uv ^s^tämm
St. 1,
Y Gorici, v četvrtek	1873. t
,,8oč»" izhaja »tak čptvrtek in velja e poŠto prej man» »ti i Gorici na flora — — -'- — '-lit polit. društvi
роШјапа za dr Ii Sülm „Soča":
Vse leto . Pol let» . Citvrt leta
Za nedrušahnkt : Vso leto . . Pol	.
Oetvrt leta
Pofiameine Številke se Ju bi rajo цо eoldov v Gorici vri PaternoHiju m Sobarju; r Tr*tu v tobakarnioah „Via rtol Belvedere 179" in „Vi* dellft «werwa 60".
f. 4,-„ 2— .. 1.10
f. 4 M « 2.30
„ Ш
se dobivajo [>o 10
Pri опадШћ ge__
tristnpno trste:	">;■■■■.JV"
8 kr.,te 60'ti sV» 1 krat
® ti h H j. 3 trat. . h,
f: .-" \ i"*1' Za veče črke po prostoru in ' tiuk put.«J I«, a kolek.	V rt , , ■
Naročnina in döpis^tiaj 'se'Mago. " Töljnu jwSiljmo «rednika: tildorju - hwu v Go[yt> Gan, Jel ßriato IBS iiv ТкЗД trga, ne nalmj» tuJi imrov-nlstfo.— Rokopisi se ne Tfniftft; daVUi плз «s blagovoljno ШвШС-в! DoWl-čem in drUKCT ueuwmoinim «o natoSiitn* setts, »ko te oglase pri uredniltvu,
Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic.
1,14'Ш
ie volitve v državni zbor.
Naii ustavoverci. Iti prt sega vaj o »a uslavo, kakor-Sna ju zdaj, in le jej poklanjajo do tat, hočejo runder je pmtrojiti is se pripravljaj", vpeljati diraktue ali neposrednje volita*, to je; v državni zbor nebi več d e žel ni zbori izmej sebe pošiljali po-B1 a o ce t, ampak ljudstvo bi eaiuo poslance naravnost volilo na Dunaj in ti bi ne bili več. v nobeni dotiki z deželnimi zbori, Vrhu toga hočejo sedanji nemški tlržarni poslanci (o vpeljati, popolnoma prezirajo deželne zbore t.iko, da bi jih o tem So po-prsšali ne; tedaj jim hočejo to vohlno pravico le^kar vzeti. Podlaga sada sadunjs listata so pa deželni zbori, katerih poslanci bi morali v skupnem parlamentu na Danaji izraža vat i in zastopati želje iti mnenje teh zborov, iu Avstrijo vladati po volji naSili kronovin. To pa пц našim nemškim centra! i štora prav, ker oni hrepenijo lo potem, da bi avoje nadvlada ntvo okrepčati in zagotovili. Današnja ustava jim d njo užo veliko preveč moči, oni pa jo hočejo Se več imeti, in v ta namen mislijo, tla bodo državni poslanci neposrednje is ljudstva vzoti, «ami po sebi bolj centralistični, da bodo deželne zbore počasi zmerom bolj prezirati, na* zadnje jih uničili in Avstrijo v same kresije (departe-iiimt*) razdelili; potem pa bi Nemci na konji sedeli in sami gospodarili. — Praänjo sicer nekateri, kako je mogoče, du bi. tako izvo'jeni poslanci svojim narolom v tako Škodo delali? Ko bi sedanji centralist pošteni svo odnjaci bili, gotovo bi to bilo skoro nemogoče. Toda njim ie svoboda, m »jim je ustavna načelo le krinka, pod katero je skrila peklenska zvijači, in no-nasitljiva vladoželnost.
Po načrtu nove volilne postave namreč bi so poslanci pomnožili, kar se marsikaterem! dopada; ali več poslance? bi dobili Ie veliki pnestniki in mesta; kmetje pa, ki so narodom stebri pa nič več, ali še manje. Mislijo et dalja ti gospodje centralist, da bi volila mesta in veliko posestvu Nemce ali saj njim vdane gospode, in potem nij dvomiti, *da bi oni imeli veliko večino v državnem zbora, tem gotovcjSe, ker bi na vse kriplje pritiskali in ngitov&Ii pri volitvah. Tudi se nadjajo, da bi äs prosti narod, da bi kmetu sem ter tija vjeli in opeharili a.pr. Slovence na Štajerskem in Koroškem itd.
LISTEK.
Nektere opazke ruskega profesorja.
Spital
prof. J, B««do«in de Co urjenji j.
*
(Nadaljevanje.)
V.
Tukaj si dovolim opazit5, da povsod sein nihaja) veliko več pameti iu zaupljivosti ta j ženskimi, nego mej možkimi, akoravuo pri Slovene.h, kakor tudi skoraj pri vseh evropskih Ijuditvih, ženska se šteje navadno, kakor primadonna maj domača živalijo. * . Tu zaničevanje ženskih mora postajati le z in era n večje pri зеЦчпјлт urejenji evropskih konstituci.i iu pri vojašjci občni službi (allgemeine wehrp&cht). Ž vpeljavo konatitmäje so dobili možki svoboščine (privilegije), kajti lo inožki morejo biti voljeni in volilci, nikdar pa ženske; a je to občna zgodovinska postava, da kedar en del človeštva postaja bolj privilegiran, dobi več predpraviö in svoboščin, takrat drugi pada v še večo odvisnost o 1 onega. Obča* pa vojaška zavezi* jači v možkili živinske instinkte, ter vzbuja v njih št» močnejšo zavest njihove fizične moči.— Da pri tem intellektualne moči so popolnoma enake prt možkih in ženskih sploh, imet sem priložnost prepriča-vati se na vsakem koraku. Da pa ženske prirojeno

üüüHi
Če tedaj zmaga zdaj centralna stranka na Duoaji, kakor je zidnjikrat pri volil и postavi za silo e pomočjo poslanca ćiniota i» dalmatinskih poslftncev, potom gorje vsem Slovanom. V imenu svobode nas bo državni zbor hujše tepel, nego popreje absolutna vlada.
V deželnih zborih imajo narodi svoja središču; saj je tako to res v nekaterih zborih, tam smejo po avoje govoriti in ni'kaj skrbeti za svojo omiko in svoj napredek. Gotovo le malo pravic uživajo deželni ti zbori, zatorej hočejo federalist! jim pridobiti več pravic, in se zato junaško bojujejo. Zdaj pa nameravajo cen-tralisti jim volilno pravico vzeti brez nobonega popra* Sanja, in potom sedanji majhni delokrog počasi Se bolj skrčevati, da naposled popolnoma ekopne instrobne ti zbori.
Naj se ne ugovarja, da ne bo tako huda, soj so liopotrednje volitve vpeljane v Italiji, nt Francoskem, Pruskem; uelü v ävici in v zaveziiih državah severne Amerike voli ljudstvo neposradnje v skupno državno
zastopstvo.
" У'
narod, tam nij Slovanov, da bi jih tlačili.
opstvo. i'o jo
vso ros, ali v Italiji in FrAnciji je e n sam
Na Prmkom pa imajo ubogo Pjtjak». kitare ne* posreduje izvoljeni v ß>;rlimi neusmiljeno pritiskajo, in jih hočejo pokončati. Tako del njo dandeaes pred naSuni očmi.	. .
Kes je tudi, da so kij takega ne godi niti v Švici niti v severni Ameriki, akoptaui živijo tam razni narodi, v Švici n, pr. Nemci, Itsljani iu Francozi. Ali v tej državi ima vsak kanton, in v Ameriki vsaka državica ali dežela vse svoje pravice skoro tako, kakor du bi bile samosvoje, iu oddali so ti kantoni, in oddale so te državice samovoljno skupnemu parlament'! in skupni vladi od svojih - oblasttj toliko, kolikor je bilo treba, da morejo združeno in ob enem mogočno živeti ter se obraniti vsakega sovražnega napada.
Ko hi uživale v Avstriji naše dežele in kroitoviue vse svoje pravice, katere jim tičejo, in brer, katerih le životarijo, potem, in stoprv potem bi se morda dalo pri nas govoriti o ne posreduj i h volitvah. Pravimo morda, ker tudi potem hi bilo dvomljivo, da bi nam koristile; po vsakem načinu so pa zdij za nas gotova poguba.
Trdijo sicer centralist'', da Avstrija propade, češe deželam VeČ* pravice podelijo, in da je užo današnji
pamet veliko zvestejše hranijo, nego možki, se razvidi uže ft^tega, da ne pijejo toliko in sploh ne zapravljajo t:iko rade prirojenih močij. Da, kar se tiče višje omike in znanja'oiičnih ^atlev, ženske stojijo niže, nego možki, nij čuda; foijti privilegirani možki spol zmerom jäbdstrauj ;ije od Sole in javnega živenja.
Kakor vzgfed obnašanja možkih proti ženskim, dovolim si pripovedati sledeči slučaj: Nek gospml na Krajnskem se je vrnil domov iz biižnega trga en malo pijan in strašno hud. Koj mu je padlo v glavo, da je dekla pozabila napasti (nafutrati) kokoši ter je začel kričati in energično zmerjati ubogo deklo. Takrat njegova sestra se je pre drznila opaziti, da dekla irj nič kriva. Nežni brat iti nobel gospod, strašne razžaljen s t« opa/.ko, začne psovaii sastro, in sicer, kakor pravi slovenski gnepori, se ve da v „ regimentšprahi: a besede „Luder," „Snu" „ungebildetes Mensch", , Viehu itd. so ae sipale, kakor iz rokava II koncu je ta nežni brat obljubil sestri, da, če še eno bosedo zine, bo videla, вкот ima opraviti; da jej bo Vse kosti polomil. Se ve da sestra je morala molčati in tolažiti se s tdiimi solzami. — To seje vršilo v pričo vsah hlapcev in dekel in tudi v pričo mene, tujca,' znanega le nekoliko ur. Ta živinska sifrovost žlahtnega gospoda proti njegovi sestri je razžaliU. «elti mene tako, da, če bi' ne bilo zadrževalo me moje opravilo, katero ti rja, da bi se nobetietnii ne zameni, bil bi takoj pustil hišo, v kateri ji takošnji divji mož razsajat.
Podobnih dokazov zaničevanja žensk k od strani možkih mogel bi navesti veliko St^Vilo, pa mislim, da tega
—~	------ГГГ—r
штт
ч, t1 t&iflt,
stan teh zborov državi nevaren, Oj nesramnosti I Ti nikdar siti hinavci mislijo namreč, da so oui drŽava, da sä oni Avstrija,
Avstrija je iu ima biti ponosna zveza več narodov, katerih vsak mora infrti odprte poti do blagostanja ia omike, kur naj doseže vsak po svoje, vse pa naj vežejo materjalno potrebe, skupna zgodovina pa dinustik Mislimo, da so to dosta močne vezi, zatorej smo federalist!, in prepričani, da ne sme noben Slo,an glasovati za te nuioirednje volitve, ker to bi proti pam bilo pravo hudodelstvo,

NaSIm političnim prijateljem,
podpomilcom in naročnikom voščimo srečno novo Шо i» je zagotavljam, da hotno Mi t) tem letu krepko povzdigovali swj glas ga pravice, svobodo in mate-rijalno srečo našega naroda into $ toliko večlm seljem, ker vidimo, da nij bil tastonj naš dosedanji trad. Ne oziraje se ne na desno, m m levo, lomo mahati po vsem, bar je našemu narodu škodljivo in ne ufilanjaje se bomo pogumno hodili тегоџ rami pot; a naša polemika bode emerom dostojna, reči se drSoča, in nikoli perfidna in ošehe oskru• njajoča. Qlcde verskih gadco držali se bomo »a* Sega starega načela. Zahvaljujemo $e tedaj našim podpornikom in prijateljem in tse nadejamo, da nam tudi o bodoče prijatelji in podporniki oste-nejo, saj gre za narod in milo tmšo domovino.
__ • Uredništvo,
Našim poslancem.
Naš deželni zbor je majhen, kakorŠna je naSa dežela; zato mislijo nekateri, da ne more nič posebnega
elikih kro-
mej
narodom slišali, ko je bil čas, kaj važnega začeti ia
enega izgleda bo zadoeta. Kedar se je tak<5 lepo proti svoji sestri obnašal žlahtni gospod, kaj pa si moramo misliti od prostih kmetov? Sicer ife smemo še tako brezobzirno sklepati o večt surovosti kmetov v obnašanji z njih ženskimi; kajti večkrat sem imel priiož tost, opazovati, tudi v družili obzirib, veliko veČp surovost mej .omikano" gospodo, nego mej neobrisar niini kmeti.	.
njih Samih, ne zavolj tega, da bi razsvetlili njih U0 in dah jim v roke orožje, s katerim bi si mogle pridobivati zmerom več neodvisno Btališče in razSitjät^ okrožje svojega delovanja, ampak le oziroma na posestnike ženski b, moŽke, to je le zaräd tega, da se iz žemkega spola rekratirajo naše matere, sestre, ione, ljubici itd., ki gotovo npltvajp na možk;e, a katerimi pridejo v bližnjo dotiko. Torej v tako lečebepi navadnem živenji kuharica in perica, v javnem pa egz^l-tirana pupa, katera bd i bi v stanu se svojo lopoto in „eentimenti* navduševati možke in spotibujatj je kpoguni-; nemti delovanju za domovino, omiko in svobodo,: — to so ideali ženskih po zgoraj omenjeni teoriji, llavuo
Ö
Wmmft штаз* I
a^aaai,^. _„....;..■■ ^ ■■ ^ ^^^..... if.ji(i|ii..)l.
Ш:

anja, gotovo uaäi državi ia po
ш ш>«
redno obdarjeni moä lutki deželr, krikov raeč?plnv ali a!o rabili, ■ ;Nut kaj tako neizmernega ob tiroma ol
-t	i	? _	__ — i:	nmnmi
■S
OrO|
Tali malosrčnost ifij nikdar 5e" tjtt-kedorse «arai- s^oje mslosti vedno i'iwa ue
pridobi. Nasprotno sme v ms veta videli, d» je majhno previdnih mos skoro čada t Csjla p osamez nj. Џшп-Velikansko ko-istili alijfs^vali ao namreč svoje velike duševne
»GL '	ШР1
našega
deželnega «bora in odbora,.ali kaj smemo zahtevi, ker 60 vsi o&št poslanci in odbor uiki več ali menja dqäevno bogato obdarjeni možje. D i, po «W4tt autnhi bi oai zbor glede na sedanje državne razmere, lehko elovel, da bi lezložn» in odločn» postopat, pa1 Miro delat. Preteklo leto smo proti konca iwe^opi-kovali več edinosti in otfočoosti, toda marljivosti n»j pokazal niti odbor niti «bor. .
■ Javno moramo gwyjati, da gospodje poslanci obeh strani domo? odletijo, fe en par duij seje n»j: K«j » to? Malo «asa, 3 -9 tedne »avadao zborurA to še to jim j« preveč t Ц dfteii so dragoceni za dežoo, in itak dan je treba porabiti. Kadar delajo odseki, bi morali vit drugi neodsekovoi hodili poduštl, da so temeljito podučijo o predmetih in zadevah, ki sa pre-
tresavajo*- *•» *?••	. ' , " „
V posebnih privatnih aejah, v klubu bi se morali ti gospode posvetovati in sklepati ao sun j o rečeh, ki stoje na dnevnem redu, ampak tudi ob interpelacijah, »ritoibah, o predlogih, ki jih hočo ta alt ow, ki jih hrte staviti vsa 1|рШ4 s«-., > ' ^Гл n ; To je maogo delovanja, a malo	m vendar
vie hiti domov. Grdo to navado opazujemo aže od leU ШИ. naprej. Nekatera Uta ao im -H s* ftgovor trgatve, toda lani jo bila uže končana, ko je se začelo zborovanje, zakaj se tedaj tudi lani po stari navadi pobegavali ? Edina gospodu Winkler in Candussi st 1 stalno v, Gorici celi čas bivala itt svoje poročil* pridno iu jako vestno izdelavala. Gospoda Doljuk in Faganel bi bila rada ostala, ali ko sta videla, da so drogi olšli iz Gorice, odšla «ta tndi ooa dva. Zgodilo se je letos tt it, da M nekateri dopust vzeli in le pri eni ali dveh sejah bili, enega italijanskih poslancev nij bilo eelo nikoli.
Naj bi vendar pri volitvah vsak resno pomislil, da je das zborovanja deželi in naroda posvečen, in kedor ne more »rad evoje bogatije ali drugih opravil deželi darovati 2—S tednov na leto, ta naj popolnoma doma pri svojih opravilih ostane in ' naj no dela na to, da postane poslanec in če ja izvoljer., naj ne prevzame poslanstva. Poslan i kovati je tkivna naloga, ki potrebuje, da človek tisti čas na strau đene vsadntga opravil*. ■	,
Kar ee pa tiče nagega odbora, dovolje je slišal od poslancev posebno v privatnih pogovorih, in naj bo prepričan, da je to glas vse dežele od Predela do morja. Mi mu pred vsim priporočamo varčno gospodarstvo. Naj bi tudi natančno in popolnoma oprav i-vičeoo presajsvel občinske zadeve, in jih hitreje- reševal, in sploh mn voščimo, da bi bil vzgled vsem drugim uradom, da bi poslanci vsi delali deželici na korist, vsak pa svojemu- narodu v čast; pravičnost in dobra volja premagate vse.
Z {goriškega Krasa. [Izv. dop.] čudna se nam doz-da je .Soča" popolnoma odložila brezovo metlo,
m
H&: ä!
itöri; da čiin boge je mleko, £ upa in pjČenka, temveč dobi meči ta, kdor je rabi.
Tedaj skrbni odgoj je potreben za krave, ker one
8 celim svojim bistvom veliko nplivajo na ljudi; ravno tako skrbni odgoj j« potrebna za ženske, ker one s celim svojim bistvom veliko upltvajo ni možke. \Jis-lim, da ta paralela je popolnoma opravičena; mej eno irt drugo njo polovica nij nobenega kakovostnega razločka in obstoji šamo razloček kolikostni. Z eno besedo * priradi sploh je kralj vsega m >ž ki, ženska pa nje^'podlösna stvar; v državi зат» m»žki je državljan, žensk* pa njegova snznjit i Et robota i ед.
■ To mnenje od ženskih ruzdetaje tudi velika večina ženskih. One ao se taka sprijaznile ze svojim dosedanjim položajem, da se on jim zdi popolnost t opravičen ia neobhodno potreben. Tako tadi suženj, ki je dolgo časa živel v sužn03t;, tako se k nji privadi, da maf ie иЖ nemogoče drugače živeti: on ze strahom Hl Sa od tega, kdor mu bo ponujal svobodo. Človek sploh je Baženjr po üvoji naravi: on ima .rad auž-mtet :ker ona predstavlja zanj veliko lagotij (Bjqaem-IfcMreiteft) ia osvobaja ga od alo neprijetnih težav, • n. pr. od dc 'tžnosti, aamostalao skrbeti zx se in misüti o svojih zadevah, tfsled vsakornu
''fe« -
s katero je po slovenskih kotih — posebno po žapaug-skih uradih — pometal» i tako marsikdo «trebila mnogo nesnage. A dolgo tega uže metla miruje; prah pa, smeti i sploh nesnaga, katera atj b:l» v marsikaterem kraji niti dotidcneiia, oaa se od dneva do dneva množi, i bojim se, katilu bodemo imeU zopot oai z name-aiiitev poleu zaätaraaega smrad«, katerega bi nte-goita le oaa mithičiu reka izčistiti. Res je sicer, sedaj je ziun;t i voJa v Soči Se precej mrzla, torej nij, da bi kateregi, „noter metali," a akopram nam mehko, občutljivo srce to odsvetuje, mora nas sveta doiioost, da to storimo; saj nas tolaži misel da ho to le v korist.
Uiväemii nekoč po opravilih v Komna, se mi pridruži spoštovan občinar; dobro vedoč, da mi novosti ugajajo, da se za občinske zadeve zanimam, i da bi si srce malo ohladil, mi začne z bolestjo pripovedo-ti o nemilih pnpotljajih vräidih se v finskem zt-uatopa. Такб Fe Je irriž modroval: „Od začeto sveta uže je bog kaznoval r"sovraštvo, nevošljivoat i trdov-ratnost, tako di ja nekatera zaral njih hudobnih laat-nostij pogub it, nekatere pJ razkropil ua vse Štiri vetrove, — Žide namreč — da kažejo »a sabi v vekjv veke raznim rodovom njegovo sveto pravičnost I gorje kristjanu, »ko ž'idtt hlapčajel A še veča goije Slovencu, akj mtt Lih nktzuja 1 čaz njega gospodari. I baš v naš:ra občinskem zastopa se t«kt goJt. Neki gospod tfijec je spntvtl se svojo taktiko vse odbornike pod evoje peroti; iu ohi kar poslušno lako Čivkajo, kakor OB veleva;*) sovražijo iste, alt bolje rečeno i-stegi, katerega on; a vzroka mauda nikedo ne izve: ker ga sploh nij. To poäemljeno sovraštvo je g. odbornike napeljalo, da se odvzeli g. učitelju org!arijo, — mjbrž« zarad tega, ker jim uij hotel zmtooj hlap čevati! Izročili so isto utožiceljnu — revčku, v katerega hi sicer odborniki sano uže zarad »jegovegi žr-venja kamenje m ;ta'i, katerega vsak pomilovalno ogleduje i kateri hi btl kdo drugje bolje n« mestu, a nikakor ne pri orglar-ji — pri častnem poslu! Da je to službi božji v vel ko kvar, - tegi nij nikedo pomislil Tako oni o'jčinar.
Iz privatnega vira poizvedant, da so koncem pre-seklega meseca oai g. zborniki zahtevali, da naj dobiva g. učitelj kot občinski tajnik mesto prej Šoj. h UiO fl, le polovico."*) I pri tem koraka so bih g. odborniki naj ponižneji slugo ome ijonuga g, tujci, Če iti tam > g. ol-bornikom za tako hlapčevsko serv,lnostt Pristaviti moramo, da jim ne služi ona nikakor v Čisti Skusite g. G., morda se Vam posreč', da sprejme novi orglar tudi tajniška opravila, — mogoče, i brez vsakega honorary saj je sposobea, saj Ш& marsikaj, ie celo nemški za silo kramlja i še celo Vas v nekaterih strokah presegati Sicer pa dovolite mi vprašanje: Je li hi"Vt baš tako delali, ko bi šlo za Vašo osebo i za Vaš žep? Kaj ne, d i ne? t Nego Vi bi odbornike na .vso mogočno v.že* obdelovali, da bi Vam plač na „vse mogočne vi-že" povišali i morda i povikšovalil***) Kaj ne V Tomi lahko pritrdite, saj veste, da tare človeka i marsikaterega še posebno ona prokleta lastnost, da je često-krat tako strastno zaljublen v svoj lastni jaz, da kar oslepi, i da ne vidi druzega, n;go samega sebe. A oni lastnost je grda in ostudna; i ko ko bi bili v takem
*) Kaj pravi pesnik?— „Slovencisrao potrpežljivi o..,!"
**} Naj se mkeđo nađ* tem ne spođtika, đa je učitelj
......je to lc v korist občini; vrl
opravila' g. učitelja v izvrševanji
tajnik občinski; вај je to lc v korist občini; vrha tčga ne ovirajo nikakor tajniška opravili......
dolžnostij.
***) Se ve, d» ne pribijamo tega naravnost, nego zdi se nam tako.	PISEC.
Samo nekteri bolj pogumni sužnje so v stanu zmagati svojo prirojeno leaost in ljubezen k brezskrbni sužnosti, ter ti rja t i enakopravnosti z dosedanjimi posestniki 1ngo1poj1.il, kiUrzene strani bolj razi i rje no omika vzbuja tali v mi «ah sužnjega ljudstva zavest zanemarjam]] dozdtj pravic, z druge strani pa kedar verige sužnosti postanejo uže pretežko za bolj občutljive vsted večje omike srca in ume, takrat se lahko zgodi, da se bolj tilent-.raaiia sužnjem more posrečiti, potegniti za sabo celo maso svojih sobratov in na ta način dejansko tirjati od go spolov priznanja teptanih dozdaj pravic.
Se ve da gospodje ne storijo tega, če le imajo moč se protiviti in potlačiti svoje nasprotnike. Pa vendar to, kar se enkrat vname, ne gasue navadno, dokler ali ne doseže svojega namona na ta ali pa drugi način, ali pa dokler ne pade, uda je se odločni prevladi nasprotnika. Ce pa sužnje zmagajo, to je navadno nasledek tega, da se večina gospodov boji ne priznavati zanaprej njihovih tirjatev, in tudi nasledek tega, da nekteri iz my teh gospodov vsted visoke 0-mike prizaavajo pod konec opravičenost teh tirjatev in Selijo zadostiti jim v veči ali |>a manjli stopinji.
Tsko so se uavaduo vršilo v zgodovini osvobojena razne baze sužnjev. Pa, akoravno ženske v primeri z možkimi nahajajo se dozdaj v stanji podložnih jim sužnjev, vendar njih ž i vanje" je tako spleteno z živ-enjem možkib, one tako neprenehoma potrebujejo mižkih v vseh obzirih, da bi bila velika.nesmisel, pričakovati od Ženskih tako rečenih dejanskih tirjatev enakopravnosti z možkimi, tem več, da nežne
položaji, bi Vi grešili, kakor grešite faktično sedaj, ker gojite sovraštvo na občutljiv način i ščuvate proti g. učitelja iz uzroka, katerega sami ne veste 1 Pa kaj, saj je vest v trdem spanji 11
Pazite tedaj g, odborniki, da vsako stvar nepristransko presojate; do sodite samostojno, kako.* Vam lastna zdrava pomet i pošteno srca veleva; da ne poslušate tacih, katere vodijo pri vsaki stvari zgoraj omenjeno lastnosti. Ne mislite, da je g. učitelj Vaš servilen sluga; on je učitelj; Vaš pravi t prvi dobrotnik; dajte mu telaj kot učitelju zasluženi kruh! Ako ga hočete še za kaj druzega up o trobiti, — prost Vam pot, — a odskodujte ga, kedor dela, je vreden i plačila !____;: - . -. ''_____ # _ -
Htdi hi videli, da se Vaši otroci kar je le mogoče v šoli naučijo; zarad tega treba, da i Vi po Vaši moči g. učitelju pri odgojevanjt dece pomagate; a — bogme — Vaša ravnanje шј pomoč, nego kaj drugega beš nasprotnega! Na omega, kateremu je izročena v v odgojevaoje doc t, V.täi naslednico, se Vi neprestano zagtoj itfj г odurni in glasonil f noj bi Človek potoni šavtavem položaji pr^redjiki, očetovski ljube/.* njivo se votel piott Vašim otrokom, naj hi se žitoval za Va5 blagor.
Dalje moramo spremeniti, da vsakoršno privat io mrzenje, i ko bi bilo i oprav.čmo ne spada v občinsko zbornico, nt'go kun drugim Občinski zbornica je kraj, „kiler jo kuje narodov blagor, kamor treba dohajati s čistim srcem, katero ne hrepeni po irtigem nego po sreči občinarjevl Pristranske, osebne stvari ne spadaj» r njo; ona ujj kraj, k der bi dotičniki po volji kaCegt novega mogotca - morda zi kozatee vina — glasovali, kder hi se odborniki mejsobno trgali i 'kamli, si ne čast* ne naslove dajali i se še celo domov grede po poti ujedali! To ne kuže, da bi bili datičniki vneti za občinsko korist, i da bi imeli dovoljno porcijo dostojnosti iti obruženosti! Kaj ne veste, kako nas nasprotniki dan za dnevom pitajo z divjaki iu emtoimi naslovi Nij čudn; Vi jim dajete povod, da tako delajo I Bodite možaki! 1 Vi gospoJine župan, kažite činom, d& ste glavar I
Da se ne bodo nekateri zarad denašnega dopisa v g. učitelja zaganjali, kakor se je to lansko leto zarad neke ureduištvene notice godilo, povemo resnici na ljubo, da ne stojmo z g. učiteljem v nikakoršni zvezi, »iti ustmeni niti pismeni. Sicer pa znamo, ako se nam bo ljubilo naše ime bolj poznato smo govorili resnico i se držali zlatega aačttla:
......ljubi brata,
Dvigni ga, odpri mu vmta In sodnik naj bo serČ»!
A. F, .
odkriti; saj pesnikovega
Politični pregled. л
Direktne volitve postajajo vsaki dan veča zadrega imuiste rs t vu in nstavovercem, posebno pa odkar so Poljaki (vendar enkrat!) jministru v zob6 povedali, da nočejo nič slišati o neposrednjih volitvah pod nobenim pogojem.
Sliši se o dogovorih mej öehi in Poljaki in vso državnopmvno opozicijo. Poljaki sicer ostanejo v ilrž. zbora, dokler ne pridejo direktne volitve m
zveze z vladaj »čim spolom, vzajemna ljubezen in spo-štovanjejmej posebnimi in iiridavi obeh spolov imajo ta nasledek, da mnoge ženske pop ilnoma pogrešajo to pomanjkanje resnične enakopravnosti zmožkim1. Tedaj uresničenje eaakoprava >sti se more vršiti le ta po mirnem potu in namreč na ta načia, da z ene strani ue-kterebolj pogumne Ženske bodojo neprenehoma javni tir-jale, z druge pa strani občutek za pravičnost in svobodna omika bosta vzbujali v mož ki h zmerom večo naguenost, zadostovati opravičenim tiijatvam ženskih. Pa vendar mislim, da napredek človeštva v tem obziru se b> vršil prokleto počasi, in da doseči cilj in konec tega soctjalnegagi bij enja nedo ntkdatfmogoče. Kajti pomeri med ljudmi, kakor sploh v prirodi, se morejo ravua-ti lo po veči ali manjši moči sebi nisprotujočih fakto-rov; a nij dvorabe, da vlidojoči možki spol b » zmerom v fizičnem nbiziru močnejši, neg» podvržen ženaki. Nujni nasledek ta prevlade možkih fizičnih moči j nad ženskimi bo zmerom podložnost ženskih možkim. Se ve da resnična omika nnžkih iu zvezani z njo občutek za pravičnost bila bi v stanu odstraniti prevlado enega spola nad drugim in vpeljati polno enukopravnost med njima. Pa je to bolj nego gotovo, da resnične omike se bo udeleževala zmerom le velika manjšina Človeškega rodu; zdrugepa strani celo resnična omika nij v stanu vzbuditi v mnogih tndividuvih občutek za pravičnost v tej stopnji, da bi lahko žrtovali avoje 0-sebne predpravice zarad občnih korist<j.