, za kaj pošilja navedeno vsoto.
novice.
š Sa župana v Trbovljah jc bil izvoljen nadučitelj Gustav Vodušek že tretjič. Liberalci so volili za svetovalce same »vzor narodnjake«, kakor: Fricd-| rich pl. Burger, August Iicinrich, Bi-c.liard l)icrmaycr, .los. Goropevšek, l-r. Dcžman. Anton Počivavšek in Karel Malovrh. Živela kompanija liberalccv in neinčurjev!
š Zidružni iečaj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je lopo razvil. Udeležba jo bila lopa za naše Dravsko polje. Tečaj jo vodil g. naurevizor Vlado Pušenjak. Predavali so gg. Franc llolz, tajnik štaj. kmetijsko družbe iz Gradca, A. Patzak, poclravnatclj centralne zadruge za vnovčevanje živine na Dunaju in nadrevizor Vlado Pušenjak. Predavanj se je udeleževalo od 40 do 80 najodličnejsiii kmetov z Dravskega polja. Nabiralo sc jo tudi pridno za Slovensko Siražo. Predavanja so so vršila v Zadružnem uomu. bi. jLovrenc. jc glede zadružništva, politične in nepolitično organizacijo najbolj razvit kraj na Dravskem polju. Narodno delo vodi deželni poslanec in župnik č. gospod Ozmec.
š Stiegerjeva kompanija v Slov. Bistrici so prav skrbno pripravlja za volitve v okrajni zastop, ki so razpisano. Vprašanje je, čc bodo šc tudi v bodočo gospodovali v tej velevažni kor-poraciji slovenjebistriški volksratovci. V sredo dne 11. t. m. so že začeli lov na kmelc-posestnikc. Pri Neuholdu so opazili dva odlična veleposestnika, z bistriške okolice. Takoj so se spustili na lov za njima. A uspeh je bil slab. Nil i obljubljena mastna južina in buteljke vina s šmitsberga niso vleklo. Kmetje hočejo nastopiti samostojno, ne rabijo več meščanskih priveskov.
š Lei.eri.berg pri toiaiiborn. Mariborski Vsenemci so kovali dolga leta načrt, pregnati sedanjo slovensko šolo v lvrčovini—Lcitersberg iz njenega dosedanjega prostora ter tam nastaniti nemško šolo. Slovenci so se temu naklepu odločno uprli in so — zmagali. Slovenska šola ostane na svojem mestu, pač pa morajo staviti Nemci za svojo šolo novo poslopje. Zastonj so bile torej želje vsencmcev ugonobiti slovensko šolo v neposredni bližini Maribora.
š Prodiranje Nemcev. V Peklu pi i Poljčanah bode ustanovil šulferajn novo nemško šolo. Za to šolo se največ trudi znani hujskač in krčmar Bau-man v Peklu. Prvotna dela za to šolsko stavbo, ki sc bo stavila s pomočjo Roseggerjevega fonda, . so sc že začela.
š Nemci med seboj. Na Prager-skem, ki .jo znano po svojem nemško-nacionalnem uradništvu in predrznosti kolodvorskega restavraterja, so se Nemci radi podružnic Sudmarke in šulferajna hudo med seboj sprli. Kolodvorsko železniško uradništvo je tvorilo nekako opozicijo proti starima podružničnima odboroma. Vso prireditve obeh podružnic so bilo tako slabo obiskane, da je bil odbor obeh podružnic
primoran odstopiti. Tovarnar Steln-klaubcr je kot načelnik, dasi nerad, moral odložiti svoja častna mesta. Sedaj upajo priti na krmilo piagcrskega nemštva železniški uradniki, ki pa gotovo tudi ne bodo dobro vozili, ker bode stalno pragorsko nemštvo v opoziciji.
š Nemški šulferajn bode stavil v Marenbergu prihodnjo spomlad novo poslopje za otroški vrtec, ker so stari prostori premajhni. Da so omogoči stavba, jc prišel sam dr. Baum v družbi z društvenim stavbenikom Payer-jem v Marenberg na posvet glede stavbe.
š Spor uied nemškimi katoličani.
Odbor nemško konservativne kmečke zveze za štajersko je izključil poslanca Panlza in urednika Neunteufla, ker sta načelniku društva poslancu Ilagenho-ferju jako krepke očitala liagenhofer Pantza in Neunteufla toži, a sta obtoženca nastopila obširen dokaz rcsnice.
š Eleklrično razsvetljavo so dobili v Ljutomeru.
š Alkohol jc premagal Marijo Ilan-zej v Slovenjem Gradcu tako, cla jc zaspala in zmrznila.
š Odlikovan je župan Kuharič na Spodnjem Štajerskem s srebrnim križcem s krono.
š Nabila je svojega moža Franca Vordeva v Velenju, ki jo več dni skupaj popival, njegova žena tako, da je bil vos krvav in jo jo sodišče obsodilo na štirinajst dni joče.
š V konkurzu je urar Ivarol Pen teli er v Ptuju.
š Pod vlak se je vrgel pri Gradcu vpokojeni sodnijski višji oficijal Ignacij I) o s t a 1. Vlak ga je skoro popolnoma raztrgal.
š UbiJo jo drevo nekega J. Lasiča, ki je sekal v okolici Ljutomera.
h Grozna nesreča. J z Gradca se po« roča: Ivo je železniški čuvaj včeraj zjutraj še! ob tiru Južne železnice, našel jo grozno razmesarjeno truplo nekega okoli 50 let starega moža. Kakih 30 korakov od trupla je našel raztrgane ude in glavo. Identilo ponesrečenega moža, ki ga jc bržkone povozil brzovlak, šo niso dognali.
PORTUGALSKA.
Vse. količkaj vznemirljivo vesti, ki prihajajo s Portugalske, so takoj demontirajo iz Lizbono. Ker so ta demen-liranja redno ponavljajo, jih je pač treba sprejeti z vso rezervo. Kakor so poroča iz Lizbone, se poštna služba v Portugalski zopet vrši, kakor tudi ves mednarodni promet na suhem in po morju. Stavkarsko gibanje so baje no razširja ter stavkajo doslej samo še železničarji. Izgredov ni. Iz Londona so poroča, da je vojno sodišče v Lizboni obsodilo 35 Portugalcev na izgori iz države, ker so podpirali monarhična stremljenja.
VELEVLASTI MED SEBOJ.
Vso. angleško časopisje izraža veliko nezadovoljnost, ker so Rusija sama pogaja z Nemčijo zaradi perzijskega vprašanja, namesto v družbi z Angleško in Francosko. \c moro so utajiti dejstvo, da jo Rusija odstopila od vojaške zveze z Francosko in Angleško, s čemur je ubila tripelalianso. »Times« povdarja, da mora priti mod Angleško in Nemčijo do sporazuma, kakor hitro se bo gradila zadnja proga bagdadske železnice.
C
Slu
si Poljski ministri. Poljaki so dobili dva nova aktivna ministra in dva prejšnja ministra sla šla v pokoj. Od začetka konstitucije v Avstriji so imeli Poljaki sledečo ministre: Agonor grof Goluchovvski je bil minister notranjih zadev od 21. avgusta 1859 do 20, oktobra 1860 in potem državni minister od 20. oktobra 1860 do 15. deccmbra 1860. Alfred grof Potočki je bil minister poljedelstva v minist.isi.vu Karla Auer-sperga in Edvarda Taaffeja od 30. decembra 1867 do 15 januarja 1870. Juii-jan Dunajewski je bil finančni minister pod Taaffejem od 26. junija 1880 do 4. julija 1891. Stanislav Madeyski je bil naučili minister pod Alfredom \Vin-dischgratzom od il. novembra 1893 do 19. junija 1895. Kazimir grof Badeni je bil minister notranjih zadev od 29. septembra 1895 do 28. novembra 1897. Leon Bilinski je bil finančni minister od 29. septembra 1895 do 28. novembra 1897. Vitoki Koryto\vski je bil finančni minister od 3. junija 1906 do 14. novembra 1908. Leon Bilinski je bil drugič finančni minister od 13. svečana 1909 do 10. januarja 1911. Stanislav Glabinski jo. železniški minister od 10. januarja 1911. Večja je lista poljskih deželnih ministrov. Prvega poljskega deželnega ministra io naredil Kari grof llohomvarth ter jo poklical na to mesto Kazimira Grocholskcga dne 11. upr.
1871, ki jo ostal minister šo po padcu Hohemvanha do 26. novembra 1.871. Na stalno sc je pričela vrsta poljskih deželnih ministrov s Florijanom Zio-mialkovvfkim, ki je postal minister pod grofom Auerspergom in njegovimi nasledniki Stremayerom in Taaffejem od 21. aprila 1873 do 11. oktobra 1888. Odstopil ie vsled prepira z drugim poljskim ministrom Dunajevvskim radi davka na žganje. Filip Zaloški, oče sedanjega poljskega deželnega ministra, jc služboval od 11. oktobra 188S do 11 novembra 1893. Apolinarij Jaworski jc služboval od 11. novembra 1893 do 29. septembra 1895. Ko jc bil Kazimir Ba-deni ministrski predsednik, ni maral imenovati poljskega deželnega ministra, češ, da imajo Poljaki dovolj, ako imajo v svojih rokah ministrsko precl-sedništvo. ministrstvo notranjih zadev in ministrstvo financ. Na zahtevo Poljskega kola, ki jo protestiralo proti temu, cla bi se pretrgala vrsta poljskih deželnih ministrov, je prevzel finančni minister Bilinski vodstvo poslov bivšega ministra Apolinarija Javvorskega. Edvard Rittner je bil poljski deželni minister od januarja 1896 do 28. novembra 1897. I-Ierman Lobl jo bil minister od 16. decembra 1897 (io 5. marca
1898.	Adam Jcdrzejovvicz jc bil minister od 5. marca 1898 do 2. oktobra
1899.	Kazimir Chlendowski od 2. oktobra 1890 do 18. januarja 1900. Lconart Piijniak je bil minister od 18. januarja 1900 do 3. junija 1906. Vojteh grof Dzie-duszycki od 3. junija 1906 ilo 22. novembra 1907, David Abrahamovvicz do 13. julija. 1909, Vladislav Dul<}ba do 10. januarja 1911, od toga dne pa Vaclav Zaleski. Ministrska predsednika sta bila dva Poljaka, namreč Alfred grof Potočki od 11. aprila 1870 do 5. svečana 1871. Kazimir grof Badeni od 29. oktobra i 895 do 28. novembra 1897. Agc-nor grof Goluchovvski, sin gori navedenega ministra, je bil minister zunanjih zadev od 1895 do 1906. Sedaj živi v pokoju šest poljskih ministrov: .Tgdrzijo-vvicz, CholonieM ski, Abrahamovvicz, Ko-ryto\vski, Bilinski in Duleba. .T^drzejo-uicz in Abrahamovvicz sta se čisto umaknila iz političnega življenja. Oba sta člana gosposke zbornice in deželna poslanca. Grof Cholonievvski je dvorski ceremonijar in sc čuti v tej službi baje bolje kakor pa poprej na ministrskem sedežu. Koryto\vski bi še silno rad igral politično vlogo, Bilinski tudi želi še nastopati, a je preveč zavozil, Duloba bo pa brez dvoma še nastopal.
Ruski lezik v švedski. Švedska •vlada je odredila, da so v srednjih šolah na švedskem uvede ruski jezik kot obvozen učni predmet. Z uvedenjem ruskega jezika je švedska vlada najprej začela v Stockholmu. Poznanje ruskega jezika jc bilo že do sedaj na Švedskem p r c c e j š n j o.
OrašK! svoDodnjnKl m ilii.
Občin, svet v Gradcu, ki obstoji izključno iz nemških svobodomisclcev in socialnih demokratov ter je postal že znamenit vsled konfuznega mostnega gospodarstva, dobiva zadnje čase tudi kulturnobojne nagibe, kar seveda nikogar ne preseneti. Država je sklonila zidaii v Gradcu poslopje za novo realko; ena že obstoji. Pri stavbni komisijski obravnavi pa so odkrili liberalni občinski svetniki, da se namerava pri telovadnici napraviti mal prizidek, v katerem naj sc bi napravila kapelica, kjer bi učenci opravljali svojo nedeljsko službo božjo. V tem jc videl liberalni mostni svet nameri, državni zavod napraviti za konfesionalnega, ter je proti temu protestiral v svoji seji. Na dnevnem rodu pa jc bil v graški občinski seji tudi referat, glasom katerega so nekatere graške župnije zahtevale 2000K za različne naprave v cerkvi in župniščih. Po neki ministerialni odločbi so namreč politične občine dolžne skrbeti za poravnavo omenjenih zneskov, dokler niso župnijo konstituirane, vsied česar so se ti tudi zahtevali. Vzdignil pa se jo novoizvoljeni občinski svetnik, advokat in aposlat dr. pl. Sternbach ter je navajal neko razsodbo upravnega sodišča, po kateri bi občina ne smela plačati teh stroškov. Župnije naj bi se kar enostavno na podlagi ljudskega štetja, prisilno konstituirale ter izvršilo pri katolikih eksekuoijo, ako nočejo plačati župnih potrebščin. Pri tem je tudi podlo sumničil, da sc ne da določili vsakoletni prirastek premoženja katoliških institucij, ki ga katoliška cerkev ne prizna. Oglasil pa sc je tudi županov namest-
nik Magg, hud svobodomislec, ki jo označil za nezaslišano dejstvo, da se katolikom daruje vsako leto 10.000 K, ki jih morajo plačati tudi judje in protestanti. Graški katoliki pa tvorijo 96 odstotkov prebivalstva. Zato imajo pač pravico pri 1 imilijonskem proračunu zahtevati eno tisočinko za katoliške namene. Ako to ne ugaja priseljenim Judom in hujskačem, naj sc pač vrnejo tja, kamor spadajo. Ako pa se občinski svet v Gradcu podvrže nekaterim apostatom ter označi katolike za meščane druge vrste, potem bodo morali pač katoliki sprejeti vsiljeni boj. Liberalci seveda upajo, cla boelo z an-tiklerikalnim vpitjem odvrnili pozornost občinstva od brezupnega mestnega finančnega položaja. V tem se pa metijo, ker taka sredstva nc vlečejo. V vsem pa tiči nauk za nemške katolike v Gradcu, cla so velikega gada si vzgojili na prsih, ko so pospeševali z molkom nemški šovinistični nacionalizem.
Liifpsiig novice.
li Pouk v streljanju po ljubljanskih srednjih šolah sc prične v Ljubljani i. februarja. Vodil ga bo stotnik brambovskega polka št. 27 Matija 1 m-bachcr. Na I. državni gimnaziji bo vodil pouk stotnik Fran Dobnik 27. brambovskega j olka s šestimi inštruktorji podčastniki navedenega polka, na II. državni gimnaziji ga bo vodil stotnik 27. brambovskega polka Fran Globoč-nik s tremi inštruktorji, na nemški državni gimnaziji in na višji državni realki nadporočnik 27. pešpolka baron II. pl. Laza rini s sedmimi inštruktorji, na učiteljišču nadporočnik 17. pešpolka II. Maurer z dvema inštruktorjema. Po-učavalo se bo streljanje vsako soboto izvzemši praznikov od 2. do i. ure popoldne.
lj Ne pozabimo ptički Mraz in sneg sta letošnjo zimo dolgo prizanašala in našim pticam sc je dokaj dobro godilo. Po vrteli, gozdu in poljih so lahko »sedele ob loncih mesa« 'n se ma-slile z raznimi žuželkami, ki bi sicer na spomlad grdo uničevale drevje in razne sadeže. Toda sedaj pa jc zima s kruto roko posegla vmes; sneg je pokril zemljo in drevje in mraz je, da kar poka. Ubogo ptičice, sedaj jim gre za kožo! Navezane so skoro popolnoma na drobtinico, ki padajo z ljudskih miz in z jasli domačih živali. Zadovoljne so reve celo z drugimi odpadki, ki jih s.j, premrzlimi krempeljci izkopavajo po. cestah . . . Komu bi se, ti najljubkejši božji stvor; ne smilili, ki se zde, da so ustvarjeni lo za solnce, pa jih vidimo izdane najhujšemu mrazu brez vsake' pomoči! Pokažimo v dejanju to svoje usmiljenje in trosimo jim zrna. drobtinic, sadnih olupkov in pešk ter tu in tam malo peska v razna zatišja, kjer si moremo mirno in na suhem okrepčati lačne želodčke. Prav radi prihajajo na okna, kjer jih potem lahko opazuješ na vsezgodaj zjutraj, kako brskajo med ostanki prejšnjega dne in čakajo novega kosila. Za škrjančke pa je potre-sati ob kakem zidu, ali po ccsti, kjer jih pač zapaziš, ker hodijo posamezni pari vedno na isto mesto; v krmilne hišice ali na okno pa ne pridejo z lepa. Kdor že nima idealnega smisla za ptico, pa naj ima vsaj praktičnega in potresa pticam pozimi z ozirom na njih neprecenljivo korist, ki jo nucFjo z uničevanjem mrčesov. Vadimo zlasti mladino v ljubezni in skrbi za ptice!
lj Proviudjalni odbor za Kranjsko državnega društva orožniških vpoko-jencev v Ljubljani je imel v nedeljo 8. januarja 1911 v restavraciji »Novi svet« ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo 35 tovarišev. V odbor so bili enoglasno voljeni sledeči gg. stražmojstri: Ženko Ivan za predsednika, Kocjančič Mihael za podpredsednika, Lapajne Karol za tajnika in Pirman Karol za blagajnika Za revizorje: Payer Mihael ml. in Kos Fran, vsi stanujoči v Ljubljani. Gg. tovariši, k: še niso člani, se vabijo k pristopu, članarina znaša 1 K, sirotinski zaklad 1 K, vrhutega vpisnina za prvo leto 1 K. Vse pošiljatve nasloviti je na odbor.
lj Snmoumor nadporočnika. Včeraj popoldne so našli ustreljenega nadpo-ročn ka 27. pešpolka Sichro\vsky. Imel je razmerje z neko nemško igralko in lalikomišljeno zapravljal denar. Govore, da mu jo primanjkovalo 600 Iv in cla so mu prijatelji obljubili, da mu do večera preskrbe denar, mladi mož pa jc prej posoRCl po revolverju. Nadporočnik Karol Sichrovvskv. ki je bil tudi bataljonski adjutant 27. pešpolka, jo
bil rojen 21. aprila 1881. v Sombotfaloi na Ogrskem ter je pristojen v Nymburk na Češkem. Njegovo truplo so iz kazino, kjer je stanoval, prepeljali v garni-zijsko mrtvašnico.
lj Klub slovenskih amater-lotogra-lov v Ljubljani opozarja na današnji ustanovni občni zbor, ki se vrši ob osmi uri zvečer v restavraciji »Novi svet« (Prešernova soba) na Marije Terezije cesti, ter prosi vse, ki se zanimajo za društvo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Pripravljalni odbor.
lj »Glavna« posojilnica. Od likvidacijskega odbora to posojilnice smo naprošeni objaviti, da se likvidacijski odbor prizadeva doseči plačilo upnikov potom mirne likvidacije, cla so uradne ure odslej samo od 10. do 12. dopoldne in cla je imenovani odbor znižal obresti od hranilnih vlog od 15. t. m. dalje na •i odstotke. — Nadalje smo naprošeni konstatirati, cla tudi »Kmečka posojilnica« v Ljubljani nima nikakršnega stika z »Glavno« posojilnico.
lj Japonska trageclinja v L ubijam. Tekom meseca januarja priredi japonska trageclinja Hanako s svojim en-samblorn v »I nionovi« dvorani enkratno gostovanje. Uprizorite se drami »Otakc« in »V čajnici«.
I j Uiririi so v Ljubljani: Ivan Ja-nežič. posestnik, -45 let. — Ivan Prestopnik, delavčev sin, 6 mesecev. — Iv. Lapajne, posesinik, 36 let. — Anton Škerlj. posestnikov s n 3 dni. — Marija Gaberšek, delavka, 61 let.
NEČUVENA NASILSTVA F M LJUDSKEM ŠŠTLTJU V TRSTU.
Tržaška »Edinost« piše: Mi smo navedli že na stotine slučajev ter dokazali, cla način, kako se vrši v Trstu ljudsko štetje, sploh ni ljudsko š.etje. Italijanski fanatični hišni gospodarji in administratorji svojim najemnikom sploh no izročajo naznanilnic, temveč jih kar brez druzega vpišejo za Italijane, ne da bi jih sploh vprašali za podatke, ali pa vplivajo z grožnjami na ljudi, da se vpišejo za I.alijai e.
Ivljubu temu se zdi, cla je gospodom na anagrafičnem uradu nas aloše vse preveč Slovanov. Zato so začeli kar po vrst4 klicati Slovence na razne sekcije in direktno na anagrafični uracl, kjer vplivajo na ljudi z grožnjami, da bodo kaznovani, ako ne navedejo italijanščino kot občevalni jezik. One pa, ki sc nc dajo prestrašiti, pregovarjajo, da navedejo poleg slovenščine še italijanščino kot občevalni jezik. Seveda pride potem slovenščina brisana. Tako se postopa na anagrafičnem uradu v imenu državne avtoritete!
Uboga Avstrija, v čegave roke si prišla!
imm in Brzojavne poročilo.
ZAHVALA SV. OČETA AVSTRIJSKEMU EPISKOPATU.
Rim, 13. januarja. Na uclanostno brzojavko, ki jo je sv. očetu z Dunaja poslala konferenca avstrijskih škofov, je sv. oče odgovoril s posebno zahvalo, v kateri pravi, da je tembolj razvesel'la ga brzojavka avstrijskih škofov, ki zagotavlja pokorščino in udanost njegovim odredbam proti modernizmu, ker mu mnogo žalosti povzročajo dogodki v Italiji in inozemstvu. Sv. oče izroča škofom blagoslov vernikom.
LAŠKE PRIPRAVE.
Rim, 13. januarja. Svet admiralov je sklenil predlagati, cla se, ko bodo zdaj naročeni i dreadnoughti gotovi, zgrade še štirje, ki bi bili do lota 1917. gotovi in bi stali 80 milijonov vsak.
NEMŠKI KATOLIŠKI SHOD.
ISeroliri, 13. januarja. Nemški katoliški shod za leto 1911 se bo vršil od 6. do 10. avgusta v Mogunciji.
GOVOR FRANCOSKEGA MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE.
Pariz, 13. januarja. V seji poslansko zbornice je minister za zunanje zadevo Pichon poudarjal v daljšem eks-pozeju sledeče: Maroška akcija je bila za Francijo srečna in je z inaghzcnom, Špansko in Nemčijo sklonila sporazum, ki jc začetek pozitivne faze francoske maroške politike. Z Italijo vežejo Francijo posebno intimna čustva. Toda tudi z drugimi državami, s katerimi nima Francija alijanc ali intimn h odno-šajev, izhaja dobro. Interesi Avstrije niso nasprotni francoskim, zalo ni povoda, cla bi bila Francoska nasprotnica Avstrije, vsekakor ji pa razmerje in obveznosti njenih zvez nalagajo gotove dolžnosti. Aneksija Bosno in Hercego-
vine je naravna posledica okupacije in jo je Rusija, ki je začetkoma protestirala, v posebni konvenciji z Avstrijo priznala, čemur so pritrdile tudi drugo velesile. Alianca z Rusijo je slej ko prej trdna in živa. Kar jc nemški kancler govoril o pogodbi med Rusijo in Nemčijo, sklenjeni nedavno v Potsdamu, je resnično; Nemčija in Rusija sta se po-godili, da ne ena ne druga ne bosta sklenili ali pa se podali v kako zvezo, ki bi imela agresiven namen zoper eno ali drugo teh držav. To pa daje svetovnemu miru še večjo garancijo za bodočnost, vsled česar se Francija nima povoda vznemirjati. Minister jc povdarjal tudi, cla je ententa z AngFjo prav tako prisrčna, kakor je bila in naglašal, da Francija ni izolirana, kakor so kričali te dni francoski listi, ko so slišali o potsdamski konvenciji. Sicer pa je dejal minister, da 1 Francija slej ko prej skrbela za mogot > mornarico in armado. — Angleš' ' i francoski listi nadaljujejo v kampaniji zoper Rusijo, povdarjajoč, cla je Rusija odstopila od vojaško konvencije (!) z Anglijo in Franc "jo in na ljubo Nemčiji razbila entento z Anglijo in Francijo.
»ZADOVOLJNOST« V SVOBODOMISELNI DRŽAVI.
Madrid, 13. januarja. Iz Badajosa poroča guverner, eta so v Elvi vojaki in deiavci hrupno demonstrirali po ulicah za zboljšanje plače.
Oporio, 13. januarja. Tukajšnji občinski svet jc sklenil demisijoniraii, da pokaže svojo nezadovoljnost z voditeljem sedanje vlade. Tudi general v Oportu jo iz istega vzroka demisio-niral.
Lizbona, 13. januarja. Stavka železničarjev se nadaljuje. Povsod jc mir. L prav m sve„ hote dovolili 900.00U frankov za zboljšanje plač železničarjem, a železničarji bodo to odklonili.
PEARY NI BIL NA SEVLRNEM TEČAJU.
New York, 13. januarja. Komisija, ki je preiskala Pearyjeve dokumente, izjuvija, ua lJtary ni bil na severnem tečaju. l'eary jc bil od severnega tečaja odualjen 16 km.
VLLIKANSKE SLEPARIJE NA RU-SiiLlvi.
Fc erburg, 13. januarja. Iz Irkut-ska se poroča: Neposredno po končani rusko-japonski vojski se je sestavila v lrkutsku pod predsedstvom kneza Gor-čakova komisija, ki je imela nalogo, da je kontrolirala na transbajkalski železnici pošiljatve vojaške intendance. Ta komisija jc odkrila velikanska pone-verjenja v približni višini 30 milijonov rubtjov. Poieg železniške uprave so bili pri teh sleparstvih prizadeti tudi drugi resorti. Takrat so je Gorčakova komisija razpustila na predlog generalnega guvernerja Sclivanova, ker bi odkritje teh škandalov lo pospešilo revolucionarno gibanje med masami. Kompromitirane osebe so odpustili iz službe ali pa prestavili. Pri zadnji se-natorski reviziji pa je ta slučaj zopet prišel na površje in pričakovati jc velikanskega senzacionalnega procesa.
SAMOUMOR MILIJONARJA.
Blankenburg, 13. januarja. Trgovec Sidriev Josech iz Gincinatija, ki jo večkratni milijonar ter je bival že dalje časa v nekem tukajšnjem sanatori-ju, je skočil bržkone v hipni zmedenosti raz nekega skalovja na Regensteinu v globočino. Našli so mrtvega s polomljenimi udi.
SRBSKI KRALJ V RIMU.
Obisk srbskega kralja Petra v Rimu sc je vnovič preložil, kakor se iz Rima poroča.
Razne slvari.
Nadvojvoda Rainer je praznoval včeraj 841etnico svojega rojstva.
Samoumor nesrečne ženske. V Golovcu je 28. novembra pr. 1. dala piti delavka Lucija Umnik svojemu otroku luga ter ga tudi sama spila v samomorilnem namenu zaradi nesrečne ljubezni. Mecl tem ko so otroka rešili smrti, jo mati 8. t. m. umrla v velikih mukah v bolnici.
Naročil krsto in izvršil samoumor. Iz Bcrolina se poroča, da je v Ilettsted-tu nek 63 let stari rudar pustil izdelati pri mizarju zase krsto ter se nato ustrelil v mrtvašnici, ker jc bil obsojen zaradi razžaljenja časti v trimesečno ječo.
Lloyclov parnik zadel v italijansko bojno ladjo. Ko je parnik avstrijskega Lloycla »Leopolis« vozil iz beneškega
pristanišča, so je hotel ogniti neki gondoli ter je zadel skupaj z italijansko bojno ladjo »Tripoli«, ki so jo neznatno poškodovala. Škoda se jo prijateljskim potom poravnala. Lloydov parnik »Leopold« je ostal nepoškodovan.
Železniška nesreča. Na kolodvoru v Inomostu sta sc zadeli skupaj dve lokomotivi, ki ste obo skočili iz tira ter ste močno poškodovani. Strojevodja Aigner je težko ranjen.
Stavka krojačev na Dunaju. Pogajanja med dunajskimi konfekcionarji in stavkujočimi krojači niso uspela. Krojači se pripravljajo za nadaljno 6-tedensko stavko, ako se pogajanja vnovič prekinejo.
Eksplozija na avstrijski bojni ladji. Pri pregledovanju desetcentimeterskih krogljinih prižigavcev na bojni ladji »Radctzky« v Pulju je en prižigavee eksplodiral ter ubil nekega mornarja. Kaj jc vzrok eksploziji, šo ni dognano, menda pa je lastna neprevidnost ubitega mornarja.
Nemški cesar in prestolonaslednik komponista. Iz Berolina poročajo, da demontira generalna intendanca kraljevih gledališč vest, da pripravljata nemški cesar in prestolonaslednik skupaj novo opereto.
Gostilničarka ustrelila gosta. V Marzilji jc ustrelila v noči 11. t. mcs. gostilničarka Duilermoz nekega pijanega gosta, ki ni hotel plačati dolga ter ji je grozil z nožem. Gostilničarka se jo sama javila policiji.
Po desetih letih aretovan morilec. Iz Hanovra se poroča, da jo bil 11. t. m. v Haste pri Wunstorfu aretovan železniški delavec Fischer, ki je priznal, da je umoril ritmojstra Krosigka 22. januarja leta 1901 v Gumbinu. Ako jo ta izjava arotovanega Fischer ja resnična, se bo preiskalo, ker se misli o njem, da jc umobolen.

Vaše prelilajenje
to trdovraten kašelj naj se zdravi brez odlašanja s Scott-ovo emui-zijo. Že po dvakratnem zavžitju se opazi olajšanje, celo ako pre-hlajenje ali kašelj prevladuje že dolgo časa. Vzrok temu je izbirna čistota in učinkovanje sestavin i ti po-eben naCin Scott-ovega. pripravljanja	3109
SCOTT-OVA
EMULZIJA
je mnogo bolj učinkujoča kot navadno ribje olje.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobi se v vseh lekarnah.
1'ristna le s to znamko ribičem — kol garancijskim znakom SCOTT-o\efja ravnanja!
Meteorologična poročilo.
Višina n. morem 30(v2'//, sred. zračni tlak 73h-0 mm
C«t opazovani!
Slame baru* metra
v runi
temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebu
12 9 zveč. i 728 5
13
I 7 zjutr. 729-4 2 pop. 730 7
—40 si. jvzh.
-9 8 —5'0
brezvetr. si. jjzah.
oblačno

megla 00 del. obl. I
Srednia vč<:rajšn|a temp. —5-l'J norm. —2 6'.
'1-1 i ZiM < 3 tu IN Mu.
Cene vel|ajo za 50 kg.
Budimpešta, 13. januarja.
Pšenica za april 1911.....1113
Pšenica za maj 1911 . . . , .	—'—
Pšen ca za oktober 1911 . . . .	10 65
Rž za april 1911.......7 97
Rž za oktober 1911........
Oves za april 1911......8 62
Koruza za maj 1911......5 64
O/ermvafloA 1
železnato J{itta-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6 .-
Državno odlikovane in častni diplom it zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborili okus.
Večkrat odlikovano.

Nad 7000 zdravniških spričeval, jj
c, in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovije.
sili
i H
Kurzi efektov in menjic.
dno 12. januarja 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4% konv. renta, januvar —julij..........
Skupna 4'2»/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4*2o/0 srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska investic. renta 3 </2% . Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4°/u . . . Ogrska investicijska renta 3 «/3 % Delnico avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice......;
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rubiji...........
9315
9315
9705
9705 11655 93 83
11150 9180 8130 1890 67575 24035 11745 2349 1903'/2 9475 253*/a
zano sočutje povodom prerarie smrti naše iskreno ljubljene
Marije Trie roj. m
kfkor tudi za časteče spiemstvo na zadnjem njenem potu, izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo.
Škofjaloka, 12. januarja 1911.
Rudolf Golob.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo bridkim srcem pretužno vest, da je Vsemogočni poklicni v lepše življenje predobrega in preblagega soproga, oz. očeta, brata, svaka in strica, gospoda
M
posestnika lu kamnoseškega mojstra na Črnivcu pri Brezjah
previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v četrtek dne 12. januarja ob 12. uri ponoči v najlepši doi>i 44 let.
Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo dne 15. januarja t, 1. ob pol 10. uri dopoldne na pokopališče na 1 re juh.
Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Črnivec pri Brezjah 13. jan. 1911.
Marija Koc/ančid roj. šusteršič soproga, Frančiška, Katica, Marija, Leniča, Filip, Tinka, Malka in Francek otroci, Ana omož. Kralj, Marija omož. Bernard, Jerica omož. Bulovec, sestre. Ivan in Alojzij Koc-jančič, brata.	141
Sprejmeta se takoj
pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Franc Senica, Lesce, Gorenjsko.	141;
Društvo zdravnikov na Kranjskem
vabi na
redni občni zbor
ki se vrši
v soboto, dne 28. januarja 1911 ob 0. uri zvečer v hotelu „ Union".
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo odbora.
2.	Poročilo o dr. Losihner - Maderjevi ustanovi.
3.	Volitev predsednika in odbora, ter dveh revizorjev računskih zaključkov društva in dr. Ldschner-Mader/eve ustanove.
4.	Določitev časopisov, ki naj se na-roče za prihodnje leto.
5.	Določitev društvenih prispevkov za prihodnje leto.
6.	Samostalni predlogi članov, katere je pa treba S dni pred zborom naznaniti odboru.
Dr. Oemeler vilez Bleiiveis-Trsieniški
115	t." C. predsednik.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijate'jem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, dobri in nepozabni soprog, oče, oziroma stari oče, gospod
Karol Muller
posestnik in trgovec v Črnomlju
danes, dne 12. t. m. po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb našega nepozabnega rajnika se vrši v soboto, dne 14 t m ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Vojni vasi Sv. maša zadušnica se bode brala v domači župni cerkvi sv. Petra! Dragega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Črnomelj, dne 12. januarja 1911.
Globoko žalujoči ostali.
Mesto vsacega posebnega naznanila.
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
TZa/bol/. kosm. zobo-
či stil. sredstvo
Izdelovntel)
G). cv&v/oV Ljubljana. Stritarjeva olica 7
enonadstropna, s šestimi sobami v Rožni dolini št. 217 pri Ljubljani sc proda. Leži nasproti pekarije.	j08
mu n
išče kovaški mojster Janez Mojškerc, Stepanja vas št. 68. Več sc izve osebno pri njem.	134
zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja išče primerne službe v kaki pisarni ali trgovini. Prijazne ponudbe na upravništvo ,.Slovenca" pod naslovom „Cvetana".	131

RS
tj
h rs rs
RS
RS »
RS
RS
ts a
n 25?
a te
RS p*
»iSii
Vsak dan sveže
priporoča
Jakob Zalaznik
pekariia in slaščičarna
lijijis, Stari tri štev. l\.
IPodmžnfce:
KolaflvorsHa iiiei ši §
i H šl i
Ci
a a
e
Ci RS K3
a
d O
a
RS RS Ci RS
RS RS
RS

zori
slabokrvne in prebolele!!!
Pijte pravi pristni Maršala, stekl. 7/io K 1*50 Priporoča sc tudi Malaga, stekl. 7/io K 2 50 Najfinejše vino Wermouth prodaja na debelo po jako nizki ccni	3930 12—1
Ril MO, Milina, binserjeva ul. l (Ea šHofiio.)
Veletrgovina speceri;skega biaga in deželnih pridelkov
ANTON KOLENC
.Narodni dom" CHLJK G|.a$|,a ces(a 22.
(v lastnih hišah).
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po na.višjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, tižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sad|e s^že in suho
Predivo v vsaki množini se Kupi kakor tudi solnate vreče.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah.
Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom po najnižjih cenah. Nadalje premog na ctle vozove debel pu 210, droben po 14U K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
ir.
Najbolj varno je denar naložen v posestvu!
¥ nedeijo dne 15. januarja 1911 ob 1. uri
popoldne se vrši v hiši lastnice A Leskovec vulgo Laudonce v Škofji Loki štev. 66
prostovoljna prodaja
ce
v dobri lesi, 5 minut od mesta s parcelami ali samo z vrtom. V njej je že 50 let dobro vspevajoča manjša trgovina in trafika. Pripravna je za vsako obrt. 10% kupnina se mora plačati takoj, ostalo v enem mesecu, sicer jc pogodba razveljavljena.	120
! ta V*
primerne starosti, razumna v gospodinjstvu in šivanju želi vstopiti pri kakem starejšem gospodu aH vdovcu z enim ali dvema otrokoma v službo, — Ponudbe pod »Marija« na upravo tega lista.	30
m šfsiie mleti sprgjiEiercg s. liiraiar^ t. B. Usiop prsti inesečni plača ali na pitata 107 3-1
pnsestaik mlina u Kamnihu.
Društvo zdravnikov na Kranjskem
razpisuje za tekoče leto podpore iz
Losckfler - Mm m
t.' 8
Pravico do teh podpor imajo vdove in sirote zdravnskov,
ki so bili člani društva. Z uradnimi dokazili opremljene prošnje jc vložiti
do februarja t. 1. pri društvenem odboru.
e
v t
najstarejša ===== suečarsiga tordlis
Fr. Supeoc
Ustanovljena leta 1800
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebeltio- voščene sveče za cerlccv, pogrebe in procesije, voččene zvitke, izborili med-pitanec, koji se dobiva v steklenicah, škatlah in Skalili poljubne velikosti. — Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje po kolikor mogoče visoki ceni. Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo. - Ljubljana, Prešernova (Slonova) ulica 7, Perlesova hiša.

jc zdravniško pr poročano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 $■'
4 steklenice <5 kg) franko Si 4-—
BR. NOViiKOVIC, Ljubljana.
Sprejmem takoj
110
ir.očni v zlatu, na tr-pežnosti ncprekosljivi, 1 par od 2 II naprej v modernih fasonah, graviranje brezplačno
FR. CUDEH
urar in trgovec
Llflibli^na
___ _ samo treSemova ulica štev- I.
Največja zcloga stensk'h ur. - Ceniki
zasloni tudi po posli. 121
v svojo trgovino špecerijskega blaga.
Prednost imajo zdravi dečki z dežele. Josip Pollak, Sv. Petra cesta štev. 9.
letnih
Slo*, trimli flnišlio Jertir" v Piani
je izdalo
3518
Trgovski koledar
za letra 1911.
Kolsdar 'a trgav:em in satradnikom nspjreSno potreben. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v.
Dobiva sc pri društvu in vseli knjigarnah.
ligi II. Setnih
Ponudbeni razpis.
Za zgradbo novega šolskega poslopja v Litiji se s tem
razpišejo stavbinska in rokodelska dola ter dobava tvarin in se bodo ponudbe radi oddaje istih del sprejemalo lo do
30. januarja 1911 opoldne
pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Litiji.
Ponudbe, ki sc lahko glasijo na vsa dela ali tudi na posamezne kategorije istih, morajo biti spisane po uradnem formularju, z eno krono koleko-vane, zapečatene in opremljene z 5 odstotnim vadijem v gotovini, vrednostnih papirjih ali hranilničnih vlogah, zračunjenim po ponudbeni svoti za zgradbo, in označene z napisom „Ponudba za zgradbo šolskega poslopja v Litiji".
Ponudbe, ki bi pozneje dospele ali ponudbe, ki niso spisane po tem predpisu se ne upoštevajo.
Napoved cen jc pripuščena ponudnikom, v to svrho je treba v suma* ričnih proračunih za vsako vrsto del enotne cene in povprečne zneske pa razločno zapisati s številkami in besedami ter navesti skupno ponujano svoto.
Dotični stavbeni načrti, sumarični proračuni, hkrati cenilniki enotnih cen, občni in podrobni stavbni pogoji in ponudbeni formulari se morejo od 9. januarja 1.1. dalje vsak dan ob navadnih uradnih urah vpogledati pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Litiji, kjer se tudi proti odškodnini štirih kron vročijo ali po pošti odpošljejo vsi prepisi k ponudbi potrebnih prilog.
C. kr. okrajni šolski svet v L?t j,
dne 5. januarja 1911.
03	Predsednik: Parma.
I
sinili prve največje slovenske svečam —	v Gorici
virkdš&i ulica sv. Antona štev. 7.
Priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim oskrbni-štvom in p. n. slavnemu občinstvu	3315
11, lil.

Ka!;ovost zdsIKov in nizke csns izkijučujBjo v:ako konkurenco.
Kavarna ia rsstavi acila. liti iti Originalna viaska klet.
'♦♦♦♦♦♦^♦♦♦I lz™m Kuninla.
t a "" safcflHnarareHKB fa^gMlMMBMMBaMMMMggaBMMMI^MaMMMfcMfcMMfcMMŽMMBl^MMM^MMM^^^^^
mjski prazdroj"
♦I po ob!ča;ni ceni. C cz ulico 8 vin. liter ceneje.
Cviček v kleti po 80 vin., čez ulico 72 vin. _ Priporoča se izborna tu- in inozemska vina. K

aniiiiiuitiiiiiiiiiiiiiminMii»imtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiwiiiiiiwiiMTiimiiiiiiiuMiiiiiii!:iiiniMfiiiMHi!iEn^	.....i
D. _	Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20,
si PjliDvIl« vezano K 3*20.— Navedena povest jc istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
"J	zrasla«!« Spisal Urbanus. K 3 —, elegantno vezano
Knjiga o lepem vedenj«. K — Že dolgo smo občutno pogrešali
točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
C n '»i rti fgl ^a Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo vc-dUulUlUajiJcS. liki narodi nimajo dela, ki bi sc moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literaturo,
pe^zijc $nten 1V{edueeU?e.
I. del K 3-80, elegantno vezano K 5 —; — II. del K 4—, elegantno vezano K 5'40. Poezijo Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških
individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. .................................................................................................................................................................................
Leposlovna knjižnico:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Itoman. K '_»•—. vezano K 3-—.
2.	zvezek: Siepni krni, Lear. Ivan Turgenjev Sergjcjevič. Povest. Hiša ob Voltjl. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1/20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40. vezano K •'■'40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski}. — Vladimir I.evstik. Roman v štirih 'delih in z epilogom. K '■>■—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras SevCenko. — Josip Abrarn. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom UKrajino in pesnikovim življenjepisom. K 2 40, vezano K :i*tM).
C. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik.
Roman. K P90, vezano K 3 —. 7. zvezek: Hajdamaki. Taras SevCenko. - Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o liai-damašCini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K :i-40, vez. K 450.) S. zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran lirepnr. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K '>'80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K t '40, vezano K 2 4o. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2 —, vez. K 3-20. Andrej idoier, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). [< —-,so, deset izvodov I< &• . Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1'40, vezano K 2'—.
4.
0.
Ljudska knjižnica:
zvezek: Znamenje štirih. Conan Dovle. Londonska povest. K -—'60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. I< —(i0, skupaj vezan s I. zvezkom K 1'60. zvezek: Jernae-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitncr. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1'40.
zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l'—, vezano K l-90. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1'60., vezano K 2'60.
zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-'JO, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam t.11 slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično Uiko, kakršno je. zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove lecjondc. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece.
3. Sveta noC. — 4. Reg v Kgipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmeekegapunta na Češkem.
9.	zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal,
L del. K 120, vezano K 2'—.
10.	zvezek: (sto II. del. K 120. vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 120, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13.	zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2-—. vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Splli-mann J. I). Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-£0, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih ((» moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-3o.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025letnici Metodove smrti (885-1910). K P—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K P—, 10 izvodov 1< 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, jc tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek sc začasno ne dobi.
2.	zvezek: t. Vedeževalka. Gluma v c.nem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-IIerod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	:t. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Joža nad petelinom In kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K --80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.! — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Šolska igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ..zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80. 5. in fi. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cit.a. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 0. Crev-liar. Veseloigra v treh dejanjih. (0 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študont. Burka. (0 moških in 1 ženska vloga.) K 1-00. 7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enodo-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) - 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda, Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — (5. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Cašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: L Fcrnando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh doja-njih. (1t moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — :!. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vlogo.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega ie enkrat, konec. Čarobna burka v potih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva sosodaali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Ilurka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —'80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vlogo: Junaška deklica. Devica Orleansko. — Za. moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K —"80.
Navedeno igro so si vsled lahke uprizorljivosti in krasno vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.
ejessaraKiM
US3 k Kniije ss defee u m\m BuKunrnl c Liutilloni, o Knjigarni,iilrim" q mm In 1. Kroječ nosi, u mm mestu.
'zdaiateli: Dr. lanacii Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik; Ivan šleie.