Poslovimo se … 

Od vsega slabega in neželenega. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da si za­tiskamo oči, mečemo pod preprogo misli ali dogodke, da bi jih nekako pozabili ali skrili. A tako ne gre, večno ne. Slej ko prej se dvigne ta preproga in na plan privre vse, kar smo zanikali, česar si nismo želeli. Ravno tako je z resnico: vedno bo prišla na dan, morda bo trajalo dlje, kot bi želeli, a na koncu se vedno izkaže, kdo in kaj je bilo ali je im el p rav. Vč asih j e bolje molčati in počakati. S tem, ko modro molčimo, dajemo čas, da se bodo stvari same razvile.  Nekako v navadi je, da se ob koncu leta ozremo nazaj, naredimo »inventuro« preteklega leta in smo ali pa nismo zadovoljni z uspehi ali uresničenimi cilji. Hkrati pa nam misli že uhajajo v novo obdobje, v novo leto, z novimi željami in cilji. Kot urednica sem ponosna, da je naš časopis izhajal redno, brez težav, ki se jih s strpnostjo ne bi dalo rešiti. Z uredniškim odborom smo se trudili, da so bile vsebine bogate in namenjene širokemu krogu bralcev. Tudi z novinar jem in lektorico smo odlično sodelovali in skupaj premagovali ovire. Sodelovanje z Občinsko upravo in društvi ter vsemi, ki so del ustvarjanja Kopitarjevega glasu, je bilo uspešno in dobro. Čeprav se za končnim izdelkom skriva veliko ur dela, truda in odrekanj, želja po čim boljšem vedno prevlada. Zadovoljstvo vas bralcev pa je tisto, kar daje nove moči in elan, da bomo še boljši. V letu, ki prihaja, vam želim vse dobro in veliko prijetnega branja. 

NATALIJA RUS 
Odgovorna urednica 

Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Županova beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Občinska uprava sporoča . . . . . . . . . . . . 6 Intervju  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Društveni utrip  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Dogodki  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Koristno  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Obvestila  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 


od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure 
in petek od 8. do 15. ure 

Občinska uprava: 
ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, 
sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. 

Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: 
vsak delovni dan med 8. in 16. uro. 

T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. 

Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. 
Uradne ure: 
torek od 8. do 12. ter od 13. do 15. ure. 


ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. 
Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. 

Mengeška cesta 9, Trzin,vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. 
Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. 

T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 
E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si 

Poslovalni čas: 
Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, 
enota Skaručna: 6.30–16.15 in 
enota Utik: 6.30–16.30., 
enota Zapoge: 7.00–16.00 


T: 01 832 33 66, E: vodice@mklj.si Delovni čas: PON: 12.30–19.00 TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO 

Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s 
Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); 
Uradne ure: 
vsako delovno soboto od 9. do 12. ure – vse leto; 
vsako delovno sredo od 17. do 19. ure – maj, 
junij, julij, avgust in september. 


Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. 

11.30 in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70. 

uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. 

Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. 

občine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Občine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: mojca.lovsin@lj.kgzs.si. 

Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica 
Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 
Delovni čas informacijske pisarne: 
pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. 
Nadzorništvo Kamnik 
Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. 

T: 01 230 47 60 Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx 


Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 11. do 
19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. 

Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. 

področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, ob ponedeljkih in petkih med 8. in 15. uro ter v sredo med 8. in 13. uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01 721 10 21, 031 740 466 ali preko elektronske pošte zavod.campa@comett.si. 

Sprejemni čas: PON: 13.00–17.30 TOR: 7.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 ČET: 7.00–11.30 PET: 7.00–11.30 

T: 01 832 42 93 
Delovni čas: PON: 12.00–18.00 TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 ČET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 
Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. 
T: 01 832 35 44 
Delovni čas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 ČET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 

vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. 

Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@siol.net. 



Spoštovane občanke in spoštovani občani, 


ACO FRANC ŠUŠTAR ROK ŠTUPAR 


Kakšno je bilo leto 2015? 
Uspešno, slavnostno in hkrati vse­skozi naporno. Letos smo odku­pili manjkajoča zemljišča za novo občinsko središče in podpisali po­godbo za njegovo projektiranje. Nadaljevali smo z načrtovanjem novega upravnega, kulturnega in storitvenega središča občine. Na tem območju smo tudi zaključili arheološka izkopavanja. Prav tako smo s pomočjo evropskih sredstev uspešno zaključili komasacijo kme­tijskih zemljišč v osrednjem delu občine. V Repnjah smo s pomočjo sredstev Fundacije za šport izgra­dili športno igrišče, ki bo name­njeno vsem krajanom za izvajanje športnih, rekreativnih, gasilskih in 
Kako hitro teče naš čas, se največkrat zavemo šele ob prelomnicah. Naj si bo to ob osebnem prazniku, slavnostnih dogodkih naših prijateljev ali pa ob zaključku starega leta. Veseli december se je prevesil v zadnjo tretjino in vsak čas bomo zakorakali v prijetne praznične dni, ki ljudem največkrat pričarajo nasmeh na obraz. Zato v teh dneh ne pozabite ve­selja in prijetnih trenutkov deliti z vašimi najljubšimi osebami, družino, prijatelji in znanci. Vzemite si čas ter podarite pozornost in lepe besede vsem, ki jih imate radi, in ne pozabite tudi nase. Ker ob zaključku leta vedno pripravimo analize in načrte, je prav, da pogledamo, kaj smo in kaj bomo postorili v teh dveh letih. 
družbenih aktivnosti. Prav tako smo uredili cesto do Sv. Tilna in cesto za gasilskim domom v Repnjah. Zaključili smo rekonstrukcijo ceste od Habeta do Martinka v Kosezah ter obnovili del vodovoda od farme Vodice proti Repnjam in vodovod s hišnimi priključki na območju na­selja Gmajnice. Pridobili smo tudi projekte in gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev ter obnovo treh stranskih ulic v Utiku in za državno cesto skozi Skaručno. Uspešno smo sodelovali z nekaterimi državnimi organi, saj smo se uspeli do go­voriti za dodatno čiščenje vodo­tokov Poljšak in Dobrava, s čimer se bo povečala poplavna varnost naše občine. Tako kot vsako leto do sedaj moram poudariti, da brez ekipe odličnih svetnikov, sodelavcev uprave in zanesljivih poslovnih par­tnerjev leto zagotovo ne bi bilo tako uspešno, kot je. Če bi še s strani države prejeli zakonsko določena sredstva, bi za občane lahko po­storili bistveno več in bili še bolj uspešni. 
Kakšno bo leto 2016? Vsekakor še vedno naporno in še bolj nepred­vidljivo. Kot vam je znano, smo občine in posledično občani pred prelomnico. Vlada nam žal ni na­klonjena in verjetno ne razume, kaj za občine in njihove prebivalce po­meni nerazumno in neutemeljeno zmanjševanje prihodkov s strani države. Brez denarja je nemogoče kakovostno opravljati vse občinske naloge. Zakon o financiranju občin jasno določa, koliko sredstev mora za svoje zakonske obveznosti in naloge prejeti občinski proračun. Župani smo se vsi po vrsti uprli tako drastičnemu zmanjšanju prihodkov, saj to pomeni umiranje občin in verjetno tudi umiranje države. Dav­koplačevalski denar, ki bi ga lahko občine namenile izključno investi­cijam in razvoju, bo pristal v rokah drugih lobijev in kratko, kot vedno do sedaj, bodo potegnili občani in državljani. Banke, migrantska kriza in razni lobiji v državi pa bodo še naprej izčrpavali našo državo na račun vseh nas, državljanov. Občina Vodice bo posledično prikrajšana za 

770.000 € sredstev letno. To pa je za nas velik denar in vsi v Vodicah vemo, kaj bi lahko z njim zgradili. Kljub vsemu se bomo potr udili in dokončno zaključili izgradnjo športnega in otroškega igrišča ter obeh avtobusnih postaj v Repnjah. Izgradili bomo novo parkirišče za vrtec in šolo. Načrtujemo, da bomo pridobili gradbeno dovoljenje za središče Vodic in da bomo na osnovi razpisa o javno-zasebnem partner­stvu pridobili zainteresirane inve­stitorje, ki bodo skupaj z Občino Vodice začeli postopke zapiranja finančne konstrukcije za izgradnjo središča . Upamo tudi, da bomo uspešni pri kandidiranju za sofi­nanciranje izvedbe agromelioracije, izgradnje športnega središča v Selu in izgradnje fekalnega kanala C0, za katerega ponovno pripravljamo vlogo za sofinanciranje, ki bo morala biti poslana neposredno v Bruselj. Skratka, dela nam ne bo manjkalo, upam pa, da denarja tudi ne, in kot vedno bo leto hitro na okoli. 
Spoštovani, za božič vam želim obilo veselja in prijetnih trenutkov. Ob prazno­vanju dneva samostojnosti in eno­tnosti vam želim ponosno prazno­vanje in izrekam iskrene čestitke. Na pragu vstopa v novo leto pa vam v imenu Občine Vodice in v svojem imenu želim veliko sreče, veselja in trdnega zdravja. Občini Vodice pa želim čim več skupno zastavljenih in uspešno doseženih ciljev. 
Srečno v letu 2016! 


vaš Aco Franc Šuštar, župan 




11. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice 


HELENA ČERIN 
Vodiški občinski svetniki so se na novembrski seji seznanili s poročilom o nadzoru delo­vanja finančne funkcije v občini, obravnavali so točko o vzdrževanju pokopališč ter potrdili cenik na­jemnine grobov in mrliških vežic v Vodicah in Skaručni, se strinja­li s spremembami proračuna za prihodnje leto, a zavrnili predlog za povišanje nadomestila za upo­rabo stavbnega zemljišča. 
Nadzor delovanja financ sta opravili članici Nadzornega odbora Občine Vodice Mateja Gubanec in Jana Baliž ter občini izdali pozitivno mnenje. Aleksander Gantar iz Občinske u prave je svetnikom predstavil vzdrževanje pokopališč v Vodicah in Skaručni ter osnutek cenika, v katerem so upoštevali pre­dlog občinskega svetnika Marjana Podgorška, in sicer bo v naslednjih petih letih najem mrliške vežice v Skaručni zaračunan po polovični ceni zaradi nižjega standarda te mr­liške vežice. Cena letnega najema za enojni grob znaša 16,50 evra, za dvojnega 33 evrov in za trojnega 49,50 evra. 
V razpravi je Antona Kokalja za­nimalo, kako je z odvozom smeti, z oskrbo s pitno vodo in z elektriko, Anton Kosec pa je predlagal ka­kovostnejše ozvočenje na obeh po­kopališčih in dodal, da bi bilo pod upravljanje občine smiselno dodati tudi pokopališče v Zapogah. 
Spremembe proračuna za leto 2016 je v imenu Občinske uprave Ob­činskemu svetu predstavil Matjaž Gorčan. Višje prihodka načr tu­jejo na račun prodaje stavbnega zemljišča v Lokarjih in sofinanci­ranja gradnje športnih objektov v Športnem središču Strahovica. Odhodki se bodo povišali zaradi investicije v športno središče ter gradnje igrišča in večnamenske športne dvorane za šolo in vrtec v Vodicah ter za krožišče ob osnovni šoli. V Repnjah načrtujejo ureditev dveh avtobusnih postaj, otroškega igrišča in postavitev uličnih svetilk pri športnem  igrišču. 
Največ časa so svetniki namenili projektu Športno središče Straho­vica. Mojca Ločniškar in Anton Kokalj sta se zavzela za enako­praven položaj društev v občini in za enakomerno razporejanje sred­stev med različne dejavnosti. Rok Cankar je svetnikom podrobno predstavil načrt izgradnje športnega središča v Selu in dodal, da bo to ve­lika pridobitev za celotno občino, ki ne bo namenjena le športu, ampak tudi drugim dejavnostim. 
S vetniki so z av r nili predlo g z a povišanje to čke z a izračun na­domestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016. Vrednost točke tako ostaja 0,002 evra za kvadratni meter. Vsi razpravljalci so bili enotni, da je povišanje ne­sprejemljivo. 
V drugem branju so svetniki dopol­njevali in potrdili poslovnik Občin­skega sveta. Sprejeli so programsko zasnovo Kopitarjevega glasa. Žiga Janežič je izrazil željo, da bi bili novinarji večkrat prisotni na ob­činskih dogodkih. 
Pobude, predlogi in vprašanja 
Marjan Podgoršek je pohvalil Ob­činsko upravo za opravljeno poseko in čiščenje izsuševalnega kanala. Predlagal je namestitev oglasnih tabel na avtobusnih postajah, s ka­terimi bi prispevali k ohranitvi lepo vzdrževanih postajališč. 
Žiga Janežič je predlagal boljšo dostopnost defibrilatorjev. Dr. Jo­žeta Podgorška je zanimalo, kaj se dogaja z razpisom za kmetijstvo. Anton Kokalj je predlagal, da bi v konicah, ko se šolarji vračajo iz Lju­bljane, dali daljše avtobuse oziroma dodaten avtobus. Peter Podgoršek je opozoril na posedajočo cesto v Vesci pred mostom. Anton Aljaž je izpostavil problem s cevmi za vodo v Torovem. Mija Cankar je ponovno spregovorila o pokrovih na Kamniški cesti, saj novi zelo pokajo. 
Podroben zapisnik seje OS si lahko preberete na spletni strani Občine Vodice: http://www.vodice.si. 

Vandalizem na občinski infrastrukturi 

Neznanec izruval vse opozorilne table pri mostnih ograjah v Šinkovem Turnu 

ALEKSANDER GANTAR, UO Vodice 
V novembru je neznanec izkazoval svojo moč nad občinsko infrastrukturo, konkretno nad opozorilnimi znaki, ki voznike in voznice opozarjajo na nevarnost. Izruval je vse znake pri premostitvenem objektu na območju Martink in Golo. Ne le, da takšno po­četje predstavlja nepotrebne stroške popravila, ki bremenijo občinski pro­račun, takšno početje je tudi smrtno nevarno. Namen opozorilnih znakov je, da voznik ob zmanjšani vidljivosti opazi nevarna mesta  ob cesti in temu primerno tudi prilagodi smer in hitrost vožnje. Verjetno se silak niti ne zaveda posledic, ki bi lahko nastale zaradi nje­govega nespametnega početja. 
Primer v Šinkovem Turnu pa ni osa­mljen, pogosto se kršitelji nad pro­metno signalizacijo izživljajo tudi z eksplozivnimi sredstvi. Še vedno je prisotna tudi kraja prometne signali­zacije, ki se v večini primerov uporablja za označitev mlajev ob praznovanju 30-letnic, 50-letnic in tako naprej. Nazadnje se je to zgodilo pri vodiški osnovni šoli, kjer je nekdo odstranil znak za omejitev hitrosti na 30 km/h. S tem so bili ogroženi vsi otroci, ki so tam čakali starše, šolski avtobus … Zato vsem, ki potrebujete prometne znake za rojstne dneve, predlagamo, da jih ku­pite pri ponudnikih s prometno signa­lizacijo in tako ne ogrožate udeležencev cestnega prometa ter privarčujete stroške ponovne montaže prometnega znaka. 

V vseh primerih je takšno ravnanje nespametno in lahko privede do hujših posledic, ki se k sreči do sedaj še niso pripetile. Najmanj, kar vas lahko do­leti pri odtujitvi prometnega znaka, je pregon zoper kaznivo dejanje tatvine, kar se kaznuje tudi do treh let zapora. Če ste dovolj spretni in vas pri dejanju ne zasačijo, se zavedajte, da škodo pov­zročate tudi samemu sebi in ne samo Občini Vodice.   

Poškodovan znak na Vodiški cesti. Ukraden znak pri osnovni šoli v Vodicah. 

Za čist zrak v našem bivanjskem okolju smo odgovorni sami 
Naše obveze in prepovedi v povezavi z različnimi oblikami kurjenja ter vnašanjem gnojil na kmetijske ter druge površine ureja niz državnih in lokalnih predpisov. 

MIRAN SIRC, Občinska uprava Občine Vodice 

V prehodnem obdobju med jesen­jo, zimo in pomladjo ter v zimskem času, zlasti v kolikor k temu do­datno pripomorejo še vremenske razmere (inverzija, nizek zračni tlak), žal vse prevečkrat prihaja do neugodnega poslabšanja ka­kovosti zraka. K temu prispeva­jo različne oblike nepravilnega kurjenja – bodisi v kuriščih ogre­valnih naprav, naravnem okolju in 
gozdovih ter bivanjskem okolju. 

Glede na zgoraj opisano so v raznih uredbah zapisane prepovedi oz . neprimerna ravnanja, inšpekcijski organi ter sankcije za kršitve. 
Neprimerno kur jenje v gozdovih in naravnem okolju ureja Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14). Prepovedano je kurjenje, v kolikor kurišče ni obdano z negorljivim ma­terialom; ogenj mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe. Nadzor izvajata Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (Izpostava Ljubljana , Prule 27, Ljubljana; tel. 01/230 50 24) ter Policija (tel. 113; anonimni telefon 080 1200; Policijska postaja Medvode, tel. 01/361 94 40). 
Občinski Odlok o javnem redu in miru na območju Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 

5/98 in 10/5) prepoveduje kurjenje ognja ali sežiganje odpadkov, tako da to povzroča gost dim in prah na odprtem prostoru v bližini cest, zgradb, drugih objektov in drugih krajev, če ogenj ni ustrezno zava­rovan oziroma prepoveduje pustiti ogenj nepogašen. Nadzor izvajata medobčinski inšpektorat in redar­stvo občin Trzin, Komenda, Lu­kovica, Mengeš, Moravče in Vo­dice (Mengeška cesta 9, Trzin; tel. 01/564 47 20) ter Policija. 
Obveze uporabnikov v zvezi z ureja­njem in pregledovanjem ogrevalnih kurišč v stavbah s strani pristojne di­mnikarske službe, kar naj bi bil eden od predpogojev za ustrezno izgore­vanje energentov s čim manjšimi nezaželenimi emisijami v ozračje, ureja Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08 in 94/13). Nadzor nad slednjim izvaja Inšpek­torat RS za okolje in prostor (Ob­močna enota Ljubljana, Vožarski pot 12, Ljubljana; tel. 01/420 44 88). Poskrbimo, da se ogrevamo zgolj z energenti, ki ne vsebujejo dodatnih toksičnih primesi, ter da je njihovo izgorevanje popolno. 

Dopusten način gnojenja kmetijskih površin z gnojnico, gnojevko, hle­vskim gnojem ter umetnimi (duši­kovimi) gnojili predpisuje Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15). Za naše področje velja, da je poli­vanje kmetijskih zemljišč z gnojnico in gnojevko prepovedano od 15. novembra do 1. marca oz. do 15. februarja (kadar gre za pripravo ze­mljišč za setev); gnojenje s hlevskim gnojem na kmetijskih zemljiščih je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja; gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, pa od 
15. oktobra do 1. marca. Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo ali na zamrznjenih tleh; enako na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih. Nadzor nad izvajanjem ter sankcioniranje nedo­pustnega ravnanja zagotavlja Kme­tijska inšpekcija (Dunajska cesta 58, Ljubljana; tel. 01/43 45 700). Že omenjeni občinski Odlok o javnem redu in miru, ki ga nadzirajo med­občinski inšpektorat in redarstvo ter Policija, dodatno prepoveduje gnojenje z gnojnico ali gnojevko v sušnem obdobju v bližini naselij. 
Za ustrezno ravnanje z našim oko­ljem je v prvi vrsti seveda odgovoren vsak posameznik. Z osnovnim pri­mernim ravnanjem je načeloma se­znanjen prav vsak . kdor opravlja katero od dejavnosti (npr. kme­tijsko, gozdarsko) . pa tudi podrob­neje z omejitvami s teh področij. Preventivno vlogo v smislu ozave­ščanja opravlja več institucij; tudi Občina Vodice je prek občinskega glasila ter spletne strani že večkrat objavljala tovrstne prispevke, kar bomo izvajali tudi v bodoče. Za nekatere vztrajne ponavljavce ter storilce hujših prekrškov pa je žal na mestu zgolj prijava pristojnim inšpekcijskim službam. Želimo si, da bi bilo tovrstnih primerov čim manj, saj za kršitev prepovedi in izvajanje dejanj, ki prekomerno po­slabšujejo naše bivanjsko okolje, običajno ni tehtnih razlogov in bi se jim dalo izogniti zgolj s pravilno organiziranim pristopom k posa­meznim opravilom. 


Sečnja in čiščenje potoka Graben 


ALEKSANDER GANTAR, Občinska uprava Občine Vodice 
Na območju Občine Vodice je bil v letošnjem letu očiščen drugi najpo­membnejši vodotok v občini – potok Graben, ki dolvodno poteka od Šin­kovega Turna pa vse do Povodja, kjer se preimenuje v Dobravo in se izlije v Gameljščico. 
Dela so potekala pod vodstvom Hidrotehnika, ki je koncesionar za površinske vode na območju srednje Save. Največ sredstev s strani države je bilo namenjenih odstranjevanju dreves v območju potoka, kar je bilo nazadnje izvedeno pred desetletji. V določenih delih je bila rečna struga tako močno zaraščena z jelšami in ostalim rastjem, da je bila potrebna strojna odstranitev panjev. Panji so trenutno locirani na zemljišču, ki je v lasti in upravljanju države (ARSO). 

Odstranitev le-teh bo potekala v zimskih mesecih, ko bo podlaga za­mrznjena, da ne bo prišlo do škode na kmetijskih zemljiščih (kolesnice). Rečni nadzornik za območje srednje Save se zahvaljuje vsem lastnikom zemljišč ob potoku za strpnost in sodelovanje, saj so dela potekala brez večjih zapletov v primerjavi z ostalimi občinami. 

Z rednim vzdrževanjem vodotokov se je v zadnjih letih v občini Vodice občutno zmanjšala poplavna ogro­ženost kritičnih območij. 


Investicijska in druga vzdrževalna dela ob izteku 2015 
V drugi polovici proračunskega leta 2015 se je največ vlagalo v Repnje 

ALEKSANDER GANTAR, Občinska uprava Občine Vodice 
V letošnjem letu se je na področju iz­boljšanja komunalne infrastrukture največ vlagalo v naselju Repnje. Iz ceste, ki pelje do vodohrama, je ob nalivih zaradi močne erozije spiralo makadamsko vozišče vse do priključka z lokalno cesto. Čiščenje nanosov in popravilo ceste sta predstavljaja veliko dela gasilcem, sosedom in navsezadnje tudi občini, ki je popravila izvajala v sklopu rednega vzdrževanja cest. Konec novembra je podjetje Mapri Proasfalt zaključilo z ureditvijo odvodnjavanja in izvedbo protiprašne asfaltne zaščite, ki bo preprečevala erozijo materiala med padavinskimi viški. Takšne preplastitve so predvidene še na kar nekaj cestnih odsekih v Občini Vodice, prednostno pa v Šinkovem Turnu, kjer bi se morala dela izvajati že v letošnjem letu, vendar so bila prestavljena zaradi neurejenih lastniških razmerij. 
V Repnjah se je v makadamski izvedbi uredilo tudi avtobusno postajališče, ki bo dokončno podobo dobilo v sredini prihodnjega leta. Postajališče je po­membna pridobitev, saj je bila postaja na vozišču neprimerna in nepregledna, z odstranitvijo ograje pa se je občutno izboljšala tudi pregledna berma  v smeri vožnje proti Dobruši. 








Urejeni sta tudi prestavitev in širitev nove ceste do Tilna. V sklopu gradbenih del so bili zgrajeni še kabelska kanali­zacija in temelji za javno razsvetljavo, ki bo zasvetila do konca letošnjega leta. 
Širitev javne razsvetljave je bila iz­vedena tudi v Repnjah ob javni poti Bilban. 
S strani Občine Vodice se posebej za­hvaljujemo vodstvu šolskih sester v Repnjah, ki so s svojim konstruktivnim sodelovanjem prispevale k nemoteni in kakovostni izvedbi investicijskih in vzdrževalnih del. Zahvala gre tudi vsem ostalim občanom in občankam, ki so na kakršenkoli način prispevali, da je tekoče in investicijsko vzdrževanje potekalo brez večjih zapletov. 

Komasacija in agromelioracija na 

komasacijskem območju Vodice 


TATJANA RESMAN, 
Občinska uprava Občine Vodice 

Občina Vodice je po dolgoletnih na­porih v letu 2012 vendarle pristo­pila h konkretnejšim aktivnostim za izvedbo postopka upravne koma­sacije na delu območja občine Vo­dice. Komasacijsko območje Vodice zajema zemljišča v različnih kata­strskih občinah v osrednjem delu občine v skupni površini cca 250 ha. Po predhodnih pripravah in prido­bitvi odločbe o uvedbi komasacije ter odločbe o pridobitvi nepovratnih sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) je bil v letu 2013 izbran izvajalec geodetskih del, tj. Geodetska družba d.o.o. iz Ljubljane. V letu 2014 so se pričele izvajati kon-kretne aktivnosti v okviru postopka komasacije, ki so se zaključile v ok­tobru 2015 z izdajo odločbe upravne enote o novi razdelitvi zemljišč. Na pravnomočnost odločbe pa bo treba žal še nekoliko počakati, saj so bile v postopku podane tudi pritožbe, ki jih bo obravnavalo Ministrstvo za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano  RS. Ureditev lastništva v zemljiški knjigi bo tako mogoča po pravnomočnosti odločbe. To je pomembna informa­cija za komasacijske udeležence, ki seveda po vseh teh letih že nestrpno pričakujejo ureditev ustreznejših po­gojev za obdelavo zemljišč, tako z vidika prostorske razdelitve parcel kot tudi z vidika lastništva. Časovni potek obravnave pritožbe je sicer težko napovedati, pričakujemo pa, da bo odločba postala pravnomočna v letu 2016. Ob tem pa poudarjamo, da reševanje pritožbe ne vpliva na prevzem novo dodeljenih zemljišč v uporabo in posest, kot je bilo že predhodno dogovorjeno. Komasa­cijski udeleženci so novo dodeljena zemljišča lahko prevzeli že v začetku oktobra 2015 oz. skladno z izdano odločbo upravne enote, predhodno pa so bile nove parcele zamejničene in na terenskem ogledu tudi prikazane vsem komasacijskim udeležencem. 


Pri obdelavi zemljišč pa žal ugota­vljamo, da na posameznih območjih obdelava poteka zelo neprimerno, predvsem gre za obdelavo preko označenih meja parcel. Eno takšnih območij so površine vzdolž ceste Vo­dice–Bukovica, kjer je razvidno, da je obdelava presegla zakoličeno mejo. Pri tem je problematično predvsem to, da se s takšno obdelavo uničujejo tudi mejna znamenja, ki so bila ume­ščena in plačana v postopku komasa­cije in njihova umestitev ni finančno bremenila lastnikov. V zvezi s tem opozarjamo, da je treba pri obdelavi zemljišč čim bolj dosledno upoštevati meje parcel, saj bo to pripomoglo k urejeni obdelavi zemljišč ter ureje­nemu terenskem stanju. Ob tem pa vse »nevestne« obdelovalce zemljišč opozarjamo, da bodo morali v pri­meru poškodovanja mejnih znamenj sami finančno kriti stroške njihove zamenjave. 
V povezavi s postopkom komasacije je treba poudariti, da je Občina Vodice tekom postopka komasacije izpo­stavila tudi vprašanje problematike razdružitve solastnine na zemljiščih sočasno s postopkom komasacije. Žal za rešitev tega vprašanja ni bilo posluha s strani države, predvsem s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Posledično se bo postopek razdružitve solastnine lahko izvedel šele po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč. V okviru ko­masacije je Občina Vodice tudi težila k sočasni ureditvi vprašanja lastni­štva zemljišč v trasi bodoče obvoz­nice, s čimer bi postopek umeščanja obvoznice lahko bistveno pospešili. Z namenom skrajšanja postopkov pridobivanja zemljišč so bila zato v postopku komasacije zemljišča v trasi bodoče obvoznice dodeljena izključno Republiki Sloveniji, s čimer bi se iz­ognili izvedbi finančno zahtevnih in časovno dolgotrajnih postopkov pri­dobivanja zemljišč. S tem predlogom se tako ureja lastništvo zemljišč za bodočo obvoznico in upamo, da bo takšna rešitev pripomogla k hitrejši realizaciji tega tako potrebnega pro­jekta.    
Na podlagi končanega postopka ko­masacije je Občina Vodice tudi že pričela z aktivnostmi za izvedbo po­stopka agromelioracije na koma­sacijskem območju. Agromelioracija med drugim obsega izgradnjo novih poljskih poti, razgradnjo obstoječih poljskih poti, čiščenje in sanacijo za­rasti ter sanacijo depresij. Bistvenega pomena je predvsem izgradnja novih poti, saj bo nova prometna mreža omogočila ustrezen in nemoten do-stop do kmetijskih zemljišč. Mreža novih poti se je v smislu parcelacije sicer že vzpostavila v postopku koma­sacije, v okviru agromelioracije pa se bo nove poti tudi dejansko zgradilo. Tudi za ta postopek bo Občina Vodice podala vlogi za pridobitev odločbe 
o uvedbi postopka agromelioracije ter odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev EU. Glede na predvideno časovno dinamiko pričakujemo, da bi navedeni odločbi pridobili v letu 2016, sama izvedba gradbenih del pa je predvidena v letu 2016 (od­visno od prejema odločbe in izbire izvajalca) ali najkasneje v letu 2017. Po zaključenih delih bo tako koma­sacijsko območje celovito urejeno in bo posledično omogočalo ustreznejšo obdelavo kmetijskih zemljišč, kar pa je izjemno pomembno tudi z vidika razvojnih možnosti in izboljšanja pogojev za opravljanje kmetijske de­javnosti v občini. Prav tako pa bodo nove poljske poti omogočile, da bodo obdelovalci zemljišč na teh poteh očistili svoje stroje in s čistimi vo­zili dostopali na lokalne asfaltirane ceste. Skladno z izraženimi interesi lastnikov ter možnostjo pridobitve finančnih sredstev bo Občina Vo­dice v prihodnje k postopku upravne komasacije pristopila tudi v drugih delih občine. 
Glede na to, da je postopek komasa­cije precej zahteven in dolgotrajen, velja na tem mestu omeniti in se za­hvaliti vsem, ki so kakorkoli aktivno sodelovali v postopku komasacije in prispevali k zaključku postopka. 
Med drugim gre zahvala: -lastnikom zemljišč oz. komasa­cijskim udeležencem, ki so po­dali zadostno soglasje za uvedbo postopka; -kmetijskemu ministrstvu za odo­britev postopka in izdajo odločbe 
o pridobitvi nepovratnih sredstev EU; 
-Upravni enoti Ljubljana - Izpo­stava Šiška, ki je vodila postopek komasacije; 
-Geodetski družbi d.o.o., ki je izvedla geodetska dela in nudila vso potrebno strokovno pomoč ter 
-komasacijskemu odboru (katerega člani najbolje poznajo razmere na terenu) za posre­dovanje dodatnih informacij in usmeritev. 
-Veliko dela pa je bilo opravljenega tudi v okviru občinske uprave, predvsem na področju administra­tivne podpore in komuniciranja. 
Upamo in želimo, da bo sodelovanje z vsemi deležniki uspešno tudi v okviru postopka agromelioracije, v katerem pa bomo koristno uporabili tudi vse pridobljene izkušnje iz postopka ko­masacije. 



Župani na tiskovni konferenci opozorili na 

nevzdržno finančno stanje 


MATEJA ERŽEN, Združenje občin 
Slovenije 

Žu pani s o n a tiskovni konferenci 
18. 11. 2015 predstavili problematiko financiranja občin in opozorili na ne­vzdržno finančno stanje, saj Vlada RS v pogajanjih o višini povprečnine v letih 2106 in 2017 ni prisluhnila zahtevam občinam. Več kot 100 županov se je zbralo z namenom, da bi opozorili na nevzdržno stanje na področju financi­ranja, saj jim država vsako leto odvzame dodatna sredstva, ne zagotovi pa ustre­znih mehanizmov, ki bi zmanjševali stroške občinam. 
Na novinarski konferenci so predse­dniki vseh treh združenj spregovorili 
o pogajanjih z Vlado RS, ki so pote­kala vse od novembra 2014. Predsednik Združenja občin Slovenije je uvodoma sicer pozdravil napore Vlade RS, da bi se znižali stroški občini, na drugi strani pa teh učinkov ni zaznati. Opozoril je, da izračun povprečnine niso zgolj neke prazne kalkulacije, temveč so na zakonski podlagi pridobljene številke. Občine morajo izvajati naloge, ki jim jih nalaga država, in tako bi mogla država na drugi strani za te naloge zagotavljati ustrezna sredstva. 525 €, ki jih je Vlada RS ponudila občinam, je vsekakor pre­malo, saj je znesek 536 €, od katerega občine ne odstopajo, tisti, ki še zagota­vlja neko minimalno vzdržnost na strani občin. Predsednik ZOS Robert Smrdelj je opozoril na različna tolmačenja 21. člena ZFO, do katerih prihaja vsako leto in vsakokrat, ko se zamenja Vlada RS. Spet govorimo o zakonsko določenih odstotkih, o katerih se občine vsako leto pogajajo z Vlado RS. Ti odstotki so dolo­čeni in se jih ne bi smelo obravnavati v kontekstu, če so, jih bodo občine dobile, če pa sredstev ni, jih pa ne bodo. To je nesprejemljivo, saj gre za sredstva, ki so namenjena investicijam in posledično razvoju občin. Z zmanjševanjem tega vira največ izgubljajo najšibkejše občine, kar je gotovo v neskladju z ustavnim načelom sorazmernosti. Z vložitvijo amandmaja na predlog Zakona o izvr­ševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki je bil sprejet na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, smo združenja občin predlagala kompromis glede višine sredstev za sofinanciranje investicij iz 21. člena ZFO-1. Kljub le­gitimni zahtevi, po kateri bi v skladu z veljavnim ZFO-1 investicijski transfer moral znašati 6 %, smo združenja, zave­dajoč se (še vedno) težke javnofinančne situacije v državi, predlagala polovico zakonsko določene višine transfera (3 %) ter dodatni odstotek kot izpolnitev zaveze iz Dogovora o višini povprečnine za leto 2015, v katerem se je Vlada RS zavezala k izplačilu 1 % investicijskega transfera v letu 2016. Sprejeto je bilo tudi to, da se lahko ta sredstva uporabijo za plačilo DDV na kohezijskih projektih in za vračilo obveznosti iz naslova zadol­ževanja za te namene. Ali bodo poslanci sprejeli predlagani amandma, pa je žal malo verjetno. 
Predsednik Smrdelj je opozoril še na nekaj, in sicer kaj za občinske proračune pomeni zmanjševanje povprečnine. To pomeni vsaj 20 % manj proračunskih sredstev, to pa posledično pomeni manj sredstev za vrtce, društva, socialne transferje, skratka manj sredstev za občane. Predsednik Združenja mestnih občin Bojan Kontič je zbrane opozoril na probleme občin v povezavi s 54. členom predloga ZIPRS1617, ki določa, da se ob­činam v letu 2016 in 2017 zagotavljata dohodnina in finančna izravnava do višine primerne porabe. Z uveljavitvijo tega člena se občinam, pri katerih pri­merni obseg sredstev presega primerno porabo, dodatno jemlje sredstva za fi­nanciranje zakonskih nalog, kar pa tudi ni bilo dogovorjeno z reprezentativnimi združenji občin. Ta določba tudi nepo­sredno posega v sistemsko ureditev financiranja občin, kar je nesprejemljivo oz. ustavno sporno. Župan Kontič je opozoril na dejstvo, da je bil to začasen ukrep, ki pa s sprejetjem ZIPRS1617 žal postaja trajen. Kot nesprejemljivo je označil pogojevanje Vlade RS, ki je občinam ponujala povprečnino v višini 525 € v zameno za podpis dogovora. Predsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Ivan Žagar je spregovoril o nespre­jemljivem nižanju sredstev občinam iz naslova povprečnine. Tu so razhajanja med Vlado RS in občinami zelo velika. Člani predsedstev ZOS, SOS in ZMOS so na skupni seji predsedstev, ki je 16. 11. 2015 potekala v Dobovi, sprejeli sklep, da občine ne morejo pristati na ponudbo Vlade RS, da višina povprečnine v letu 2016 znaša 525€. Za financiranje občin v letu 2016 je potrebnih najmanj 536 € na prebivalca, razlika do te vsote pa se naj zagotovi iz sredstev resornih mini­strstev, ki so bila zadolžena, da znižajo stroške za delovanje občin skozi zakono­dajne spremembe, pa tega niso storila. Šele v kolikor bodo ministrstva svojo nalogo opravila in skozi zakonodajne spremembe zagotovila realiziran pri­hranek, se lahko temu prilagodi višina povprečnine. Opozoril je, da so ocene Vlade RS glede prihrankov pri stroških občin napačne, saj jih ocenjujejo na 20 mio, medtem ko jih občine na 7 mio. 
Država bi morala občine obravnavati kot partnerje, se z njimi pogajati tako kot se sindikati, in jih ne obravnavati kot nasprotnika. Vlada RS bi se morala zavedati, da so državljani v prvi vrsti občani in da denarja ne jemlje županom ali občinskim upravam, temveč svojim državljanom, v katerih službi je. 
Po koncu tiskovne konference so se župani udeležili seje Državnega zbora RS, ki je pričel z obravnavo ZIPRS1617. Župani so sejo v eni uri protestno za­pustili. 

Če lahko goljufajo politiki …in drugi na oblasti,potem lahko tudi mi. Škoda, mar ne? 
Če bi se danes otroci naučili in razumeli vseh 10 božjih zapovedi, policistov in sodnikov 
za prekrške ne bi potrebovali. 

GORAZD DOMINKO 

Zdi se, kot da človek še nikoli ni bil bližje božanstvu ali nebesom kot ta­krat, ko se odpro vrata Župnijskega urada Zapoge. Vse povprek je opaziti služabnike  in sle najsvetejšega in tako kot tisti, ki ga varujejo, tudi oni za­stopajo najvišje dobro. Že kot deček iz Cviblja pri Žužemberku je bil Jože Mrvar deležen verske vzgoje, leta 1952 je končal gimnazijo, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1958. Deloval je v župnijah Dobrepolje, Moravče, Dolenja vas, Leskovec pri Krškem, Šmarje - Sap, Zalog pri Cerkljah, zadnjih nekaj let je nepogrešljiv v eni najmanjših župnij v ljubljanski nadškofiji med Ljubljano in Kranjem, Kamnikom in Škofjo Loko, v zavetju Kamniških Alp. Tik pred po­membnim družinskim praznikom je beseda zlahka stekla o njegovi družini, 
o času, ko je bilo skoraj prepovedano praznovati božič, in današnjem ad­ventu, ki ga mladina začenja in končuje s kozarcem v roki. 
Pot vašega oznanjevanja, du­hovniškega poslanstva v cerkve­nem občestvu in v svetu, v kate­rega ste bili postavljeni, je pestra in dolga 57 let, kajne? 
V znak hvaležnosti in za vse, kar sem storil v svojem duhovnem življenju, so mi že čestitali in mi želeli še veliko let zdravja. Občina Grosuplje mi je podelila celo občinsko odlikovanje z zlatim znakom, kdo ve, morda tudi zato, ker se povsod trudim vzposta­viti človeške odnose, nič drugače ni v Zapogah. Drug dr ugega moramo spoštovati, biti hvaležni vsakomur, ki skuša doprinesti k dobremu v družbi; pa naj gre za gasilce, Karitas, številne druge in prav za vse. In vsakega po­sebej vsak dan molim. Tudi za tiste, ki podpirajo cerkev. Brez armade molivcev in bolnikov, ki znajo darovati vnaprej osmišljeno trpljenje, in vseh, ki mislijo plemenito in dobro čutijo, nam ne bi uspe(va)lo. 

Če se vrneva nazaj v vaše otroštvo, v Suho krajino, dolgo pozabljeno, zamolčano in odri­njeno deželo neodkrite lepote. Kakšni so spomini? 
Bilo je osem otrok, dve sta umrli zelo mladi. V adventnem času so ata gledali, da so bili vsaj desetkrat v dnevih pred božičem pri maši, mama pa večkrat. Otroci smo bili pri maši skoraj vsak dan, še preden je zazvonil šolski zvonec. Vseskozi smo nabirali mah, jaslice pa izrezovali iz papirja in jih nalepili na majhne trske, ki smo jih zapičili v mah. Jaslice so bile vselej pripravljene pra­vočasno, pred božičem. Na sveti večer smo blagoslavljali hišo, ata so molili, ostali smo nosili blagoslovljeno vodo in kadilo, s katerim smo se sprehodili po vseh gospodarskih poslopjih. Ko smo zaključili, smo se vrnili k jaslicam, po­kleknili in dokončali rožni venec. Mama so za večerjo pripravili večerjo in vsak od nas je dobil košček klobase, jabolko, če so bile že krvavice, pa so spekli še te. Bilo je slovesno in lepo. Večer sta lepo zaokrožili polnočnica in sedenje na peči, od koder smo opazovali jaslice. 

Če greva nekoliko naprej, ko ste odšli v bogoslovje, kjer ste se študijsko in duhovno pripravljali na življenje in delo. Verjetno je bilo tam nekoliko strožje, kajne? 
Tam smo se s devetdnevnico, poglo­bljenim molitvenim časom, ki ima po­seben namen, pripravljali na praznik brezmadežne in takrat smo bili sprejeti v Marijino kongregacijo, kongregacijo 

Angel je splošna oznaka nadnaravnih duhovnih bitij v bližini božanstev. Pogosto so njihovi služabniki in sli. Njihovo bivališče so največkrat nebesa, tisti, ki spremljajo in varujejo človeka, pa so angeli varuhi. Največkrat jih upodabljajo s krili. 

duhovnikov in bogoslovcev in še zdaj obnavljamo to posvetitev. Spomnim se, da je adventni čas mineval hitreje kot doma, saj smo se vsak dan v adventu pogovarjali o dogodkih pred Jezusovim rojstvom in na božič obiskali domače, ki jih nismo videli vse od septembra, in se v semenišče vrnili na dan svetih treh kraljev. 
Kako je bilo kaj s praznovanjem božiča v času socializma? Ste morali to početi bolj diskretno? 
Niti ne! Drži, v Žužemberku je bilo strogo, a v župniji Dobrepolje, kjer sem služboval, ni bilo težav. V šoli so učence resda spraševali, koliko jih je bilo pri polnočnici, a represije s strani države pri nas ni bilo posebej čutiti. Če smo iskreni, veliko je bilo odvisno od učiteljev. 
Povejte mi, kaj je pravzaprav ad­vent? 
Advent ni samo čakanje v križišču pred semaforjem, kjer gori rdeča luč, ki povzroča negodovanje, nestrpnost, slabo voljo, živčnost, neučakanost, utrujenost in skrbi. Advent je veliko več; je čas priprave, pričakovanja. Cer­kvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmuje kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem! Je čas upanja, luči in čas, ko se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in se pripravimo na pri­hodnost. 


Pa danes, otroci vedo, kaj je ad­vent, božič, da to ni zgolj darilo pod božičnim drevescem? Otro­ci še spoštujejo Boga? 
Ga, ga! Jasli še vedno naredijo z ve­likim veseljem in še danes so me veseli povsod, kamor jih pridem pogledat. Pred kratkim so mi fantje in dekleta iz Zapog sicer prevzeli miklavževanje, čeprav nikoli ne pridejo v cerkev, niti za praznike jih ni videti, tam pa igrajo angelčke in Miklavža, poosebljeno do­broto … Le kako si drznejo? Včasih je bila tradicija, da se pred tem naredi spoved, zdaj pa ni ne spovedi, ne ob­hajila, ne maše. Skozi okno jih slišim, kako rjovejo in pravijo, to je tradicija. 

Cerkvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmuje kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem! Je čas upanja, luči in čas, ko se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in se pripravimo na prihodnost. 


Ne moreš biti Miklavž in angel, če vanju ni prave vere. V gostilni se dobijo in v gostilni končajo. Za njih so to maškare! To ni prav. In pika! 
Ko sva že ravno pri angelih, zdi se, kot da sva v nebesih … 
Nihče nima tako obsežne zbirke an­gelov, kot jih imam jaz. Mora jih biti okoli devetsto. In rad jih imam že od svoje prve molitve »sveti angel«. Pri­hajajo z vseh strani zemeljske oble in vsakega posebej sem vesel in pogled nanje me pomirja, pogosto jih prosim za pomoč. 
Povejte mi, za kaj bi bilo v teh prazničnih dneh dobro prositi? 
Gotovo ljudje nimajo notranjega miru. Za to bi morali del krivde prevzeti tudi novinarji. Ti iščejo slabe človeške la­stnosti in o njih pretirano poročajo. Obstajajo pa tudi ljudje, ki delajo dobro in so kot taki nezanimivi. Izgubili smo tudi čut za poštenost, tega ni več. In če lahko goljufajo politiki … in drugi na oblasti, potem lahko tudi mi. Škoda, mar ne? Če bi se danes otroci naučili in razumeli vseh 10 božjih zapovedi, policistov in sodnikov za prekrške ne bi potrebovali. 




Miklavževanje pod Lipami 

Tudi letos so člani PDV v sodelovanju z Občino Vodice obdarili otroke in jim pričarali 
čarobno Miklavževanje pod lipami. 

NATALIJA RUS 
ANŽE ŠESTOVIČ 


Mladi, a zagnani bi lahko rekli. Člani Prosvetnega društva Vodice so tudi letos pripravili čudovit sprejem za prvega decembrskega dobrotnika. Miklavž se je v Vodice, natančneje pod Lipe, pripeljal s kočijo, ki so jo vlekli čudoviti lipicanci. Spremljali so ga tudi angelski pomočniki, ki so Mi­klavžu olajšali zahtevno delo. Seveda ni manjkalo hudob, parkeljnov, ki imajo poseben »nos« za otroke, ki niso bili pridni. 
Pod Lipami pa je še pred prihodom svetega Miklavža pevski zborček OŠ Vo­dice prepeval pesmi in prihod dobrega moža je bilo lažje dočakati. Simpatična voditelja Jure Svetelj in Katja Šuštar sta srečanje prijetno vodila in pomagala otrokom priklicati Miklavža. Medtem ko je dobri mož na odru pregledoval zlato knjigo, v kateri so zapisani naj­bolj pridni otroci, so hudobe iskale tiste manj pridne. Najbolj pogumni so Miklavžu zapeli pesmico in bili de­leži velikega aplavza. Sledilo je najbolj pričakovano . darila, ki so jih delili an­gelčki. Po obdarovanju je oder zasedel ansambel Marcela IN, obiskovalci pa so se lahko ogreli s čajem in kuhanim vinom. PDV se zahvaljuje vsem, ki so pomagali omogočiti prireditev, Martinu Stanoniku in društvu kočijažev, pev­skemu zborčku OŠ Vodice in njihovemu vodji Tomažu Grajzarju, podjetju Emba in vsem, ki so še pomagali. 




Smučarski sejem 2015 
Zadnji novembrski vikend smo v  Smučarskem društvu Strahovica organizirali že 
tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. 

MAJA KIMOVEC, Smučarsko društvo Strahovica 
JURE MARENČE 
Letos smo ga pričakovali še malo bolj nestrpno, saj nas je sneg prijetno pre­senetil že nekaj dni prej. V gorah ga je ‚natreslo‘ toliko, da so večja slovenska smučišča že odprla vrata v novo smu­čarsko sezono. Morda so nizke tem­perature in nekaj snežink v dolini še dodatno prispevali k zopet rekordnemu obisku. V prostorih OŠ Vodice je bilo prav živahno. Obiskovalci, kupci in pro­dajalci so imeli na voljo zares pestro izbiro smuči, smučarskih čevljev, palic, oblačil, čelad, tudi nekaj drsalk in smu­čarskih desk se je našlo. Največjo izbiro smuči so imeli seveda naši najmlajši. Tovrstni sejmi so namreč odlična pri­ložnost za nakup ali zamenjavo opreme za najmlajše – le-ti hitro prerastejo smučarske čevlje, pa tudi smuči kar naenkrat postanejo prekratke. Neka­teri so svoje smuči zamenjali za večje ali novejše, spet drugi so že zapuščeni opremi dali novo smukaško priložnost. Poskrbljeno je bilo tudi za hiter servis in nastavitve okovja. Mlajši so bili navdu­šeni nad sladkimi dobrotami, nekateri so se preizkusili tudi v nagradni igri. 



Tako, smučarski sejem je za nami, oprema je pripravljena, prava zabava na snegu pa se za naše društvo šele začenja. V času božično-novoletnih počitnic razpisujemo smučarski tečaj v Šinkovem Turnu. V primeru pomanj­kanja snega v dolini pa se bo tečaj tako kot lansko leto odvijal na Kr vavcu. Prijave že sprejemamo, mesta se hitro polnijo, zato pohitite. 
Zahvaljujemo se vodstvu osnovne šole, ki nam je tudi tokrat dovolilo, da smo lahko smučarski sejem izpeljali v nji­hovih prostorih. 
Spreml ja jte nas še napre j na naši spletni strani: www.strahovica.si ter na Facebooku: SD Strahovica. 
Smučarski pozdrav in se vidimo na snegu! 



V našem društvu je vedno živahno 


JELKA KRENN, Društvo upokojencev Bukovica-Šinkov Turn v letu 2015 
15. avgusta smo pripravili vsako­letni piknik, in ker smo se zbali slabega vremena, smo se odločili za prireditev in druženje v kultur­nem domu v Utiku. Tu se dobro počutimo, saj se tu odvija pretežni del naših dejavnosti. Naša kulturna skupina je vse udeležence razve­selila s skečem in petjem naših pevcev. Po kulturnem programu smo nadaljevali naše srečanje ob glasbi in petju. Vzdušje je bilo zelo veselo, udeležba dobra, vendar želimo, da naši člani v še večjem številu obiskujejo naše prireditve. 
Čez poletje smo tudi pridno telovadili in si nabirali kondicijo vse do oktobra. Ba­linarji so balinali in zaključili sezono s tekmovanjem za Koritnikov memorial. 
Z mesecem septembrom smo v utiškem kulturnem domu ponovno pričeli telo­vaditi. Telovadimo ob ponedeljkih in če­trtkih od 19.30 do 20.30. Telovadba ni namenjena samo nam, upokojenkam, v našo družbo smo povabile vse krajanke. Udeležba nas je prijetno presenetila. Med nami je dobra energija, tako da se vse počutimo prijetno. Telovadimo, zdrava. Pohod na Rašico v okviru ob­činskega praznika je bil zaradi slabe vremenske napovedi odpovedan. A mi se ne damo, napotili smo se na Rašico, z dobro voljo pa razvedrili tudi nebo. Imeli smo se krasno. 
DU Komenda nas je gostilo na kosta­njevem pikniku pri „Mlinčkih“ in  naša skupina je bila najštevilčnejša. Ženski del DU Bukovica-Šinkov Turn je za mlade kolesar je, ki so tekmovali na mednarodni tekmi za 4. veliko nagrado občine Vodice, spekel pecivo. 
Ob začetku šolskega leta smo se pridru­žili akciji občine – varna pot v šolo naših osnovnošolčkov. Spremljati promet na naših cestah je zanimivo. 
Osrednja prireditev in za nas kar velik delovni zalogaj je bila prireditev ob dnevu starejših 3. 10. 2015 v našem kulturnem domu. Več o tej prireditvi je napisala v prejšnji številki urednica Natalija Rus. Pokrovitelj prireditve je bila Občina Vodice. 
V novembru smo šli na martinovanje v Prekmur je (Lendava in Moravci). 
Poln avtobus zadovoljnih članov! Dan je bil kljub slabi vremenski napovedi lep in prijeten. Zjutraj smo se v Mora­vskih toplicah „pocrkljali“ s slastnim bogračem, potem smo si ogledali še Lendavo. V evangeličanski cerkvi nas je pozdravil g. Geza Erniša. Predstavil nam je zgodovino protenstantizma, delovanje evangeličanske cerkve in tudi odgovarjal na naša vprašanja. Pozno kosilo v Moravcih, dobro mlado vino in glasba so ustvarili prijetno vzdušje. Pika na i pa je bil krst vina v izvedbi hu­mornega Martina in skupine pevcev, ki nam je v prekmurskem in madžarskem narečju ubrano zapela. No, pa tudi mi smo prešerno prepevali, tako da niti na avtobusu ni presahnila pesem ob Henčkovi harmoniki in veselih šalah. V letošnjem letu smo obiskali  tudi naše devetdesetletnike. In da ne pozabim: smučarsko društvo Strahovica nas je povabilo na vsakoletni izlet v neznano. Odličen izlet, dobra organizacija in za­hvaljujemo se za povabilo. 
Vidite, pri nas se kar veliko dogaja, ni nam dolgčas in med nami lahko vsak najde nekaj zase. 

DRUŠTVO UPOKOJENCEV-BUKOVICA ŠINKOV TURN 

malo pokramljamo in se imamo lepo. 
V O Š Č I L O 
Vsak torek se naša pevska skupina zbere 
na vajah. Vadimo in si obenem privo-SPOZNATI PRAVO POT, 






»Otroštvo pred dobo mobilnih telefonov« 



VODIŠKE DEKLINE: Lucija, Tjaša in 
Nina iz Turističnega društva Vodice 
Vsi ljudje hitimo, življenje pa gre mimo. Zagledani vsi v telefon, ki bije brez srca, a tako veliko vlogo za nas ima. 

Dandanes si marsikdo od nas težko predstavlja dan brez mobilnika, a vendar si moramo kdaj pa kdaj dopu­stiti, da se prepustimo toku življenja in se osvobodimo bremena stalne poplave informacij ter tako lažje zadihamo ob prijetnem pogovoru, morda tudi ob obujanju spominov. 
Na naši okrogli mizi, ki je bila organi­zirana s strani TD Vodice v petek 27. novembra 2015 v prostorih OŠ Vodice, smo uspeli narediti velikanski korak v preteklost. Za čas prijetne debate smo se znebili telefonov in jih odložili v kot (vendar ne na koruzo, saj ne znajo klečati!) in se zgolj poslušali, česar da­našnja družba na žalost ne počne več dovolj pogosto. 
Pogovor je stekel in spomini so privreli na plano, saj smo Vodičani globoko v sebi zelo zgovorni ljudje bogatih src. Dokazali smo, da če nam je le dana dojemanje sveta okoli nas, pa tudi o tem, da so bili prvi telefoni precej bolj praktični. Ena najpomembnejših ugotovitev pa je, da s pogledom, uperjenim v ekran, ne zaznamo več malenkosti, ki so bile včasih dovolj za urejen in pregleden način življenja. Ne znamo več brati sončne ure, poslušati ptičjega petja in slišati zvonca iz bližnje cerkve. Kljub znanju in informacijam, ki so dan­danes dostopne na vsakem koraku, izgubljamo praktičnost in logičnost, katerih se moramo sedaj priučiti, če­prav so jih pred zgolj tridesetimi leti z lahkoto pridobili na popolnoma na­raven način. Kmalu nas bodo morali z naprednimi podmornicami iskati na dnu morskih globin, kjer se bomo prehranjevali z elektronskimi, umetno ustvarjenimi algami! Tonemo in prav je, da se začnemo tega zavedati, dvigniti sidro iz dna in priplavati na površje k ovir znali pristopiti drug do drugega in stkati prijateljstva, ki so temeljila na zabavnih prigodah in adrenalinskih potegavščinah. Marsikaj tedaj res ni bilo ubesedeno, a zato toliko bolj ob­čuteno in doživeto v realnem svetu, ne le v nerealnem spletu. 
Večer je bil zakon! Smejali smo se, kot že dolgo ne, z lahkoto smo bili spro­ščeni, vsak je lahko povedal, kar mu je ležalo na duši. Spoznali smo, da se ni tako nemogoče povezati in sode­lovati, tudi medgeneracijsko. Vsem, ki ste prišli, se iskreno zahvaljujemo. Okroglih miz z naše strani še zdaleč ni konec, zato ste vabljeni tudi vi, da se jih udeležite v prihodnosti, saj bo stolov in hrane vedno za vse dovolj! 
Vodiške dekline: Tjaša Breznik, Lucija Lunder, Nina Erce Zupančič in tudi vsi drugi člani društva 



PGD Šinkov Turn skozi čas 

PGD Šinkov Turn je zaključilo uradno praznovanje ob 90-letnici obstoja konec oktobra s slavnostno akademijo. Na njej so predstavili knjigo Prvih 90 let PGD Šinkov Turn. Izbrali smo nekaj ‚zgodb‘, ki govorijo o različnih pripetljajih in aktivnostih članov skozi čas. 
1930 
Na seji se je vnela huda debata o motorni 
brizgalni. Predlog je bil, da se najprej 
izpolnijo pogoji, zaradi katerih je bilo 
društvo ustanovljeno, med drugim tudi, 
da se poskrbi za prepotrebne rezervoarje 
z vodo. Brez vode nam motorna bri­
zgalna ne koristi. Prišlo je do prerekanja, 
v katerega je posegel tudi učitelj Inkret, 
a je ravno tako naletel na trde butice. 
Ker se člani niso mogli sporazumeti, so 
se razšli, nekateri bolj, nekateri manj 
razjarjeni. Glavna težava je bila, da je 
imelo društvo premalo dohodkov, zato 
ni moglo nabavljati vsakemu po njegovi 

želji in volji. (Sestanek, 25. 10.) 	kar veliko zadovoljstva po dobro orga-in ker nam sodniki niso verjeli, smo se nizirani in izpeljani prireditvi, zato smo morali na koncu postrojiti, da so nas 
1937 	na zdravje in še boljši razvoj našega dru-prešteli. Ne vem, kako sem se kaj odrezal, 
Poročilo ‚DNEVNIK POŽAR A›:‘... sta 	štva ob tej priliki spili »kozarček vinca«. a od takrat me v gasilsko desetino ni 
bila dva požara, dne 1. 2. v Utiku in 7. 	(Seja, 30. 6.) povabil nihče več … (Dare Borčnik) 
2. na Skaručni.› Več podatkov o gašenju v Utiku: ‹Zagorelo ob 10. uri ponoči; 1977 1983 gorelo: pod in štala, drvarnica – šupa; Menda je bilo leta 1977. Nekega ne-Iz članka v reviji: »Samo zmeda ali kaj približana škoda v dinarjih: od samega deljskega, ver jetno zaspanega jutra drugega bo iz tega, sem si mislil, ko požara 20.000 in vsled gašenja (od vode me pridejo iskat prijatelji gasilci s pre-me je po pr vi praktični vaji naših ga­in podiranja) 15.000; v kraju ni gasilske dlogom, da se udeležim, mislim, da ob-silk z motorno brizgalno oblil močan čete, pač pa je še ena bližja kot naša, a činskega tekmovanja gasilskih desetin. curek vode. Mar ta ni obdržala roč­je bila naša prva na mestu.’ Od preje-Če prav pomislim, je bila to kar neke nika , tudi hitro in učinkovito ukre­tega klica do prihoda na mesto požara vrste mobilizacija. Zdaj, ko sem zgodbo panje strojnika ni moglo preprečiti, da je preteklo 1/4 ure, četa je bila na kraju nekoliko obnovil, vem, da je to desetino curek vode ne bi temeljito poškropil požara 3 ure. Je-li pri gašenju sodelovala na horuk sestavil Lojze Kosec, ki se je drugih članic desetine. In posledice? še katera druga četa?  Še dve četi – a vrnil z orožnih vaj in ni imel ekipe, ker ga Na naslednjo mokro vajo so prišle v ko­ena ni stopila v akcijo, ker ni vzela cevi je v standardni desetini zamenjal nekdo palkah, ker takrat še niso imele delovnih s seboj – samo motorko. Dogodili so se drug. Pobrali smo še Mrčunovega Pa-oblek.« (Franci Ramovž, li pri gašenju nesrečni slučaji in kakšne vleta, Tomažinovega Iztoka … nekatere Naša obramba, marec 1983) prirode? Z ustnikom razbilo enemu članu celo od maše, pri gasilskem domu smo zobe. Od česa in kako je nastal požar? imeli še eno vajo in direktno v Tacen, 1985 Od požigalčeve roke’. na Rocen, na tekmovanje. Dobil sem V jeseni smo imeli prvi tekmovalno-dru­
(Poročilo o požaru, 7. 2., vlogo desetarja, obleko, znak, listek s žabni dan za gasilce in krajne. Tekmo­
arhiv GZ Kamnik) komando. Imel sem precej treme in kljub valne ekipe smo sestavili po vaseh, ne 1957 temu, da sem imel dosti časa za učenje, glede na starost in spol. Predsednik je Juni j a s m o o r ga nizi ra li ve s e li co s sem komando bral z listka. Bistvo tega poročal: »Na koncu smo imeli še družabni štehvanjem, katere izkupiček je bil okrog dogodka pa je, da je imelo takrat naše GD del kot zaključek sezone, zbralo se nas je 
74.000 din. Na sestanku po njej je bilo 	Šinkov Turn na tekmovanju 8 desetin, toliko skupaj kot le redko kdaj.« 


1990 
Bilo je okoli leta 1990. Tekmovanje za pokal Šinkovega Turna je potekalo na slabem in razmočenem terenu pod gasil­skim domom. Vodarju neke tekmovalne ekipe se je v razmočeno zemljo noga pogreznila tako globoko, da je čevelj ostal v blatu, a vseeno je tekmovanje nadaljeval. Kaj so mu sodniki dosodili na koncu nastopa, se ne spomnim. Mogoče »nepopolna oprema tekmovalca«. 
(Jože Vidmar, 
regijski poveljnik) 
1996 
Moje pr vo srečanje z društvom sega v leto 1996, ko sem kot mlad sodnik razsojal na državnem tekmovanju v Celju. Po uvrstitvi članic B na gasilsko olimpijado v Herningu na Danskem so naša srečanja postala pogostejša. Tudi sam sem takrat postal član mlade so­dniške ekipe, ki je zastopala Slovenijo na gasilski olimpijadi. Skupne priprave in pozneje sama olimpijada so mi ostale v zelo lepem spominu. Na pripravah v Domžalah sem zaradi poškodbe »sodil« v trenirki in ob bergli – takrat je padlo kar nekaj šal na moj račun. Po začetnem uradnem odnosu smo zelo hitro ugo­tovili, da imamo skupne cilje, da smo sodniki in tekmovalci ena ekipa ter da 
2004 

Moj dedi Feliks Rosulnik je bil že od malega gasilec. Tako ni nobeno presene­čenje, da je bil zelo dejaven tudi v ekipi veteranov. Iz večine veteranskih tekem je prinesel domov medaljo. Po navadi je pristala pri katerem od njegovih šestih vnukov, ki se je z njo še ves teden hvalil. (Nina Rosulnik) 
2011   

Pr ve priprave na mladinsko izmen­javo za naslednje leto so se pričele. V septembru je bil na krajšem obisku komandant Koroške gasilske zveze in podpredsednik Avstrijske gasilske zveze Josef Meschick. Prišel je v sprem­stvu predstavnika za medije. Zaradi možnosti sodelovanja pri evropskem projektu si je želel ogledati, kdo in kje pravzaprav smo. Sprejel ga tudi župan občine Vodice in direktorica občinske uprave. (Poročilo predsednice) 
2013     

Del poročila poveljnika: 4 gasilci so se 
12. 7. udeležili gašenja gozdnega požara v naravi – na Krasu. Meddruštveno vajo smo imeli 13. 8., sodelovala so 4 društva 
– gasili smo gozdni požar v gozdičku Gorica v Kosezah. 4 člani so se od 17. do 21. julija udeležili ogleda gasilske olimpijade v Mullhousu v Franciji, 7 članov je z GVC 21. 7. sodelovalo v slavoloku s 120 ročniki ob 120-letnici PGD Nova vas ... Vse 3-članske A-ekipe (članice in dvakrat člani) so se udeležile tekmovanja v Dekanih v juliju. 
(Seja, 5. 9.) 

2013 
Kot otrok sem se vedno najbolj veselil vodnih iger po končani občinski tekmi. Trgovina v Utiku jo je verjetno nestrpno pričakovala, saj so bile takrat pokupl­jene vse zaloge vodnih balončkov. Tako smo se lahko maščevali mentor jem za vsako uro vaj. Rad se spominjam vseh operativnih vaj, druženj po tekmi, zadovoljstva ob dobrem rezultatu in veselja na obrazu, ko smo nekomu pri­skočili na pomoč. Nikoli ne bom pozabil predstavljanja slovenskih gasilcev na mednarodnem simpoziju mladine v Nemčiji. Občudujem pa vse, ki v take in podobne projekte vložijo skoraj ves prosti čas in ustvarjajo priložnosti, da si te spomine pridobimo. 
(Andrej Kokalj) 


Izlet na avstrijsko Koroško in v Furlanijo -Julijsko krajino 
Na lepo nedeljsko jutro smo člani dveh kulturnih društev občine Vodice skupaj odrajžali na avstrijsko Koroško v dolino Rož in Furlanijo - Julijsko krajino na Svete Višarje. 

STANKA KERT 
arhiv Društva narodnih noš in kočijažev Vodice, arhiv MePZ Biser 
Zbrali smo se zadnjo poletno nedeljo. Kljub slabi vremenski napovedi smo bili dobre volje in smo nestrpno pri­čakovali začetek skupnega izleta. Po glasnih pozdravih in usklajevanju se­dežnega reda smo se kmalu odpeljali novim dogodivščinam naproti. Čeprav je bilo vreme turobno in oblačno, se naše razpoloženje ni spremenilo, saj smo v avtobusu veselo prepevali ob zvokih harmonike, da bi z glasbo in pesmijo odgnali dežne oblake. In res, v dolini Rož so se oblaki začeli trgati in sonce je sramežljivo pokukalo izza njih. 
Naš prvi postanek je bil v kraju Sveče/ Suetschach. Kraj se nahaja v dolini Rož na avstrijskem Koroškem in je del ob­čine Bistrica v Rožu. Pred župnijsko cerkvijo nas je pričakala gospa Tatjana, sorodnica naše bivše sovaščanke gospe Marije Ziherl iz Vodic. Gospa Marija se je v Sveče preselila po drugi svetovni vojni in se tam poročila z Valentinom Inzkom, ki je bil pionir manjšinskega boja Slovencev v Avstriji, začenši s pr­vimi boji za dvojezične krajevne table. Gospa Tatjana nam je prijazno opisala zgodovino kraja in njene najpomemb­nejše predstavnike. V Svečah se je rodil znameniti slovenski kataloški duhovnik in narodni buditelj Andrej Einspieler, imenovan oče Koroških Slovencev. Med pomembnimi predstavniki je vsekakor dolenjski akademski kipar prof. France Gorše, ki je pri starosti 76 let kupil hišo v Svečah in tam ustvarjal do svoje smrti leta 1986. Več njegovih kipov je v zbirki Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici. Njegovo posestvo v Svečah je preure­jeno v galerijo s kulturnim parkom, v katerem so razstavljena nekatera nje­gova dela, ki smo si jih v spremstvu vodičke tudi ogledali. Sledil je sprehod skozi naselje, kjer smo obiskali kovaški muzej. Kovaška obrt je dala kraju pečat in zaslužek celih pet stoletij. 


Sodelovali smo pri sveti maši v žu­pnijski cerkvi Sv. Lamberta, ki goduje 
17. septembra. Pred pričetkom maše smo pevci MePZ Biser pred oltarjem zapeli dve pesmi. Pri sveti maši so s pozdravnim govorom in branjem berila sodelovali Martin, Ema in Cilka, vsi člani Društva narodnih noš in koči­jažev Vodice. Obred svete maše je po­tekal dvojezično, slovensko in nemško. Udeležba pri dvojezični sveti maši je bila tudi za nas posebno doživetje. Po zaključku smo se z domačini družili pred cerkvijo. Pevci smo priredili kratek koncert, folklorna skupina pa je odple­sala venček plesov. Oba nastopa sta bila nagrajena z bučnim aplavzom. 
V Svečah smo se udeležili tudi blago­slova nove hiše gospoda Valentina Inzka in gospe Bernarde Fink Inzko. Gospod Inzko je sin že prej omenjene gospe Marije Ziherl iz Vodic. Je predse­dnik krovne organizacije koroških Slo­vencev, visok predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, pred tem pa zamejski Slovenec, unikatni veleposlanik Av­strije. Gospa Bernarda Fink Inzko pa je priznana pevka, ki deluje tako na koncertnem kot opernem področju. Družina Inzko nas je prijazno sprejela in nas pogostila. Po blagoslovu hiše je dogajanje popestrila avstrijska glasbena skupina. Vendar pa tudi naši glasbeniki niso bili od muh in so se jim hitro pri­družili ter ubrano raztegnili svoje mehe. Glasba in petje sta se razlegala po celem kraju in napolnjevala vse kotičke, še pot treh narodov, Slovanov, Germanov in Romanov. Sem še danes romamo iz treh Slovenij: iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Na gori stoji romarska cerkev Matere božje. Ohranilo se je staro izročilo o nastanku božje poti, ki pravi, da je leta 1360 nek pastir iz Žabnic iskal izgubljene ovce. Našel jih je na vrhu Višarij kleče okoli brinovega grma, v katerem je bil lesen kipec Marije z Jezusom. Kipec je počastil s poklekom in ga odnesel v župnišče v Žabnice, kjer ga je župnik spravil v omaro. Toda na­slednji dan je pastir zopet iskal ovce in jih našel kleče okrog kipca na gori in ga zopet odnesel župniku. Tudi tretji dan se je zgodilo enako, zato se je župnik obrnil na oglejskega patriarha. Patriarh je ukazal naj na kraju postavijo kapelico. Številni čudeži so privabljali romarje na goro. Toda leta 1780 je Jožefinska reforma prepovedala romanja. Oltarje so podrli, razprodali in iz cerkve izko­pali tlak. 






Predstavitev delovanja folklorne skupine 


ČLANI FS 
V okviru Društva narodnih noš in kočijažev Vodice deluje folklorna skupina, ki redno vadi in nastopa. Pred dobrim letom in pol se je med člani utrnila ideja, da bi tudi mi ple­sali folkloro. Poiskali smo učitelja ter pričeli z vajami in prvimi za nas neznanimi koraki. Na začetku ni bilo prav lahko, a z vztrajnostjo našega umetniškega vodje Mareta, njegove žene in nas samih, seveda, smo najhujše prebrodili. 
Pričeli smo z učenjem  SPLET-a GO­RENJSKIH DELOVNIH PLESOV. Ti plesi so postavljeni po zapisih Tončke Marolt. Splet se začne s solo plesom dekleta in fanta po tem, ko fant za­prosi muzikante, naj jima zaigrajo. Seveda se jima z veseljem pridružijo še ostali plesalci. Prikazani gorenjski plesi so živahni, veseli in se neprestano izmenjujejo. Sestavljajo jih potrkana, mrzulin, kovtre šivat, žakle šivat. Splet se zaključi tako, da fant, ki ni bil do­volj spreten in hiter, ostane brez de­kleta, fantje pa mu vržejo metlo. Z njo zapleše in pomete vse plesalce z odra. Sedaj je na vrsti učenje novega spleta. Ta je tako zavit in prepleten, kot so zavite vodiške preste. 
Prvi nastop smo imeli septembra 2014 na Kopitarjevih dnevih v Repnjah v okviru občinskega praznika. Od takrat dalje smo veliko nastopali. Tako smo februarja 2015 nastopili v dvorani v Vodicah v okviru Prešernovega dneva in nato še na povabilo DU Vodice na prireditvi »Je lepša dežela še kje«. V juniju smo bili povabljeni v Zavod sv. Stanislava v Šentvid, kjer smo zaple­sali na prireditvi ob obisku slovenskih izseljencev iz Argentine. Naša skupina in člani društva narodnih noš smo šli v juliju na semiško ohcet v Semič. Do­poldan smo si ogledali Klepčev mlin in staro žago »gater« ter Krajinski park Lahinja. Ker pa se nekaj članov naše skupine pozna s farnim župnikom v Semiču, smo bili po prireditvi pova­bljeni v njegovo vinsko klet. Ta dan je bil sicer vroč, a smo se  vseeno imeli zelo lepo. Tudi na slavnostni seji ob občinskem prazniku smo nastopili v dvorani v Vodicah. Prav tako smo v septembru na povabilo slovenske dru­žine Inzk iz Avstrije, ki ima korenine v Vodicah, skupaj s pevskim zborom Biser nastopili v Svečah na Koroškem, in sicer ob otvoritvi prenovljene hiše v muzej. Ogledali smo si še kovačnico, ki je sedaj prava turistična zanimivost. Sončno popoldne pa smo izkoristili za obisk sv. Višarij. V oktobru smo na povabilo DU Bukovica-Šinkov turn ob svetovnem dnevu starostnikov na­stopili v utiškem kulturnem domu. Člani godbe iz Komende so nas vzeli s seboj na organizirano martinovanje v Središče ob Dravi in v Nedelišče na Hr vaškem. Ogledali smo si oljarno, kjer pridelujejo bučno olje, ter bili na pokušini bučnega olja in bučnic vseh vrst. Zaključek pa je bil v Nedelišču v vinski kleti. Tako veselega izleta se bomo še dolgo spominjali, saj smo ob dveh harmonikarjih prepevali vso pot do doma. 


Na vaje nas enkrat tedensko hodi osem parov, prihajamo pa iz različnih krajev: Vodic, Bukovice, Repenj, Vižmarij, Domžal, Prevoj, Preserij  in Kranja. Spremljata nas harmonikar in klarine­tistka. Smo vesela skupina, med seboj smo se povezali in stkali prijateljske vezi tako, da se imamo tudi na vajah lepo. Radi imamo narodno nošo in ljudsko petje. S plesom po raznih krajih in prireditvah pa predstavljamo in pre­našamo ljudsko izročilo. Z veseljem se odzovemo vsakemu povabilu. Kdor si želi in ima veselje do plesa ter se želi družiti z nami, naj se oglasi na naših vajah, ki jih imamo vsak četrtek ob 20. uri v dvorani v Skaručni. Veseli bomo vsakega novega para, prav tako godca. 
Vsem našim članom narodnih noš in kočijažev Vodice ter občanom Vodic želimo v letu 2016, naj jim praznični dnevi ustavijo bežanje časa in naj jim novo leto po lepem in dobrem traja vse leto! 


Male sive celice 

Ekipa sedmošolcev - Amber Bervar, Gašper Brišnik in Teja Ločniškar - je pogumno zastopala barve naše šole v televizijskem kvizu za otroke in mladostnike MALE SIVE CELICE. 

IRMA JANEŽIČ, Mentorica MSC 
Oddaja je na sporedu že od leta 1993, vodi pa jo igralec Pavle Ravnohrib. Dve šolski ekipi se pomerita v igrah: drži ne drži, izberi tematiko, od 5 proti 0 in izberi težavnost. Ustvarjalci so za oddajo v letih 2011, 2012 in 2013 prejeli tudi viktorja za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo. 
Naši tekmovalci so si vstopnico za snemanje na televiziji pridobili že septembra po uspešno opravljenih šolskem in področnem tekmovanju. Na področnem tekmovanju, ki je po­tekalo na OŠ Toma Brejca, so zasedli odlično drugo mesto in se uvrstili med 32 najboljših ekip. 
Na preizkušnji na Televiziji Slovenija so bile naše sive celice v polnem po­gonu. Tekmovalci so se z malce treme odlično soočali z izzivi pred kame­rami, navdušili so voditelja oddaje in navijače, ki smo nestrpno čakali na odgovore in končni seštevek točk. 


Prepričljivo so premagali ekipo OŠ Mladika Ptuj in se tako uvrstili med 16 najboljših v Sloveniji. 
Oddaja je bila na sporedu 5. 12. in 
9. 12. 2015. Če ste jo zamudili, si jo lahko ogledate na spletni strani RTV SLO. 
Ekipi želimo veliko znanja in sreče tudi v naslednji oddaji, navijači pa 

Računalniško tekmovanje Bober 


 BARBARA KERMAVNER 
V tednu od 9. do 13. 11. 2015 je po celi Sloveniji (in tudi v računalniški učilnici OŠ Vodice) potekalo tekmo­vanje v računalniški logiki – Bober. Te kmo van j a s e j e u del ežil o 99 tekmovalcev: 20 učencev PŠ Utik, 63 učencev od 2. do 5. razreda in 9 učencev iz 6. in 8. razreda OŠ Vodice. 
Bronasta priznanja je osvojilo 37 učencev. Na državno tekmovanje se u v r st i l e 1 o d st o te k n a jb o l j ših tekmovalcev starostne skupine od 
6. do 9. razreda. Na naši šoli je to uspelo Mihu Gyergyeku iz 8. c. Bravo, Miha! Zelo uspešno sta na­smo v vznemirljivem pričakovanju naslednjega snemanja. 
OŠ Vodice in tekmovalci se zahva­ljujemo pekarni prest Jagodic za izdelavo naše maskote . preste in podar jenih prest za naše naspro­tnike, Občini Vodice za podarjena sponzorska darila in RTV Slovenija za prijazen sprejem in ogled njihovih prostorov. 
loge reševala tudi Daša Pajor, 2. c,  in Ajd Hodžar, 3. b, – dosegla sta namreč vse možne točke. Državno tekmovanje bo potekalo 16. 1. 2016 Fakulteti za računalništvo in infor­matiko v Ljubljani. Čestitke vsem tekmovalcem, za Miho pa bomo držali pesti 16. januarja! 



Mimi v Utiku 

No, pa jo imamo! Mimi, namreč. Morda v naši zeleni dolini obstaja še kakšna Mimi, ampak zagotovo ni tako prepoznavna, kot je sedaj »naša« Mimi. 

CVETO VRBOVŠEK 

Zakaj takšen uvod? Zato, ker je družina Grgič iz Polja pri Vodicah 
21. 11. 2015 v Utiku odprla že drugo trgovino v občini Vodice. 
Dogodek, ki bi lahko šel mimo nas neopazno. Ampak ni šel, kajti trgovina Mimi je zamenjala dosedanjo trgovino, ki je bila v lasti Pekarne Blatnik, ki pa se pri domačinih ni nikoli povsem udomačila.  Pričakovanja okoliških prebivalcev so – kljub slabemu vre­menu – dala slutiti, da od Štacunce pr› Mimi pričakujejo občutne spremembe, saj je dober glas njihovega poslovanja na Skaručni marsikoga prepričal, da se je po malih nakupih odpravil tja. Sedaj pa je Mimi tudi v Utiku. Resnica je, da večina kupcev obiskuje obilno založene markete v bližnji in daljni 
okolici, ki se ponašajo s pronicljivo propagando in nagradnimi igricami zvestobe. Prav to pa je mogoče največji problem malih podeželskih trgovin, v katerih opravljajo nakupe starejši občani in tisti, ki ne marajo hoditi v velike nakupovalne centre. Prednost malih podeželskih trgovin pa je po drugi strani lahko večplastna, npr. boljše posvečanje kupcu, domačnost osebja in prostora, bolj kakovostna ponudba in sledljivost posameznih artiklov, predvsem sadja, zelenjave in mesnih izdelkov.  
Štacunco pr› Mimi sta na novo pot pospremila župan Aco Franc Šuštar, ki je prerezal otvoritveni trak, in žu­
pnik Peter Prevc iz Skaručne, ki je lokal blagoslovil. Velika gneča ob otvoritvi ter županova prisotnost sta dogodku dali pozitiven znak, da je trgovina v našem kraju dobrodošla. Res je, da je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki jih je tja pripeljala radovednost. Kljub temu zaželimo ‹štacunci› in njenim snovalcem čim več zadovoljnih strank, nam pa dobro založeno trgovinico in odzivne službujoče. 
Pogovor z Mimi Grgič po dvanajstih dneh poslovanja: 
KG:  Kako ste zadovoljni z začetkom poslovanja v Utiku? 
Mimi: Glede poslovanja sem zelo zado­voljna, je pa potreben čas, da se stranke navadijo na urnik poslovanja, na po­nudbo in seveda na prodajalke. 

KG: Med novostmi je tudi kavica‚ za sabo‘.  Kako se je le-ta prijela? 
Mimi: Kavica ‚za sabo‘ se je lepo prijela, seveda moramo še postaviti kako mi­zico ali poličko v vetrolovu (malo dru­ženja ob takšnem tempu, ki ga imamo, vsem po malem koristi, pa četudi pred lokalno trgovinico). 
KG: Ali je še kakšna novica, ki bi za­nimala tukajšnje prebivalce? 
Mimi: Ja! In to kar tri. In sicer, vsakega prvega v mesecu imajo vsi upokojenci 10-odstotni popust. Druga je, da omo­gočamo vsem starejšim in nemočnim, da po dogovoru lahko blago naročijo po telefonu, mi pa ga nato pripeljemo do oddaljenosti 15 kilometrov. Tretja pa je, da v obeh trgovinah, tako na Ska­ručni kot v Utiku pripravljamo narezke in obložene kruhke (kanapeje) za vse možne prireditve in interesente. 
Vsa naročila, želje, vprašanja, pohvale ali morda tudi kakšno kritiko lahko naslovite na tel: 01 8324855 


Anketa: 
Maša Cencelj, učenka 9. razreda OŠ Vodice: 
Kako si zadovoljna  s ponudbo in postrežbo v novi trgovini? 
Meni je zelo všeč, ker je »ful« boljša, kakor je bila prejšnja. Všeč mi je, ker imajo toliko sladkarij in ostalega. 
Špela Zmrzlikar, učenka 9. razreda OŠ Vodice: 
Ali misliš, da bi bilo treba tej ponud­bi še kaj dodati ali spremeniti? 
Meni je tudi trgovina zelo všeč, spreme­nila pa ne bi veliko, morda bi jo samo malo bolj okrasila. 
Veronika Bider; trgovka, poslovod­kinja v Ljubljani: 
Kako ste zadovoljni s ponudbo in postrežbo v novi trgovini? 
S ponudbo in postrežbo sem zelo za­dovoljna in pričakujem, da bo tako tudi ostalo. 
Ali mislite, da bi bilo treba tej po­nudbi še kaj dodati ali spremeniti? 
Je morda kakšna malenkost, ampak to je stvar in pogled posameznika. 

Naši nogometaši v Medvodah pometli s konkurenco 


MIHA KIMOVEC 
Na medobčinskem tekmovanju v no­gometu za starejše dečke so naši no­gometaši po osvojenem prvem mestu v skupini prikazali vrhunsko igro tudi v izločilnih bojih.  V finalu so se pomerili z vedno neugodnim nasprotnikom – vrstniki iz OŠ Preska. Tekmo so suve­reno dokončali: z rezultatom 5 : 0 so osvojili 1. mesto in si priigrali nastop na področnem turnirju v Domžalah. V ekipi OŠ Vodice so bili izjemno raz­položeni Matic Jerman, Nik Korošec, Žiga Bizant , Tade j F uj an, Anis Kličič , Simon JakofčičSmrekar, Gal L un der , Miha Gyer g yek in Miha Prebil Grintal, ki je s pravimi paradami na vseh tekmah blestel v vratih. 
REZULTATI TEKMOVANJA: torek, 25. 11. 2015, Športna dvorana Medvode 
1. 	
tekma OŠ MEDVODE : OŠ PIR­NIČE . 1 : 6 

2. 	
tekma OŠ PRESKA : OŠ VODICE 


. 1 : 2 (Nik Korošec, Žiga Bizant) 

3. 	
tekma OŠ PIRNIČE : VIZ SMLE­DNIK . 14 : 1 

4. 	
tekma OŠ VODICE : OŠ S. JENKA SMLEDNIK . 5 : 0 (Žiga Bizant, Nik Korošec 2x, Anis Kličič, Matic Jerman) 


REZULTATI TEKMOVANJA: sreda, 1. 12. 2015, Športna dvorana Medvode 
1. 	
tekma polfinale OŠ PIRNIČE : OŠ PRESKA . 0 : 2 

2. 	
tekma polfinale OŠ VODICE : OŠ MEDVODE . 7 : 2 (Žiga Bizant, Nik Korošec 2x, Matic Jerman 3x, Simon Jakofčič Smrekar) 

3. 	
tekma tekma za 5. mesto VIZ SMLEDNIK : OŠ S. J. SMLEDNIK 

.0 : 10 


4. 	
tekma tekma za 3. mesto OŠ PIR­NIČE : OŠ MEDVODE . 3 : 2 

5. 	
tekma tekma z a 1. mesto O Š PRESKA : OŠ VODICE . 0 : 5 (Žiga Bizant,  Matic Jerman 2x, Simon Jakofčič Smrekar, Gal Lunder) 


KONČNI REZULTATI 
1. 	
mesto OŠ VODICE 

2. 	
mesto OŠ PRESKA 

3. 	
mesto OŠ PIRNIČE 



Tradicionalni slovenski zajtrk 

Mleko, med, maslo, kruh, jabolka, vse iz naše okolice 



HEDVIKA ROSULNIK, ravnateljica vrtca Škratek Svit Vodice 
V petek, 20. novembra, smo tudi v vrtcu postregli tradicionalni slovenski zajtrk. Mleko s kmetije Koželj, kruh iz slovenske moke, ki ga je spekla Petra Podgoršek, maslo s kmetije Mis, med čebelarja Gosarja in jabolka s kmetije Kimovec. Zajtrku sta se pridružila tudi župan Aco Franc Šuštar in varuh od­nosov v verigi preskrbe gospod Jože Podgoršek. V vrtcu si prizadevamo za stalno vključevanje lokalnih živil v prehrano najmlajših, za upoštevanje prehranskih smernic, razvijanje pravil­nega odnosa do hrane. Delež prehrane v vrtcu v velikem delu (70.75 odstotkov) pokriva energijske in biološke potrebe otroka, zato je kakovostna prehrana v obdobju intenzivnega razvoja posebno pomembna. 


Medgeneracijsko sodelovanje v vrtcu 

Babice in dedki v vrtcu 

HEDVIKA ROSULNIK, ravnateljica 
vrtca Škratek Svit Vodice 

V novembru smo v vrtec Škratek Svit Vodice v posamezne skupine povabili babice in dedke. Otroci so najprej po­kazali, kaj delamo v vrtcu, nato pa so skupaj ustvarjali lutke in se igrali. Dru­ženje se je zaključilo s predavanjem dr. Jožefe Jeraj o osteoporozi. Zdravnici, ki se je odzvala našemu vabilu, se v imenu vrtca, babic in dedkov iskreno zahvaljujemo. Kako velik je interes za sodelovanje, pove obisk, ki je krepko presegel 90 odstotkov. V vrtcu je lepo in prijetno, za vse generacije. 



Zlati Vodičani v razvedrilni matematiki 


KLAVDIJA COF MLINŠEK 
V soboto, 28. 11. 2015, je bilo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Tekmovalo je 500 tekmovalcev od 6. razreda osnovne šole do 4. letnika sre­dnje šole, od tega je OŠ Vodice zatopalo pet učencev. 
Vseh p et te kmovalcev je dose g lo odlične rezultate: -Martin Mlinšek iz 8. c je osvojil 2. 
mesto v državi v skupini osmošol­cev in prejel zlato priznanje in 1. nagrado. 
-Pia Bonča iz 8. b je v isti kategor­iji osvojila 5. Mesto in prejela zlato priznanje in 3. nagrado. 
-	Štefan Podgoršek iz 8. c je zasedel 
18. mesto in prejel zlato priznanje, Benjamin Korelc pa je osvojil sre­brno priznanje. 
-	V skupini devetošolcev je sode­loval Anton Nino Novak iz 9. a in zasedel 15. mesto, za kar je prejel zlato priznanje. 

Vsem tekmovalcem čestitamo. 



Občinsko prvenstvo v odbojki 


ANITA ROBAR, učiteljica ŠPO 


Slikarji iz Vodic sodelujejo na regijski likovni 


razstavi na Vrhniki 


N. K. in K. Š. 
JASNA VITEZ 

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je spomla­di letos objavil razpis in poziv za  ustvarjalce, da se s svojimi deli odzovejo na razpisano temo. Letošnja razpisana tematika je imela naslov KVADRAT in KROG, KOCKA In KROGLA. Slikarji, gra­fiki, kiparji ali vizualni umetniki so torej bili pozvani, da ob uporabi različnih materialov, tehnike oz. zvrsti likovne umetnosti svoje delo uokvirijo zgolj v obliko kvadrata, kroga oziroma kocke in krogle. 
Iz območne razstave, ki je bila na gradu Turjak v oktobru 2015, je strokovna spremljevalka mag. Ana Sluga, aka­demska slikarka, uvrstila na regijsko razstavo izbrana dela po njeni strokovni oceni, med katere so se uvrstila dela treh vodiških umetnikov, in sicer: Frančišek Kubelj se je predstavil s skulp­turo Simfonija v lesu . ročno izdelana lesena skulptura, Klavdija Špenko se je predstavila s sliko Usoda . slika v me­šani tehniki, Nataša Kovše se je predsta­vila s sliko Drevesa, izdelano v grafičnih tehnikah jedkanica in akvatinta. 
Regijska likovna razstava je poteka v Cankarjevem domu na Vrhniki med 
10. in 31. novembrom 2015. 
Izbor kar treh likovnih del, katerih av­torji so iz Vodic, je zelo lep dosežek za majhen kraj. Vsi trije avtorji so že nekaj let aktivni v likovni oz. kiparski dejav­nosti, prav gotovo so njihove večletne izkušnje, navdušenje nad ustvarjanjem in tudi talent pripeljali so izdelkov, ki so bili strokovno dobro ocenjeni. 


Kaj so o svojih razstavljenih delih po­vedali avtorji sami? 
Nataša Kovše, avtorica slike Drevesa: 
Veseli me pogled na dela, ki so raz­stavljena, saj se mi je dozdevalo, da je razpisana letošnja tematika kar zahtevna, da morda avtorja tudi malo omejuje. Vendar so slike oz. dela zelo dobra, vešč mi je večina razstavljenih del. Kar se tiče mojega dela, pa lahko povem, da so mi drevesa zelo pri srcu in so v mojih delih velikokrat uporabljen motiv. Drevo je simbol povezanosti, življenja in spreminjanja. Drevesa so zame zelo pomemben del narave in so mi zelo ljuba. Drevesa ciklično spremi­njajo podobo, proces se zasuče v krogu, ki je povezan z letnimi časi, kot so prikazana drevesa na sliki. Sicer pa se z umetniško grafiko ukvarjam že nekaj let, moja mentorica Andreja Eržen, akademska slikarka, me vodi in mi strokovno svetuje, saj je pri ustvarjanju v mediju umetniška grafika potrebno poleg same slike oz. risbe poznati tudi obrtniške elemente. Lep motiv lahko pokvariš, če pri nekaterih fazah dela narediš kakšno drobno napako. Z leti pridobivam tudi na teh veščinah. Če bo razpisana tema Javnega sklada tudi v naslednjem letu zame mikavna, se bom z veseljem odzvala. 
Klavdija Špenko, avtorica slike Usoda: 
Motiv za mojo sliko prikazuje dejstvo, da je usoda posameznika v lastnih rokah. Bolj, ko se človek stara, bolj se tega tudi zaveda. Na rožnem vencu sem upodobila kroglice, ki jih v rokah drži starejša oseba, saj se s starostjo to za­vedanje še povečuje. Pogled skozi klju­čavnico pokaže, da je oseba, ki v rokah drži rožni venec, v gibanju. Pomeni, vsi se nenehno sprašujemo, kaj nam lastna usoda prinaša. Slika Usoda je izdelana v mešani tehniki. To je delo, ki pokaže motiv v tridimenzionalni izvedbi. Ta tehnika mi je zelo pri srcu, čeprav sem se v začetku svojega ustvarjalnega ob­dobja posvečala klasični akrilni tehniki. Slika Usoda je nastajala kar nekaj časa, zanjo sem potrebovala od 30 do 40 ur dela. Ko sem na razstavi opazovala ljudi, ki so se zvedavo dotikali slike, sem to povezala z razmišljanjem o tem, kako smo zvedavi o svoji usodi, kot je sam naslov dela. Sicer sem članica študijske sekcije KUD Zbilje, kjer je moj mentor Peter Gaber, akademski slikar, ki me pri delu usmerja in svetuje. 


Frančišek Kubelj, avtor lesene skulpture Simfonija v lesu: 
Motiv je bil diktiran z razpisano vse­bino natečaja. Delo, ki sem ga ustvaril, pa pomeni svet, ki ga imamo za okro­glega, je pa v bistvu podoben krogli. Črna lisa na krogli pomeni, da je na svetu tudi kaj črnega, da so bile svetu tudi prizadejane različne rane in ne vemo, kakšne ga bodo še prizadele. Krogla je vpeta v kvadrat, ki simbo­lizira vsemirje, ki je neskončno. Vpe­tost sveta in svetloba pomenita, da je vedno na koncu luč, torej svetloba. Glede tehnike, ki jo uporabljam pri mojem ustvarjanju, pa lahko povem; les je moj najljubši material, strogo se držim principa ročnega dela. Les istovetim z naravo, z našo okolico. Ker je les lep sam po sebi in ga ne želim spreminjati, ne uporabljam barv, zato so moji izdelki v naravni barvi. Na tak način ne uničim strukture lesa. Les je zame nesmrten, uničita ga le voda in ogenj, sicer pa živi. Glede razstave pa moram poudariti, da so nekatera dela zelo zanimiva. Nekateri ustvarjalci so vložili veliko truda v svoj izdelek. Tudi moji izdelki terjajo več časa, pri lesu ne gre na hitro. Sama otvoritev je bila na zelo visokem kulturnem nivoju in je potekala v dobrem vzdušju. 

Tina Jereb, 
univ. dipl. kom., specializantka integrativne psihoterapije 
www.tinajereb.com 


Ali otroci z izbruhi »trme« manipulirajo? 
Vaš malček želi borovničev jogurt, vi pa mu sporočite, da ga je zmanjkalo. Otrok se vrže na tla, začne brcati, kričati, jokati … Zakaj tak odziv? Ali s svojim izbruhom poskuša izsiliti borovničev jogurt? 
Večina priročnikov o vzgoji bi na to vprašanje odgovorila pritrdilno, saj se izbruhi jeze v okviru tradicionalne vzgoje obravnavajo kot moteče vedenje. Čustvene izbruhe naj bi zato odrasli čim prej ustavili ali pa otroka med tem ignorirali, da ne bi dobil občutka, da z izbruhom lahko uveljavi svojo voljo. 
Vendar nam sodobno znanje o razvoju otroških možganov pomaga razumeti, da obstajata dve vrsti izbruhov – ena vrsta nastane v otrokovem manj razvitem delu možganov. Takrat otrok doživlja težka čustva, izbruhe pa obi­čajno spremljajo tudi solze. Ker mlajši otroci težko pomirjajo močna čustva, jih le-ta hitro preplavijo. Zato v takšnih situacijah potrebujejo naš sočuten odziv: »Želel si borovničev jogurt, pa ga je zmanjkalo. Bova našla nekaj drugega, kar ti bo všeč.« Sočuten odziv ne pome­ni, da gremo v trgovino po borovničev jogurt, ampak da razumemo otrokova čustva! 
Če se na čustvene izbruhe pogosto odzivamo tako, da izpolnimo otrokovo željo (da ne bo drame), pa se otrok sčasoma nauči, da z izbruhom lahko doseže svoje. Ob takšnih izbruhih otroci ne jočejo. Takrat otrokovo preti­rano divjanje ustavimo in ga usmerimo v razmišljanje: »Razumem, da želiš jogurt, vendar ga ni. Lahko si še naprej jezen, lahko pa prideš izbrat nekaj drugega.« 


Praznični december: naj bo pomembno to, kar šteje, ne pa tisto, kar se šteje 
Obdarovanje je starejše od pisane besede in je oblika neverbalnega sporočanja, ki izhaja iz temeljnih človeških potreb. Z darilom izražamo pozornost, naklonjenost, hvaležnost, ljubezen in podporo. Etnologi pravijo, da obdarovanje v decembru pomeni simbolno obnavljanje ali utrjevanje naših medčloveških vezi. V Snagi smo prepričani, da željo po obdarovanju lahko uresničimo na veliko različnih načinov, zato uporabnike spodbujamo, da pri izbiri daril sprejemajo do okolja in družbe prijazne odločitve, ki koristijo mnogim, ne samo obdarovancu. 

TAMARA VIDIC 
Svojim najdražjim namesto materialnih daril lahko podarite doživetja – ogled gledališke predstave, obisk koncerta, nočno sankanje, tečaj jahanja, ure joge ali boksa, kuharski ali slaščičarski tečaj itd. Tudi dobri možje, ki obdarujejo decembra, so postali bolj trajnostni in premišljeni ter otroke osrečujejo z vsto­pnicami za živalski vrt, ogled lutkovnih predstav, obisk bazena, igralnice ... 
Če želite podariti knjigo ali igračo, jo lahko kupite iz druge roke - Center ponovne uporabe na Povšetovi 4 ima odlično izbiro igrač (tudi takšnih, ki jih v trgovinah danes ne najdemo več). 
Trajnostni december v kuhinji 
Kaj storiti s pire krompirjem, ki ostane po prazničnem kosilu ali večerji? Lahko pripravite slane palačinke, zraven pa postrežete pečenko, ki je ostala od prejšnjega dne. 
Za slane palačinke potrebujete mleko, jajce, nariban sir, kislo smetano, pire krompir in sol ter poper. Vse sesta­vine zamesite v ne preveč gosto testo. Ponev segrejte, naoljite in vanjo vlijte zajemalko testa. Palačinko pecite na obeh straneh toliko časa, da porjavi. 
Z izbiro rabljenih izdelkov koristite sebi, drugim in planetu: prihranite denar, podprete delovna mesta za težje zaposljive in ohranjate naravne vire. 
S podarjanjem lokalno pridelanih pre­hrambenih izdelkov lahko razveselite celo družino, vsekakor pa takšno darilo ne bo pristalo med zavrženimi rečmi. Poleg olja, medu, mesnin, marmelad itd. lahko podarite začimbe, solni cvet, čokolado ali kavo iz pravične trgovine, oreščke, kakšna t. i. superživila (acai ali goji jagode, alge). Seveda imejte v mislih, da morajo biti izdelki všeč ob­darovancu, ne pa vam (četudi se vam zdijo še kako zdravi in koristni). 

Svojo naklonjenost pa lahko izrazite tudi z darili, ki jih izdelate sami. Ljubko in nedvomno okusno darilo je lahko mešanica za peko piškotov. To je krasno darilo za sladkosnede prijateljice in prijatelje, ki so zelo zaposleni ali pa niso preveč gospodinjski tipi. Za ‚pi­škotke iz kozarca‘ potrebujete litrski stekleni kozarec, 300 g moke, 130 g rjavega sladkorja, 100 g mletih orehov (tudi lešniki in mandlji so v redu), 100 g naribane temne čokolade in čajno žličko cimeta. Kozarec po plasteh na­polnite s sestavinami, ga okrasite s trakom in dodajte navodila za peko piškotov. 






Obvestilo krajanom Repenj! 

Dragi sokrajani, želela bi vas obve­stiti, da je bila pripravljena ide jna sprememba občinskega prostorskega načrta, v okviru katerega naj bi med drugim v Repnjah nastala t. i. obrtno gospodarska/industrijska cona. Trenutni status je pridobivanje prvih mnenj na pristojinih inštitucijah. Ker pa želimo biti krajani Repenj o doga­janju ažurno obveščeni, bomo v mesecu januarju 2016 organizirali sestanek z gospodom županom in drugimi pri­stojnimi v Občini Vodice. 
V kolikor se tudi vam porajajo vpra­šanja, kot so: kakšen je obseg te cone (katere parcele so vključene),  kakšne vrste industrije in obrtnih storitev  naj bi se v okviru te cone izvajale, kakšni bodo vplivi na okolje in na ljudi (hrup, onesnaženje), zakaj cona v Repnjah, kaj bo dobrega za krajane Repenj, kako bo poskrbljeno za prometno varnost ipd., in v kolikor tudi vi želite podrobno predstavitev projekta (še pred javno obravnavo, ki je po naših ocenah pre­pozna) s strani Občine Vodice, ki bo v Gasilskem domu Repnje, vas vabim, da mi vprašanja pošljete na na elektronski naslov: lah.barbara@gmail.com. 
S spoštovanjem. 
Vaša sokrajanka 
Barbara Lah Jarc 
VABILO PESNIKOM IN SLIKARJEM 
Kulturno društvo Matije Koželja Utik pripravlja pester program domačih umetnikov tudi ob slovenskem kulturnem prazniku 2016. Mnoge avtorje že poznamo, mnogi pa se še niso predstavili. 
Vse tiste, ki pišete poezijo ali krajšo prozo, ter tiste, ki slikate in bi se s svojo umetnino želeli predstaviti v Kulturnem domu Vodice, vabimo, da nam do 25. januarja 2016 pošljete svoje pisne izdelke ali nas obvestite o svojem likovnem delu. 
Delovni tematski naslov je kultura. Najboljši prispevki bodo vključeni v program prireditve ob kulturnem prazniku. 
Za več informacij se lahko obrnete na rado.cuk@vodice.si ali http://kulturnodrustvoutik.si. 
Razpis za oddajo poslovnega prostora 
Občina Vodice oddaja v najem poslovni prostor: trafiko – v pritličju občinske zgradbe na naslovu Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, v skupni izmeri 12 m2, s skladiščem v izmeri 1 m2. Javno zbiranje ponudb je objavljeno na spletni strani Občine Vodice. 



JAVNO NAROČILO – PREHRANA 
(2016 – 2019) 

Vse zainteresirane lokalne pridelovalce hrane obveščamo, da bo Osnovna šola Vodice predvidoma do konca letošn­jega leta objavila razpis za Javno naročilo – prehrana (2016 
– 2019) na portalu javnih naročil Ministrstva za javno up­





»Prijateljstvo je zaklad, je sreča, je življenje, je zdravje. Ko imaš ob sebi prijatelja, ki te razume in ti pomaga v težkih trenutkih, takrat v srcu začutiš zaupanje in mir.« 
Naj vam prihajajoči božič prinese trajni notranji mir, bližajoče se novo leto 2016 pa čim več pravega prijateljstva. 
To vam želimo člani Upravnega odbora in poveljstva Gasilske zveze Vodice. 


Staro leto srajčko slači, 
sveže zlikano oblači. 
Srajčko smo poslikali, 
z vzorci drobcenih želja. 
Narisali smo sonce, mir, ljubezen, 
srečo, zdravje. 

Otroci in kolektiv vrtca Škratek Svit Vodice 





Smučarske tečaje

Smučarski sejem 

Šinkov Turn 
v OŠ Vodice 
ali 

Sobota, 28.11.2015, od 9:00 do 17:00
Krvavec (ob pomanjkanju snega) 

Nedelja, 29.11.2015, od 9:00 do 17:00 
. Komisijska prodaja smučarske opreme 
. Svetovanje pri nakupu 
. Nastavitev smučarskih vezi 
. Predstavitev šole smučanja

Vse informacije na:

. Smučarski tečaji v zimi 2015/2016 
www.strahovica.si 


Romani 





Biografski romani 



Spomini 



Zgodovinski romani 



Zbrana dela


Mladinsko leposlovje Jo Nesbo: Doktor Proktor in konec sveta. Mogoče. 

[fantastika, fantastična bitja, hipnoza, humor, izumi, posebneži, nonsens, prijateljstvo, nezemljani] 
Otroško leposlovje Desa Muck: Čudežna bolha Megi in dihurček Jurček 

Francesca Simon: Grozni Gašper in ljudožerski urok 


Naravoslovje 

James D. Watson: The double helix. The discovery of the structure of DNA [molekularna genetika, genetska koda, človeški genom, Nobelovi nagrajenci, znanstveno raziskovanje] 



Priročniki 

Giulia Enders: Čarobno črevesje. Vse, kar morate 
vedeti o najbolj prezrtem 
organu 




Naslednji Kopitarjev glas izide 29. 01. 2016. 
Prispevke pošljite najkasneje do 11. 01. 2016. 





O B V E S T I L O 
Policijska postaja Medvode v zadnjem času zaznava povečano število vlomov v stanovanjske objekte. Najbolj kritičen čas je med 
16. in 22. uro, ko se prične temniti, lastnikov pa ni doma. Občane naprošamo, da se ravnajo samozaščitno in stanovanjskih hiš ali stanovanj ne puščajo odklenjenih. Prav tako jih naprošamo, da o sumljivih osebah in vozilih obvestijo policijo. 
Občane v prihajajočih praznikih opozarjamo na prepoved uporabe pirotehničnih izdelkov v skladu z Zakonom o eksplozivnih snoveh  in pirotehničnih izdelkih. 
Prav tako občane opozarjamo na aktivnosti Policije v povezavi z akcije 0/0 voznik, ki se nanaša na preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola.