Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Večidel dunajskih novic izvedo častiti bralci iz dopisov v današnjem listu. Tem imamo le malo dostaviti. — Konečna razprava o šolski postavi trajati ima še ves torek, tedaj tretji dan, in potem še le namerava se sklep debate, volitev glavnih govornikov, za katerega nameravajo od desnice izbrati prof. Kvičalo, ker bode baje E. Cerkavski tako in tako govoril k paragrafu 75, ki odločuje izjeme od te postave; potem bode tudi sreda še vsa potekla za splošno debato in bode glasovanje o prehodu na dnevni red oziroma o začetku nadrobne debate najprej v sredo popoludne.
V pondeljek bil je zadnji govornik kmet Oberndorfer, tudi nižeavstrijski deželni poslanec. Ta je govoril sicer priprosto, pa rečno in jedrnato. Posebno začudenje vse zbornice, pohvalo desnice in potrtost levice pa je povzročilo njegovo omenjenje dogodbe iz nižeavstrijskega deželnega zbora. Povedal je namreč, da so pred razpi-sona zadnjih volitev za deželni zbor levičar dr. G ranic in še nekaj tacih tovarišev sami vložili prošnjo do deželnega zbora, v kateri so zahtevali vse one po-lajšave, katere namerava vresničiti §. 21. zdaj predložene šolske postave.
Lahko si je misliti, kako osveti tako ravnanje sedanjo postopanje vse levice in Coronini-evcev. — Boj bo hud, pri prvem glasovanji pokazalo se bode, kam se vaga obrne. Od desnice bo proti glasoval k večemu mla-dočeh Tilšer; eden, namreč Trojan, je nevarno bolan; dva druga Mladočeha in en Galicijan hočejo se baje glasovanja zdržati, ako se do tje še kdo ne spreobrne. Sicer pa bodeta za specijalno debato glasovala tudi Schonerer in Furenkranz, katera nameravata v tretjem branji, ako se popravek prvega k §. 48. ne sprejme, proti glasovati; razun tega bode v tretjem branji proti glasoval tudi uže v torek v mestih Stockerau itd. izvoljeni levičar, naj mu bode ime Roth ali Ptichter.
Ako bi bila večina desnice tedaj pri prvem glasovanji šest glasov, bila bi po predstoječih premembah, ako vse druge razmere ostanejo enake, večina v tretjem branji samo za en glas.
V šolski debati govoril je včeraj temeljito naučni minister, pred njim Carneri, potem zopet obširno Die-ducziski, nadalje Kovalski zoper, Ig. Giovanelli za, in Weitloff, ki je začel govoriti ob 3. uri, zoper.
Ogerska. — Mesto Požun (Pressburg) bilo je pretekli teden postalo zelo imenitno, ker so tam vjeli gla-sovitega morilca Majlatovega, Pavla Spongo. Videti je, da mu je denar pohajal, ker našli so pri njem samo 52 goldinarjev, nadalje se v velikem mestu ni čutil več varnega, zato se je potikal več dni v požunski, dobro mu znani okolici in ponoči zahajal je v hiše malopridnih žensk v Požunu, kjer so ga tudi zasledili, pričakali in na cesti prijeli. Pri tem hotel se je Sponga z revolverjem usmrtiti, kar se mu pa ni poneslo, temveč poškodoval si je s strelom samo levo zgornjo čeljust in ranil jezik. Obstal je prijet kmalu, da je iskani Sponga, tudi je obstal, da je pred neKaj meseci peštanskemu zdravniku vkradel precej denarja; glede umora Majlatovega baje ni še obstal ničesar, vendar pa razodel mnogo nadrobnost, katere bodo preiskavo polajšale. Stan Spongov ni nevaren, trdijo, da ga bode v 6 dneh moč prepeljati v Pest.
Angleška. — Dne 13. t. m. bila je sklenjena ko-nečua obravnava  porotne sodnije zoper prvega morilca Cavendisch-a in  Bourke-a  z  imenom  Brady-a.    Po sklenjeni obravnavi  podali  so se porotniki k posveto-    j vanju in ko se čez tri četrt ure vrnejo, odgovori njihov
128
načelnik na vprašanje zapisnikarja: daso se zedinili in potem izroči mu listek s kratko sodbo: „kriv''. Zagovornik skušal je sodbo zavleči, kar mu pa sodnik odločno zavrne. Potem pokrije sodnik črno pokrivalo in izreče obsodbo zatoženega na smrt ter odloči v izvršitev sodbe dan 14. maja meseca. S tem je sklenjena sodnijska obravnava zoper prvega zatoženca, in pričela se je uže konečna obravnava zoper druzega zatoženca. Časniki odobrujejo prvo obsodbo in to enako angleški kakor irski. Pri drugi obravnavi pa trdijo najnoveja poročila, da je sodnija petdeset porotnikov obsodila vsacega v denarno globo , ker niso prišli k obravnavi — gotovo zarad strahu pred dinamitom in nitrogiicerinom.
Nemška.   Nemško-laško-avstrijsko  zvezo v ohra-nenje   evropejskega   miru,   katero  so   objavili   nemški časniki,  katero je potrdil laški minister Mancini v obširnem govoru, potrdil je tudi ogerski ministerski predsednik Tisza, povdarjajoč posebno  to,  da  se zveza ne obrača zoper gotovo državo, temveč da ima samo splošen namen ohraneuja miru.   —  Velik  nemir  zbudilo   je  v nemškem  državnem zboru zdaj cesarjevo naznanilo, da se   bode  uže zdaj predložil proračun za  leto   1884,' in ki razodeva malo prikrito  očitanje  zoper  zbornico,  da zanemarja rešitev  družbenih  in gospodarskih  predlog. Zbornica, kateri  je cesarjevo naznanilo došlo popolnem nepričakovano, bo na to morebiti odgovorila  cesarju z adreso, toda zedinile se stranke še niso, kaj hočejo storiti. — Vojvoda Meklenburg-Schwerinski umrl je po eno in štiridesetnem vladanji,  poročivši  na smrtni postelji svojemu ljudstvu gorko zahvalo za skazano mu zvestoba in udanost.
Francoska čuti se v očigled nemško-laško-avstrij-ski zvezi zelo osamljeno in kažejo se uže tudi nasledki tega položaja. Angleška namreč je meni nič tebi nič v posest vzela Novo Guineo, enako z vspehom spodriva Angleška na otoku Madagaskar Francoze in ne bo se jim bolje godilo v druzih kolonijah, kakor jo je Angleška čisto spodrinila v silo važnem Egiptu. Vse to spre-vidijo francoski ministri in čuje se glas, da hoče vso pozornost obračati zdaj v pozdigo svoje vojne moči^ „ker po tem jo bodo zavezniki iskali in veljava se ji bode zopet povrnila".