Posamezna številka 10 vinarjev. siev. 144. v UMU, v m, 26. iuoiia ien. l.p.tn XI V Enostolpna petitvrsta po 60 T Izhaja vsak dan Izvzemšl ne-del]e ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red, Upravništvo je t Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštno hranllnloe avstrl|ske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št 188. Jugoslovansko vprašanje na vrlin. Dunaj, 24. junija 1917. Ko je odstopivši ministrski predsednik Clam odgovarjal na državnopravne izjave slovanskih narodov, je hotel zadati vsem udarec po strani s tem, češ, cla premalo povdarjajo državo. V meritornost teh vprašanj se ni niti spuščal. Pa zgodovina je šla tudi preko tega moža svojo pot in danes je gotovo dejstvo, dapredmirov-n i m i pogajanji morajo biti problemi avstrijskih narodov rešeni: Cel razvoj stvari meri na to. Sinočnja Wiener Allgemei-ne Zeitung«, ki velja za nekako vladno pol-uradno glasilo, prinaša o položaju naslednji članek: »Sestava razširjenega kabineta se je morala ponesrečiti, ker ni bilo dovolj časa, da bi ta sicer hvalevredni načrt mogel dozoreti. .. Eno pa je gotovo: M i s el z astopstva posameznih avstrijskih narodov v ministrstvu bo zopet prišla na vrsto, ker je že z ozirom na zunanji položaj in na bodoča mirovna pogajanja neprecenljive vrednosti. Silno važno je, da pridemo k mirovni konferenci v najboljši zavesti, da smo v vseh svojih narodnih vprašanjih na čistem ter da smo jih že rešili v notranjosti države. Moramo n. pr. rešiti jugoslovansko vprašanje, predno pojdemo k mirovni konferenci, da nam ne bo šele tam treba od nasprotnikov poslušati predlogov, kako naj jih rešimo.« To so odkrite besede, ki povedo, kje je pri nas jedro dosedanje notranje in zunanje politične mizerije. Jasno je: jugoslovansko vprašanje stoji danes na vrhu in jugoslovanska delegacija se danes zaveda, da zastopa jugoslovanski narod v zgodovinsko odločilnem trenutku. * * Novi začasni uradniški vladi bo nače-lova) voditelj kmetijskega ministrstva: dr. Ernst vitez S e i d i e r pl. F e u c h t e n-e g g. Njegova naloga je omejena vsebinsko in časovno. Glavna njegova naloga je pro-vizorij. Parlament zboruje do 7. ali 10. julija, Potem se zbere zopet jeseni, ko bo imenovana nova vlada, katere naloga bo izpeljati preuredbo države, Danes 24. t. m. je »Jugoslovanski klub« v dolgi seji razpravljal o svojem stališču do nove vlade in do budgetnega provizo-rija. Klub jugoslovanskih poslancev je dosegel v tej kratki dobi parlamentarnega dela popoln uspeh. Padla je zadnja vlada, ki je imela žalostni pogum, da izpelje bin-koštni program avstrijskih vsenemcev, ki so ga sprejele in krile vse nemške stranke s krščanskimi socialci vred, ki mu je pripravljala pot nemška birokracija po vseh slovanskih deželah Avstrije in ki so ga skušale izvajati nemške protislovanske bojne organizacije, šulverein, Siidmarka itd. Clam Martinic je storil žalostno politično smrt, in kar je za nemškega birokrata najžalostnejše — umrl je na jugoslovanskem vprašanju, ki so je doslej tako trdovratno tajili in spravljali s sveta. Dejstvo je, da je bil v odločilnem momentu poklican k cesarju le zastopnik Jugoslovanov dr. Korošec. Med tem se je Clam dogovarjal in pogajal še s Poljaki in je bil — seveda subjektivno — uverjen, da je igro dobil, ko je bil klican k telefonu. Ko se vrne, izjavi Poljakom: »Gospodje, nc morem se več pogajati, ker sem »in statu de-missionis.« V tem je dospel iz Laxenburga dr. Korošec in bil je za Jugoslovane zgodovinski moment, ko so se takoj na to v prostorih jugoslovanskega kluba zbrali zastopniki vseh strank in narodov. Clama ni več, birokracija je še ostala. Celo na Kranjskem bohotno poganjajo cvetke tega nemškega birokratičnega sistema. Germanizacija še cvete povsod. In kar velja za Kranjsko, velja tudi za druge dežele slovanskega juga in severa. Ustavno življenje ni še v celem obsegu vpostav-Ijeno.. Vse slovanske stranke so edine, da norajo prenehati vsi izjemni zakoni za ci- vilno prebivalstvo, vpeljejo naj se zopet prvotna porotna sodišča i. t. d. Z eno besedo, birokratičnega absolutizma naj bode konec. Spremeni naj se pa tudi v vseh temeljih cel dosedanji sistem. Geslo: Samo-odločitev narodov — naj postane dejanje v tem smislu, da se v najkrajšem času reši narodnostno vprašanje v naši državi, čegar bistveni del tvori za bodoči mir in obstoj države prevažno — jugoslovansko vprašanje. Nova''začasna vlada stopi v torek dne 26. t. m. pred parlament, ki naj bi čim-preje reši proračunski provizorij. Vlada se proglaša za prehodno in nevtralno ter ima le namen pripravljati pot definitivni vladi, ki naj izpelje preureditev države. Jugoslovanski poslanci so že povdar-jali, da bi eventuelno glasovanje proti proračunu ne bilo naperjeno proti kroni ali državi, marveč proti vladi in njenemu sistemu. Vlada, ki v torek stopa pred parlament, je nevtralna in neodgovorna za grehe preteklosti. Sprejem proračuna bi tudi ne pomenil zaupanja njej, marveč kroni in državi, ki .=e nahaja v vojskini stiski, za katero sicer jugoslovanski poslanci niso odgovorni, ker jih ni takrat nihče vprašal za mnenje. Zavedajo pa se poslanci tudi, da so dolžni misliti na naše vdove, sirote, pohabljence, stradajoče, begunce in vsestranske koristi naroda. Zato je jugoslovanski klub sklenil, glasovati za provizorij. Težko je bilo storiti to v očigled tolikimi krivicami, a zmagala je zavest v vseh brez izjeme, da danes zahtevajo to koristi krone, države in jugoslovanskega ljudstva, pred katerimi so odgovorni za svoja dejanja. Vlada, če hoče resnično udejstvovati fnaš program, naj ve, da smo pripravljeni sodelovati, da dosežemo svoj cilj. Če naša nada pade, je za nas edino mesto v najstrožji opoziciji, kakoršno smo že vodili. Sedaj pa pokažemo, da smo pri kroni in vladi pripravljeni delati za ta cilj svojega naroda, kijcin hoče biti vedno v Avstriji. Klub je naročil načelniku, naj stopi v stik z drugimi slovanskimi strankami, da se doseže skupno in enotno sporazumlje-nje, v prvi vrsti glede glasovanja, pa tudi glede časa. Klub stoji na stališču najkrajšega provizorija in bo le v slučaju, da ne prodre, glasoval za daljši provizorij. S tem hoče klub pospešiti sestavo trajne viade ter rešitev svojih zahtev. Pred glasovanjem bo podal klubov načelnik posebno izjavo, ki jo redigira prej posebna komisija. Kmeiijsivo v voisKi. Predsedniki vseh avstrijskih kmetijskih družb so imeli v poljedelskem ministrstvu posvet, v katerem so naznanili voditelju poljedelskega ministrstva dr. Seid-lerju svoje želje. O cenah poljedelskih pridelkov je poročal baron Ehrenfels, ki je s številkami dokazoval, koliko je Avstrija na slabšem v primeri z Ogrsko, ki razmeroma manj daje za vojaštvo in za civilno prebivalstvo, pa dobiva neprimerno višje cene. Zahteva, da se Ogrska pri vojnih dajatvah enako pritegne kakor Avstrija in da se cene izenačijo. Dr. Lampe je poročal o položaju kmetijstva in o centralah. Zavračal je neopravičene napade na kmečki stan, popisoval težavo kmečkega dela v vojnem času in dejal, da se naj pripravijo letos vsi sloji na slabo letino, ki nam grozi vsled suše. Na kmetih se je pobralo toliko živil, da imamo že pomanjkanje v kmečkih občinah. Tudi za prehrano kmetov ob najhujšem delu je treba skrbeti. Poljedelsko ministrstvo naj vpliva na vojno upravo, da se bo skrbno in štedljivo ravnalo z rekviriranim senom, ker letos ga bo manjkalo; dalje naj vpliva na pravosodno ministrstvo zaradi hudih kazni, s katerimi se preganjajo kmetovalci, s kaznimi, ki niso v nikaki prirmeri z onimi, ki jih dobivajo bogati navijalci cen v drugih stanovih; naj vpliva tudi na finančno upravo, da se dohodki iz kmetijstva preveč ne obdavčijo, kajti upoštevati ' treba, da denar ne pomeni dandanes pri kmetiji zvišanja premoženja in se le veselje do pridelovanja s takim obdavčenjem izpodkopuje, vsled česar trpi splošna prehrana. Napaka v uradu za prehrano je, da se skrbi le za zaseganje živil, a nič za ohranitev in pomnožitev proizvajanja, kar jc glavna stvar. Zalo kmetovalci obžalujejo, da so se vse te agende vzele poljedelskemu ministrstvu, potem pa c, kr. uradu za prehrano, v katerem imajo zastopniki poljedelstva najmanj besede. Dr. Lampe je nato ostro kritiziral razne vojnogospodarske centrale, ki so se v naglici naredbenim potoni zabile kakor klin med producenta in konzumenta. Prišel je čas, da se te centrale polagoma pre-osnujejo v tem smislu, da se postavijo na edino pravo zadružno podlago in zvežejo organizirano kmetijstvo z organizacijami konzumentov. Tuji elementi morajo vun. Vse te centrale morajo z vsemi svojimi prebitki preiti v last kmečkega zadružništva. Sedaj je pač preobilica denarja v denarnih zavodih. A ko sc vrnejo gospodarji iz vojske in bodo začeli na novo urejevati svoje gospodarstvo, bo zadružništvu denarja zmanjkalo, in velika nevarnost obstoji, da ne pride poljedelstvo v enako odvisnost od oderuških velebank, kakor je prišla vsa industrija. Zato se naj že sedaj snujejo na narodni podlagi zadružne banke, ki se zvežejo v državni centrali, tako da pojde ves kmetijski kredit skozi lastno Organizacijo. Hkrali pa treba skrbeti za dober pouk v kmetijstvu, ki se mora začeti v ljudski šoli. V te namene morata sodelovati država in avtonomna uprava. Boli no planoti Senmi občin. V turinskem listu »Stampa- piše Lui-gi Ambrosini: »Fronta Avstrijcev na visokih planotah severne Italije je bila vedno ofenzivna in je taka tudi vedno ostala. Od jezera Caldonazzo vodijo vse dohodne ceste sovražnika proti visoki planoti Sedmih občin. Te ceste so opremljene z mogočnimi brzojavnimi drogi, ki vežejo Lava-ronsko planoto s planoto Sedmih občin in različnimi gorskimi grebeni. Premoč avstrijskih postojank nad italijanskimi stopa jasno na dan. Leže v kolosalni naravni trdnjavi, ki se kot zapiralna vrata dviga tisoč do dva tisoč metrqv visoko. To je v resnici spretna podlaga za morebitni ofenzivni sunek sovražnika čez Asiaško kotlino. Tako se mi ne moremo bližati le dolini Asse, marveč se moramo trudapolno plaziti ob vznožju gora: in sovražnik ie nad nami, v ozkem stiku z nami. Čim dalje zasledujemo črto, ki vodi od Camporoveze čez Zebio in Colombaro do Cima Caldiera, proti Kve-ru, tem višje se dviga trdnjava do impo-nu|.->c">h grebenov in strmih prepadov, dr> Cima Manderiolo, Cima undici in dodici, od katerih je ena bolj nepristopna kot druga in s katerih sovražnik obvladuje naše postojanke. Pri tem so tu sredi gorovja napravljene postojanke, kakor jih pač Avstrijci znajo delati, posebno še, če imajo za to leto dni časa. Tu vojska ni več vojska v strelskih jarkih, preje bi zaslužila ime vojske v votlinah. Proti tem votlinam pa ne zmorejo ničesar tudi največji kalibri sveta, najljutejša obstreljevanja . Tu varujejo sovražnika umetne jame 30, 40, 50 metrov globoke, obdane z mogočnim skalovjem. Je-li mogoče pri takih postojankah rešiti vprašanje ofenzive? Menimo, da je to nad vse težavno in nobena evropska armada se doslej še ni upala rešiti takega vprašanja. Avstrijci potrebujejo za svojo defenzivno taktiko le dvoje: votlino in strojno puško. Hujših ovir pa ne more najti niti pehota niti artiljerija. Ravno zato se na tej ! fronti pojavljajo pred nami najstrašnejše težkoče, težkoče, kakršnih doslej ni mogla premagati še nobena armada in nobena artiljerija. Pomembno je, da se bojujejo ob varujočem pogorju ob dolini Asse, vendar ljudstvo ne sme računati na uspehe. Upati I smemo le, da vsak uspeh, ki ga doseže naša pehota, služi v to, da se zboljšajo naše postojanke. Ali vemo, kakšne vojne namene defenzivnega ali ofenzivnega značaja imajo Avstrijci in Nemci za drugo polovi- co 1917? Ne. V tej negotovosti je pač najboljše, da zboljšamo svoje postojanke, da se zavarujemo proti možnosti napada. Italijanski divizijonar Areta jc v zvezi s tirolsko ofenzivo odstavljen. Njegove čete so izvedle veliki napad proti Cra Zebio, ki se je ponovno z najtežjimi izgubami zrušil pred našimi topovi. Poveljnika prve skupine alpinov, polkovnika Porte, so spodili. Poveljeval je na severnem krilu napada na Ortigaro, ki je končal s tem, da so se alpini v begu morali umakniti v svoje postojanke. Alpinski poveljnik Ragini, ki je ranjen, še ni odstavljen. Nadaljne odstavitve na tirolski fronti bodo najbrže še sledile radi v'dno neenotnega voclstva, ki se seveda mora boriti z velikimi težavami "lede na moitvo. Zgledu brigade Sassari, ki se je uprla, je, kakor pripovedujejo ujeti italiianski očividci, sledila brigada Ferrara v San Noriatu«. Brigada bi morala iti v izmenjavo na soške fronto, pa se jc uprla, tako da so morali transport izsiliti z oklop-nimi avtomobili, ki so spremljali prevoz. Proti tretji brigadi so morale nastopiti st rojne puške; uporniki so nato ustrelili strojevodjo in ubili nekaj mož od strojnih pušk in so se pomirili še-le, ko se jim je zagotovilo, da bodo šli v rezervo. Četam v prvi vrsti ne gre, kar se tiče preskrbe, preveč dobro; četam v zaledju, ki le dvakrat na teden vidijo meso, pa naravnost, slabo. Poročila o ponovnih nemirih v Neaplju, kjer so pred kratkim ženske demonstracije s četami zatrli, ne dvigajo razpoloženja bojnih čet. Cadornovo stališče je po neuspehih na soški in tirolski fronti resno omajano. Ujeti častniki trdijo, da se govori, da mu bodo pridelili poseben svet in da bo Cadorna v tem slučaju izvajal posledice. V zadnjih bojih so se posebno odlikovali tudi Slovenci. Na Campigoletti stoji lovski bataljon Štajercev-Slovencev železnega armadnega zbora. Ti možje so na dosedaj nerazvozlani način prestali na svoji mali strelni kopi 24u rni bobneči ogenj, prenesli vse zamenjave in nove napade svežih naskakuiočih čet. ko so streljali hladnokrvno, in niti potem niso odložili orožja, ko so bili naskakovani od šestkratne premoči spredaj, za hrbtom in od strani, torej ko so bili skoraj obkoljeni. Niso se držali, odrezani od vseh drugih, samo da je bila črta zopet vzpostavljena, marveč so pomagali s svojim vztrajanjem, vzpostavili jo. Sodilo se je, da so že vsi izgubljeni, ali s svojo brezprimerno žilavosljo, ki je bila v resnici boj levov, so napravili mogoče to, kar se zdi nemogoče in vrhutega so bili to eni in isti, pred katerimi so krvaveli Mambretti-jevi bataljoni že prve dni. Stojimo trdno na višini 2089, to je Campogoletli in istotako trdno vzhodno od višine 2081. Za sedaj je pač Cima dieci za generala Mambrettija še zelo daleč. Pred Gorico. Vojni poročevalec Kirchlehner piše Dva kilometra pred našo postojanko leži Gorica. Na sovražni strani se nič ne gane. Naši ljudje počivajo, le straže nepremično stoje ob linah in pazijo na ono stran. Gorico pokriva rujav dim, iz katerega moli razstreljeni grad, okrški cerkvenih zvonikov — cel je ostal le zvonik semeniške cerkve — in razvaline mnogih drugih stavb. V ozadju se mračno dviga podgorski žrlvenik. Naše baterije rjovejo in obsipajo sovražnika z navskrižnim ognjem. Italijanska artiljerija nič ne zaostaja za našo in obstreljuje goro Sv. Marka, ki je že čisto gola. Dalje na levo onstran Soče se dviga sredi iz ravnine dvoglavi Fortin, ki istotako bljuje ogenj iz gorskih topov. Preko Soče se pno mnogoštevilni vojni mostovi, ki jih naši topovi redno razbijajo, tako da imajo Italijani vedno delo s temi zanje tako važnimi občili. Tačas vodi čez Sočo 15 mostov. Naš voditelj nam je dodobra razkazal svojo postojanko. Videli smo novozgrajeni pas ovir, polne zveze do varnostnih od-delkov, opazovali in obrambne naprave, skladišče ročnega ožja, kjer nas ie nai- bolj znimal bojni kij — strašno orožje, ki že z lahnim udarcem podere sovražnika. Tam pred fronto je ležal še en mrtev Italijan — zadnja priča in žrtev nedavnih sovražnih navalov. Pokopati ga ni bilo mogoče, ker Italijani takoj streljajo. Naši padli junaki žc vsi mirno počivajo v lepo okrašenih grobovih. Nolranja polila. Casar groiu Clam Martinicu. Dunaj, 26. jun. (K. u.) Današnja »Wie-ner Zeitung« priobčuje naslednje cesarjevo lastnoročno pismo: Ljubi grof Clam-Martinic! Čeprav popolnoma vpoštevam razloge, ki so Vas sklonili k temu, da ste položili svojo odgovorno službo zopet v moje roke, sem se vendar zelo težko in z odkritim obžalovanjem odločil, ugoditi Vaši prošnji za odstop. Odpuščam Vas milostno kot svojega ministrskega predsednika in se hvaležno spominjam Vaše nesebične in domoljubne požrtvovalnosti, s katero ste posvetili meni in državi v posebno težkih razmerah svojo dragoceno moč. Vaše plemenito mišljenje, Vaše goreče domoljubno čustvovanje in nič manj Vaše bogate skušnje in znanja so me svoječasno nagnila, da sem Vas poklical v kronski svet. Menil sem, da ne morem izročiti najvišjega državnega posla boljšim rokam. Obžalujem globoko in odkrito, da so politične razmere odtegnile sedaj meni in državi Vaše dragoceno sodelovanje. Bodite zagotovljeni mojega brezmejnega priznanja. In v zunanji znak tega svojega priznanja Vam podeljujem feliki križ reda sv. Štefana. Laksenburg, 23. junija 1917. Karel. Odlikovanje Clam-Martinicevega kabineta. Dunaj, 25. junija. Odstopivšim članom Clam-Martinicevega kabineta je podelil cesar sledeča odlikovanja: Ministr. predsednik grof Clam je dobil veliki križ reda sv. Štefana s posebnim zelo toplim lastnoročnim pismom in je imenovan za polkovnika. Dr. pl. Spitzmiiller je dobil baron-stvo, baron Handel, generalni polkovnik Georgi in pl. Forster so poklicani v gosposko zbornico. Dr. Baenrenreither je dobil veliki križ Leopoldovega reda, Trnka in Hussarek Leopoldov red I. razreda, dr. Urban in dr. Schenk red železne krone I. razreda. Grof Clam-Martinic polkovnik. Dunaj, 25, junija. (K. u.) Cesar je imenoval bivšega min. predsed. grofa Clama-Martinica za polkovnika. Clam Martinic generalni guverner Črne-gore. Dunaj, 25. junija. »Neues Wiener Tag-blatt« poroča, da bo imenovan bivši ministrski predsednik grof Clam Martinic za generalnega guvernerja Črnegore s sedežem v Cetinju. Kabinet Seidler zaprisežen. Dunaj, 25. junija. (K. u.) Včeraj je zaprisegel cesar člane novega kabineta. Po prisegi je sprejel vladar vse člane kabineta v skupni avdijenci. Dr. pl. Seidler in notranji minister grof Toggenburg sta bila sprejeta od cesarja v posebnih avdijencah. Popoldne je sprejel cesar v posebni avdijenci med drugim tudi guvernerja pl. Letha. Kabinet Seidler. K listi Seidlerjevega kabineta je dostaviti, da bo vodil posle ministrstva za Galicijo, ki je bilo dosedaj v rokah dr. Bo-brzynskega, dvorni svetnik Twardowski. Avstrijski ministrski svet. Dunaj, 25. junija, (K. u.) Danes ob 4. uri popoldne je zboroval pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. viteza pl. Seidlerja ministrski svet, ki je trajal dolgo časa. Proračunski provizorij zagotovljen. Za proračunski provizorij bodo glasovali Jugoslovani, Poljaki, Ukrajinci, Italijani, Rumuni, nemški krščanski socijalci in nemška nacijonalna zveza. Proti samo Čehi in nemški socijalni demokrati. S tem je proračunski provizorij zagotovljen. Tirolski krščansko-socijalni poslanci proti nemškemu bloku. Dunaj, 25. junija. Pod predsedstvom poslanca Schraffla se je vršilo včeraj posvetovanje kluba krščansko-socialnih poslancev Tirolske. Na predlog nemške nacionalne zveze glede bloka vseh nemško govorečih poslancev, je sklenil klub tirolskih krščanskih socialnih poslancev soglasno, da ne pristopi iz taktičnih in programatič-nih razlogov k temu nemškemu bloku. Pač pa se je klub izrekel soglasno za skupno delo vseh državi zvestih Nemcev. O tem sklepu so bile nemške stranke že obveščene. Poljsko kolo. Dunaj, 25, junija. Predsedništvo Poljskega kola je imelo danes z ministrskim predsednikom dr. pl. Seidlerjem posvetovanje, kjer je podalo izjavo, da bo poljsko koio glasovalo za proračunski provizorij in nc stavi tozadevno nobenih pogojev. Poljaki pričakujejo, da bo vlada kmalu vpostavila normalne razmere v Galiciji. Parlamentarna komisija Poljskega kola je sklenila predlagati zborničnim strankam, da naj opuste pri drugem branju proračunskega odseka provizorija vsako de-bato. Vojno-gospodarski odsek. Dunaj, 25. junija. Vojno - gospodarski odsek je imel danes sejo. Predsednik odseka je naglašal veliko važnost razprav v odseku. Vsled tega bo potrebno, da bo zboroval odsek stalno tudi v poletnih mesecih. Predlagal je, naj sc vrše posvetovanja na podlagi sledečih točk: 1. Poročilo o gospodarskih odredbah. 2. Poročilo o vojnem gospodarstvu v ožjem pomenu besede in tozadevna organizacija (Centrala, gospodarske zveze itd.). 3. Poročilo o vprašanju prehodnega gospodarstva, ki naj se razdeli na sledeče podtočke, a) organizacija prehodnega gospodarstva; b) ureditev prometa z inozemstvom; uvoz in izvoz, preskrba surovin, vprašanja bro-darstva in splošnega prometa, valuta; c) socialno-politična vprašanja, demobiliza-cija, posredovanje za delo, ureditev zaslužka in dela na deželi, varstvo delavcev; č) obnovitev narodnega gospodarstva, pospeševanje industrije in obrti, pospeševanje kmetijstva (zadostna preskrba z umetnimi gnojili). Predlogi načelnika odseka so bili sprejeti soglasno. Poslanec dr. Krek je predlagal k točki 1 (vojno-gospodarske odredbe), naj se izvoli takoj poročevalec. Temu naj se naroči, da izdela svoje poročilo do srede. Predlog dr. Kreka je bil sprejet. Za poročevalca je bil izvoljen poslanec dr. Freissler. Na predlog poslanca dr. Ellen-bogna se sestavi poseben pododsek z naročilom, naj izdela do srede predloge o referatu k točki 3 (prehodno gospodarstvo). Prihodnja seja v sredo po zasedanju zbornice. Gosposka zbornica. Dunaj, 25. junija (Kor. ur.) Gosposka zbornica bo imela svojo prihodnjo sejo v i četrtek ob 3. uri popoldne. Kedo bo novi ban? Budimpešta, 25. junija. Kandidat za bana in ministra za Hrvaško sta Anton pl. Mihalovič, oziroma dr. Karel Unkelhau-ser. Na brzojavni poziv sta prispela na Dunaj, kjer ju bo cesar sprejel v avdijenci. Szapary guverner na Reki. Budimpešta, 25. junija. Čuie se, da postane guverner na Reki grof Ladislav Sza-pary. Šzapary je bil že svoječasno reški guverner. Hii priči Rusi z ofenzivo ? AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. junija. Uradno: Na več točkah so živahno streljali s topovi. V odseku od Narajovke do Zborova sovražnik zopet močnejše strelja, na nekaterih mestih po načrtu njegov trajen ogenj. Severnovzhodno Brzezanov smo sestreliii sovražni pritrjeni zrakoplov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. junija. Veliki glavni stan: Besen ogenj ob Zgornji Strypi in med Zloto Lipo in Narajovko. Naše naskakovalne čete so privedle tam nekaj ujetnikov iz ruskih jarkov. V Karpatih so postali spopadi severno Kirlibabe živahnejši. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Demonstracije v Petrogradu. Iz Petrograda poročajo o velikih demonstracijah proti sklepu za ofenzivo. Delavstvo grozi v slučaju ofenzive s splošno stavko in je nabilo po mestu lepake: »Pozivamo vojake in delavce, naj korakajo po cestah in kličejo: »Proč z dumo! Proč z desetimi meščanskimi ministri! Proč z vojsko! Kruha zahtevamo! Zahtevamo mir! Svobodo hočemo!« Vsled teh dogodkov je zapovedala začasna vlada nabiti na hišah glavnega mesta oklice, s katerimi svari občinstvo. Na mnogih progah je izbruhnila stavka železničarjev in je promet ustavljen. Vojno stanje v Rusiji. Curih, 25. junija. »Corriere della sera- iavlja iz Petrograda: Vojnega stanja niso -azglasili le v Petrogradu, marveč tudi v gubernijah Moskva, Kaluga in Jaro-slav, V Petrograd je prišlo z bojišča 20 tisoč vojakov, da bodo vzdržavali red. Za promet z inozemstvom so zopet uvedli cenzuro. Aretacije angleških in francoskih častnikov v Rusiji. Stockholm, 24. junija. Angleški poslanik je pri začasni vladi protestiral radi aretacije 4 angleških častnikov v Petrogradu in 14 angleških častnikov v Arhan-gelsku. V Arhangelsku navzoče angleške častnike je povodom zadnjih nemirov aretiral delavski in vojaški svet v Avhangel- skem, ker so streljali na ruske delavce in vojake. V Petrogradu zaprtfe Angleže so aretirali, ker so hujskali proti delavskemu in vojaškemu svetu. V Tuli je delavski in vojaški svet zaprl dva francoska inštruk-cijska častnika. Rusko posojilo svobode. Potrograd, 25. junija. (K. u.) Agentura: Posojila svobode je že podpisanega skoraj poldrug tisoč milijonov. Ruski vojni minister zopet govoril. Petrograd, 23. (K. u.) Agentura: Na shodu delavskih in vojaških svetovalcev cele Rusije je izvajal vojni minister Kerenskij o vojnih smotrih Rusija zasleduje neodvisno mednarodno politiko. Vlada je ruskim četam odločno prepovedala, da bi se izkrcale v Atenah in da bi se udeleževale kršenja grške ustave. Dokler bjm na krmilu, ne bom trpel, da bi razpadala armada, ki mora biti močna. Ne bom trpel, da bi nas ogrožal princ Leopold Bavarski s svojimi divizijami in svojimi težkimi topovi. Z ozirom na Finsko in na ukrajinsko vprašanje je Kerenskij izdal navduševalen oklic demokraciji teh dežel, naj v boju za skupne smotre in za skupno svobodo ne rušijo sloge. Glede na Armenijo je rekel minister, da se ta dežela ne sme izprazniti, ker bi pcsl-ila sicer plen Kurdov 111 1 a* K O V. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25, junija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega. V odseku peščenin in med Ysero in Lyso je bil včeraj popoldne boj živahnejši. Trajal je v noč. Od kanala La Bassee do južnega brega Scarpe je bilo bojevanje ravnotako živahnejše kakor v prejšnjih dneh. Predpoldne so se izjalovili angleški sunki severno potoka Souchez in vzhodno ceste Izlesa v Arras. Zvečer je ponovil sovražnik svoje napade na obeh bregovih Souchez. Tudi to pot smo ga odbili. Skoraj istočasno so naskočile močne angleške sile pri Hulluchu naše postojanke. S posameznimi oddelki so poizkušali Angleži brezuspešno tudi na več drugih mestih med morjem in Sommo prodreti v naše za-kope. Vojna skupina nemškega cesarjevič a. Francozi so napadli dvakrat pri Vau-xaillonu bojne črte, ki smo jih nedavno pridobili in obdržali. Oba napada sta ostala brezuspešna. Napadalne čete, ki so prodirale preko prostega polja, so imele v našem ognju velike izgube. Topniški ogenj je bil poleg tega odseka živahen tudi pri Aillesu, vzhodno Craonne, zahodno Suip-De. nri Ripontu in na levem brttfu Mote, Zasužnjena Grška. Iz Aten se poroča, da so v mesto vkorakale čete sporazuma. Severna Grška je torej od sporazuma popolnoma zasedena. Novi grški kralj bo bival poleti v palači svojega mlajšega brata blizu Aten. Predno ne bo položaj jasen, ga nič ne veseli, da bi zasedel prestol. »Secolo« javlja iz Aten 22. t. m.: Ker Zaimisevo ministrstvo noče sklicati zbornice mesca junija, .pričakujejo, da bo odstopil in da bo prevzel ministrsko predsedstvo Venizelos. Na morju. Podmorski čolni potopili v vojski 8,638.500 ton prostora trgovinskih in 892.465 ton bojnih ladij. Berlin, 25. junija. Uradno: Če se ušteva plen naših podmorskih čolnov meseca majnika, o katerem se je poročalo, je vsled vojnih ukrepov osrednjih velesil potopljenih sovražnih in nevtralnih ladij 8,638,500 ton, to je skoraj 60 od 10 bruto vpisanih ton več, kolikor jih je štela nemška trgovinska mornarica, ko je izbruhnila vojska. V istem času je bilo potopljenih 157 angleških vojnih ladij, ki so obsegale 632.900 ton; skupno pa 255 sovražnih enot z 892.465 tonami. Ta izguba odgovarja približno stanju vojne mornarice, ko se je pričela vojska. Novi uspehi podmorskih čolnov. Berlin, 26. junija. Uradno: Naši sredozemski podmorski čolni so zopet potopili 10 parnikov in 9 jadrnic ki so obsegali skupuo 28.500 ton. Berlin, 26. junija. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov na Atlantskem oecanu, v angleškem Kanalu in na eSvernem morju: 24.000 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Vojna skupina vojvoda Alberta Virtemberžana. Važnejših vojnih dogodkov ni bilo. — ♦ > ♦ Včeraj smo sestrelili 8 sovražnih letal in tri privezane balone. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Premestitev angleške vlade iz Londona. Amsterdam, 25. junija. »Daily News« poročajo: Angleški vladni krogi nameravajo premestiti sedež vlade iz Londona v neko drugo mesto na Angleškem, ker radi nevarnosti nemških zračnih napadov v Longonu ni več varno. Poljaki. Poljaki na Poznanjskem dobe poduk krščanskega nauka v poljskem jeziku. Berlin, 25. junija. (K, u.) »Norddcu-tsehe Algem. Ztg.« poroča, da je izdal minister za bogočastje odredbo, vsled katere se vpelje v šole na Poznanjskem kot učni jczks Ašič, provizor pri Spodn)i Sv. Kungoti, je prestavljen za prvega kaplana k Sv. Petru v Radgoni. — Č. g. Franc Toplak, kaplan v Središču, je prestavljen v Št. Ilj pod Turjakom. Iz italijanskega ujetništva se oglašajo: Alojzij Bizjak, Kamnje pri Vipavi; Alojzij Stantič, Gorjansko; Ludovik Rakoše, Prečna; Ivan Semenič, Št. Vid pri Vipavi; Ivan Praček, Dolgepoljane pri Vipavi; Alojzij Cvelbar, Kostanjevica; Jožef Kušar, Vrhnika; Matija Jarec, Mige, Koroško — vsi 4. dom. pp. Slovensko Planinsko društvo naznanja, da se bo Frischaufov Dom na Okrešlju otvoril dne 29. junija. Dobili se bodo ajdovi žganci, ob nedeljah tudi po možnosti kruh, klobase z zeljem, jajca, vino, čaj, kava in mleko. — Drevo je ubilo v državnem gozdu Lapuše pri Idriji &01etnega delavca Antona Šajn iz Dolenje Otlice. — Črešnje povzročile smrt. 13>etni hlapec Fran Pokorn v Zgor. Bitnju se je tako najedel črešenj, da so ga drugo jutro našli mrtvega v hlevu. — Samoumor. Obesila se je 4<:!etna samska, nekoliko slaboumna Marija Remš v Podlipovici, občina Kolovrat. — Nesreča s koso. Ko je nesel Franc Orehek, 13 let stari posestnikov sin iz Žej št. 6, obč. Moste v kamniškem okraju, po nekih stopnicah koso, mu je izpodrsnilo, vsled česar je padel nanjo, ki mu je na mah odrezala levo roko v zapestju. — Razpisano je poštnega ekspedien-ta mesto v Sv, Petru v Šumi (III/4), pavšal 378 K; prošnje je vložiti v teku dveh tednov ter enako mesto v Dragatu.šu (3/4), pavšal 378 K; prošnje jc vložiti v treh tednih. LliDanske novice. lj Potne legitimacije v novomeški okraj. C. kr. policijsko ravnateljstvo poroča, da odslej ni več treba vlagati pismenih prošenj za potne legitimacije v kraje novomeškega okraja. lj Oddaja cenejšega mesa na rudeče izkaznice. V sredo, dne 27. junija se bo oddajalo goveje meso po 2 kroni kg na vse rudeče izkaznice ubožno prehrane iz aprovizaČnega skladišča v cerkvi sv. Jožefa. Določa se naslednji red: Od 1 do 2 ure popoldne pridejo na. vrsto one rudeče izkaznice, ki so zaznamovane z veliko črko A. Nadalje pridejo na vrsto ostale rudeče izkaznice od 2 do pol 3 ure štev. I do 200, od pol 3 do 3 ure štev. 201 do 400. od 3 do pol 4 ure štev. 401 do 000, od pol 4 do 4 ure štev. 601 do 800, od 4 clo pol 5 ure štev. 801 do 1000, od pol 5 do :> ure štev. 1001 do konca. Še enkrat se vse one opozarja, ki imajo rudeče izkaznice z veliko črko A in naj bo izkaznica označena s to ali ono številko, da pridejo pri oddaji mesa na vrsto od 1 do 2 ure. Vsaka stranka mora prinesti s seboj mesno karto. Pripraviti je drobiž. lj Oddaja cenejšega mesa za uradniške skupine. V sredo, dne 27. junija se bo iz aprovizaČnega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajalo za vso uradniške skupine goveje meso po znižani ceni. Določa so naslednji red: Od pol 0 do (j ure pride na vrsto prva skupina s štev. 1 clo 200, od 0 do pol 7 ure prva skupina s štev. 201 do konca, od pol 7 do 7 ure vse štev. druge skupine, od 7 do pol 8 ure vse štev. tretje skupine, od pol H do 8 ure vse številke četrte skupine. Prinesti je s seboj mesne nakaznice. Pripraviti je drobiž. lj Prodaja moke na izkaznice št. 3. Na izkaznice št. 3 se dobi moko pri g. Či ž man o vi, Pred Škofijo št. 17. lj Nakazilo moke trgovcem, i rgovcem se bo nakazovala rnoka v sredo dne 27. junija 1917 ob 9. uri v mestni posvetovalnici. lj Nagla smrt. Včeraj popoldne se je odpravila po opravkih 02lettia gospa Josipina Skremova. soproga umi-rovljenega davčnega upravitelja, stanujoča na Bregu 20. Ze par dni prej ji ni bilo nič kaj dobro, med potjo pa ji postane nenadoma slabo, da je le s težavo dospela do stanovanja neke v Gosposki ulici 17 stanujoče znane rodbine. Spravili so jo na divan, kjer je kmalu nato umrla, zadeta od kapi. Naše sožalje ! lj Imenovanje. Načelnik glavnega kolodvora v Ljubljani gospod Avgust Ludvik je imenovan nadzornikom. lj Pohvala. Polkovni zdravnik 27. črnovoj. okraj, pov, dr. Demeter vitez B!e'-weis-Trsteniški, zdravstveni nadzornik v Ljubljani, jc bil za svoje delovanje kot vojaški zdravnik pohvaljen od domobranskega ministrstva potom dekreta. — V pokoj je stopil ravnatelj državne realke v Ljubljani dr. R. Junow icz in "bii I tem povodom odlikovan z oficirskim kri- ! žem Franc Josipoveda reda. OospOiiorske aeležke. Važno za naša Gorenjce. Vojaške oblasti so odredile, da je vojake, služeče planšarsko osobje, izvzemši ono, ki stoji na fronti, poslati k nadomestnim formacijam, od lam pa na dopust in ga oprostiti, v kolikor je to osebje potrebno za planinsko pašo živine. Formacije v zaledju so dobile ukaz, da planšarje, če to služba dopušča in če r-e za njih vloži oprostilna prošnja, odpuste domov. — Nakupovanje jajec je ae. štajerskem zopet prosto in je prisilna oddaja odpravljena. Morda to tudi pri nas ne bi bilo slabo. ker se tem potom magistratu itak ne dobavlja toliko jajec, kot bi bilo želeti, ker blago v krajih, ki morajo oddati v Ljubljano, itak vojaštvo za dražji denar skoro vse pokupi. — Vsled suše so nekateri sadeži na Štajerskem popolnoma uničeni, zate se priporoča, njive, ki bi vsled tega imele ostati prazne, obsejati z ajdo, repo in peso ter korenjem. To je vse lepo, ampak zdi se nam, da bo povsod semenja primanjkovalo. Tudi na Kranjskem zlasti krompir v nekaterih krajih niti iz zemlje ni prišel. Deloma so bili kmetje v stanu posaditi ga na novo, a zato pa so sami brez jedilnega krompirja. Tudi fižol je v nekaterih krajih prpcsj trpel vsled slane, v drugih pa je bil popolnoma uničen. Morda so mogli posamezniki izpadek še nadomestiti, venclar se nam usiljuje misel, da so imeli zlasti tam premalo semenskega fižola, kjer je bila škoda najhujša. Na eventualnosti so oblasti premalo računale, ker sc je predvsem fižol odločno preveč v živo pobiral. Državno zavarovanje otrok uvedejo na Bavarskem; bavarska vlada bo dotično predlogo še to jesen izročila deželnemu zboru. Avtomobilski tovorni promet je uveden v Italiji za tako blago, ki sc hitro vsled vročine pokvari. Zaradi pomanjkanja premoga omejujejo porabo elektrike za razsvetljavo tudi v Petrogradu. Gledališča začenjajo s predstavami ob 7. uri in končavajo najpozneje ob II. uri zvečer. Primorske novice. Begunci iz Vojščice raztreseni po raz-nik krajih Avstrije, so gotovo radovedni, kaj jc napravila vojska z njihovimi domovi in s poljem. Deloma vam morem ugoditi, dragi Vojščičani, s tem, kar mi je povedal vojak Anton Masten, ki je bil doma dne 18. maja in vse pregledal hišo do hiše. Fotografija vasi bi ne bila nič kaj prijetna. V dolenji vasi so vse hiše brez strehe, na gorenji vasi so še tri hiše s streho: Dučeva, Jurenava in Valkova. Šola je še cela. Streha na cerkvi je vsa preluknjana; zido- ' vi cerkve zrahljani in pokvarjeni. V ka-planiji je še nepokvarjena okrogla soba, i drugo je porušeno. Drugod ni v vasi nobene strehe. Zidovi so povečini pokoncu. Iz hiš je izginil popolnoma ves les: vrata, okna, podovi, tramovi itd. Polje in travnike so granate dobro razkopale, in to je šlo brez pijače. Trte so od žalosti oolegle, Uer nimnio svojih pridnih gojiteliev; bi cz teh pa tudi terana nc bo. Vse opustošenje se bo dalo z božjo pomočjo i" vašo pridnostjo polagoma popraviti. Bog dej vašemu skrbnemu g. vikarju in vam vsem, kjerkoli ste, zdravje in srečno vrnitev, da bi se zopet v »tabru videli. Pozdrav! —-Val. Pirec. Umrl jc v Pulju cesarski svetnik, df včni nadupravitelj Karel Favetti, ravnatelj kreditnega in ekskomptnega društva v Puliu. Bil je zaveden Slovenec, doma z Goriškega. Županstva goriških evakuiranih občin poživljajo vse one stranke, ki so vložile prošnje za podporo, ali za povišanje pri dežel, komisiji za preživljanje v Ljubljani, pa nimajo še rešitve v rokah, naj to čimprej naznanijo svojemu županstvu, katero potem sestavi seznam in ga predloži tozadevni komisiji v svrho rešitve. V lažji pregled naj se sporočilu doda čas in urad, po katerem je bila vložena prošnja. Za iinančrega svetnika v področju primorskega finančnega ravnateljstva jc imenovan finančni tajnik v Mariboru dr. Fer-di nand Oplustil. Maši dijaki v laškem ujetništvu. Iz laškega ujetništva ie zopet pisal dijak Simčič Teoiil. Nahaja se v internatu v Brivio, prov. Como, ter piše, da njemu in sošolcu Šuct< gre pvav dobro v šoli. Šolsko leto sklenejo 24. t. m, Iz Brivia mi piše tudi dijak Mleku ž Božidar, ki pa ni v internatu. Pire: Tukaj se nam godi kakor Odiseju, ko se je vrnil domov in so ga svatje zaničevali. Fukaj jc tudi šeitošolec A. £uc (tjiV. zg*ornjtgc>j: ki se v bližnjem mestecu utega z "bistroumnostjo laške mladine v nekem zavodu. oa naša tolažba jc še misel. da bo dom. kf.te-.cmu smo ostali zve3ii, maščeval Rivier slo ••jene nam. V upanju, da se k-nelu. •••*v.-iin normclne razmere, pričakujemo oc- -rseoi; . Si^ .iič toži, da nima s1ovenskega č!: ; — Pop,-.-sani. Anorej Pate nrli. k. u. k Infč. Rgc. 107, 5-97 M. G. Komp., , . . . išče svojo ženo Marijo z otroci: Alojzijem, Janezom. Jožefom in Olgo, ki so rki.no vali pred naiijansko vojno v Kostanjevici žt. 64 pri Gorici in bili nato internirani. — Palrolo- odja Mihael Šterlin-ko, k. u. k. Rekonval. Abt. B. H, Nr. 2, Barake Mr. i, Lebving Štajersko, pro-i za naslov dušnega pastirja i z Gabrovice pri Komnu č. g. Ivana Vuga. -— Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1., išče Malijo Gorianca, roj. 1. 1861. v Desklali; v Gorici je tržil 5 premogom, ul. Formica št. 16. V septem bru 1916 je bi! v Ajdovščini. Tržaški tatovi na lovu za krušnimi izkaznicami. Minolo noč so vlomili tatovi v prostore tržaške krušne komisije v ulici aSr. C-iorgio in vse preobrnili za krušnimi izkaznicami. Toda oditi so morali praznih rok, ker po prvi tatvini krušnih kart te komisije ne puščajo več izkaznic v uradu, marveč jih spravljajo na varnejšem mestu. Delavčeva usoda. Te dni so potegnili i/ morja v Barkovljah pri Trstu moško truplo brez desne roke. Marija Pohtateimer, stanujoča v ul. S. Francesco dAssisi, je spoznala v utopljencu svojega podnajemni ka 34letnega Štefana Antonelli, ki je bil brez sledu izginil že dne 16. maja letos. Pokojnik je bil izvrsten mehanik, a ko je po nesreči izgubil na delu desno roko, je živel zelo revno, ker ni imel drugih dohodkov, nego kar si je mogel zaslužiti s popravljanjem šivalnih strojev. Po vsej priliki ga je lakota pognala v smrt. •ea »»» ■i Pri bolečinah vsled prehlajenja, starih ra- nsli itd. se pomire živci s Fellerjevini bol lajiajo-čim rcstlinskim esenčnim fluidom z zn. Elsa-fluid. Vi steklenic pošlje franko za 7 K 32 vin. lekarnar E. V. heller, Stubica, E!sa trg St. 13'1 (Hrvatsko). Moral bi biti vedno pri hiši. .Mnogo nad stotisoč zahvalna. Na prodaj sta dve skoro popolnoma nt»/i dvovprežni usnjati prva priprostejša, druga jako lina. — Natančnejša pojasnila daje g. Jože Rozman, Gradišče 13. od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, v deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka J. Pogačnik, 2W: Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13. Za izraze sočutja povodom bolezni in smrti naše blage, dobre matere, oziroma babice in stare matere, gospe izrekamo vsem svojo najis-krenejšo zahvalo! Bled—Ljubljana—Krško. v • 1560 Službe išče JBVB. star 30 let, oženjen, voj~ščine prost, pri posojilnici v kakem večjem kraju na Kranjskem ali Štajerskem, zmožen bilanciranja in vseh v to stroko spadajoCih del z 8letno prakso in z dobrimi spričevali. Poleg tega bi prevzel tudi službo občinskega tajnika. Rbsolviral ,Orglarsko šolo' in .Glasbeno matico' v Ljubljani in je zmožen poučevati ^evsko društvo ter godbo na pihala in lok. - 1 udbe na upravo »Slovenca" pod Šifro: Marljiv 567. JHUIM ZHHUHLH. Slavnemu vodstvo šestrazredne ljudske šole na Viču. Za prireditev žalne sv. maše, ki se je brala danes zjutraj ob 8. uri v župni cerkvi sv. Antona na Viču za dušni blagor mojega pred sovražnikom padlega sina, c. in kr. praporščaka Emila Žan-a ob udeležbi častitega učiteljskega zbora in šolske mladine, prejmite Vi, kakor tudi slavni učiteljski zbor ter prečastiti gospodje o. o. frančiškani tem potom mojo najudanejšo zahvalo. Naj Vam Gospod vojnih trum ta najlepši dokaz ljubavi in kolegijalnosti v obilni meri poplača, duši padlega junaka pa naj bo mi-losiljiv sodnik! V Ljubljani, dne 26. junija 1917. Žalosti potrti oče Fran Žan z rodbino. Hiša z vrtom v Ljubljani, na prometni cesti, urejena za več trgovin, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Pojasnila pri upravi lista pod 1529. — (Znamka za odgovor.) Dobri brivski in lutrižni aparati I.a britev iz srebro-jekla K 3 50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Perlekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 5, 6. Ia lasestrižni aparati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brux št. 1755, Češko. 112 Srbečico, potenje, solnčarlco, hraste, Izpuščaje, kožne bolezni, stare rane odpravi hitro In sigurno iantarsko Ne uma2o In ns liiSi. Mali lonček 3 K, Mfl "9 T si fi veliki lonček 5 K. liruiinski lonček 9 K ||Ie£ III z navodilom. K lemu spadajoče jan- iukhi^vi tarsko milo 4 K. — Izdeluje a r» Sžndor, lekarnar, Nagy Kiiros it. 31. Odda se 2 i/a leta stari fantiček za svojega. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 1569 (ako znamka za odgovor). Ovčji sir, polnomasten (vollfett) v sodčkih po 30—50 kg, malinov sok ter suhe češplje pošilja'I. Gigovič, S.sak, trgovina drv. 1558 Ženitbena ponudba. Mlad, inteligenten gospod, prijetne zunanjosti, si želi znanja z gospodično 18 do 26 let staro, v svrho ženitve. Cenjene ponudbe, ako mogoče s sliko pod ,Lepa bodočnost" 1562 na upravništvo . Slovenca". T p r. r J I l Samski vpokoienec s 150 K mesečno išče ori jazno in pohlevno udovo čedne zunanjosti v starosti do 40 let, ki ima svojo hišo in malo zemljišča, da se lahko redi ena krava in par prašičev, v svrho priženitve v prijaznem kraju, na Dolenjskem ali Sp. Štajerskem. Resne ponudbe naj se pošljejo na uoravništvo ,.Slovenca" pod „Preljubi dom 1557." Proda se več novih kmetijskih slovite tovarne „Umrath" kakor mlatilnlce, vra-lila (gepelni), siamoreznice, čistilniki, mlini za grozdje, stiskalnice za vino, travniške brane in drugi poljedelski stroji. Franc Hitti, Ljubljana, Martinova c. 2. Proda se. za vožnjo 4 leta star ter sive barve za pleme. Ljubijana, PoHanska c. 5i>" St. 9318. Razglas. Dobava drv. Mestni magistrat v Ljubljani dne 22. junija 1917. Mestna občina ljubljanska kupi do 3000 vagonov že posekanih suhih trdih in mehkih drv ter pozivlje dobavitelje, da stavijo čim hitreje mestnemu županstvu v Ljubljani svoje ponudbe z navedbo količine in cene. Eventualno (če se posreči dobiti vojake-sekače in voznike) se reflektuje tudi na drva, katera bi bilo šele posekati, toda le v ugodni legi, ako mogoče v okolišu ljubljanskega, kamniškega, litijskega in kočevskega okrajnega glavarstva. pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska cesta 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804 Sprejme -e za trafiko ^ a» zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki se hoče izvežbati za trafiko. Naslov pove uprava tega l.sta pod št. 1566 (uko znamka za odgovor). Proda se 3 '/4 leta stara mr KOBILft ter kupi rabljen a dobro ohranjen KOLESEM -m. ali kočija za enega konja Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 1563 (ako znamka za odgovor). Proda se enonadstropna ' ^ A z vsemi pritiklinami ter na lepem prostoru v Žužemberku, Naslov pove uprava „Slovenca1' pod št. 1559 (ako znamka za odgovor). ff^^vp' Nikakega zobobola .^V ' več, nobenih noči br- TM ■ Kupi se še dobro ohranjen Naslov kupca pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1561 (ako znamka za odgovor). Brez posebnega obvestila. Potrt:; neizmerne žalosti naznanjava vsem soro-^ dnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je najin jskrenoljubljeni, edini sin Oton Drelse dijak trgovske šole dne 26. tm. ob 3. uri zjutraj, po kratkem, težkem trpljenju, previden s tolažili sv. ver" boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega edinca se vrši v sredo dne 27. junija 1917 ob (i. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Florijana ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 26. junija 1917. Oton in Mara Drelse, žalujoča oče in mati. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Št. 154. RAZGLAS. S em se v zmislu pravil razglaša, da je izredni občni zbor podpisane blagajne dne 26, maja 1917 soglasno sklenil spremembo blagafmčmh pravil dne 4. januarja 1917, drž. zak. št, 6, ka z dnem i. julija 1917. v zmislu cesarske naredbe z dne 4. januarja 1917, drž. zak. št, 6, katere spremembe stopijo pro-vizorično v veljavo To se daje p. n. interesentom na znanje z dostavkoin, da so bistvene spremembe naslednje: 1. Priglaševanje in odglaševnnje zavarovancev je vršiti pismeno na tiskovinah, ki jih izda blagajna. — 2. Celokupni zavarovalni prispevek, od katerega plačuje delodajalec eno tretjino, zavarovanec pa dve tretjini, se določi tako, da znaša na teden štiri desetine povprečnega dnevnega delovnega zaslužka mezdnje stopnje, ki so že bile sporočene p. n. interesentom s posebno okrožnico. Šesti del tedenskega prispevka da dnevni prispevek, šestindvajsetkratni dnevni pa mesečni prispevek. Nedelje se ne upoštevajo. Plačevanje kakor dosedaj, in sicer mesečno za nazaj. — 3. Uvede se izredni podporni sklad za izredne podpore potrebne zavarovance, jetične in skro-fulozne ter v svrho podpiranja akcij zoper ljudske bolezni. Posamezni deli sklada začno poslovati dne 1. avgusta 1917, 1. septembra 1917 in 1, januarja 1918. Prispevek znaša za zavarovanca po 1 vinar, za delodajalca pa po pol vinarja na dan. — 4. Bolniška podporna doba se podaljša od 20 na 30 lednov za vse člane, za one, ki so zavarovani vsej eno oziroma dve leti, pa na 40 tednov oziroma eno leto. — 5. Bolniščina iti pogrebnina se zvišata za 15% nad postavni minimum. — 6. Poleg materinskega in varstva dojencev se uvede družinsko zavarovanje za članove svojcc. Podporna doba 30 tednov. Do definitivne uredbe zavarovanja in razposlatve pravil, se daje na željo natančnejša pojasnila v blagajni, Turjaški trg št. 4 1, od 8. dopoldne do 1. popoldne, kjer je na vpogled tudi nekaj izvodov pravil. Sočasno so razpošlje natančen pregled zavarovalnih prispevkov. Uvrstitev v nove mezdne stopnje se bo izvedla takoj na podlagi dosedanjih podatkov, tekom julija pa temeljem naznanil, ki jih bo treba napraviti. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, dne 25. junija 1917. Mihael Rožanec s. r., načelnik. lil jI a Mestna hranilnica v Radovljici Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljici Posojilnica v Radovljici dovoljujejo si tem potom naznaniti, da bodo pričenši z dnem 1 julija 1917 zjutraj za stranke uradovale od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne razun v nedeljah in praznikih ter prosijo, da blagovoli p. t. občinstvo vzeti to na znanje Ravnateljstvo Mestne hraniln cev Radovljici Ravnateljstvo Kmetske hranilnice In posojilnice v Radovljici Ravnateljstvo Posojilnice v Radovljici ni-1 lili mi II l