PstlnlM ptvMlNM Lete II., itev. 180 V Ljubljani, torek dne 2. avgusta 1921 Posamezna itev. 30 par • 1'20 K (shaja ob « zjutraj« Stane celoletno ,. 340 K mesečno.......90 m za zased. ozemlje. 360 . n Inozemstvo . , 600 » Oglasi n vsak mm višine stolpca (68 mm). 3 K mali oglasi do 30 mm (tolpea (58 mm) . 1 m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednlttvot Mlkloiltova eeata It Telefos H It Upravnlitvoi Sodna alte« It & Telefon It ML Satan Icr. polt lok urada itsv. 11.842. LJubljana, 1. avgusta. Pred dnevi se je pojavila vest o pogajanjih za zvezo med Madžarsko in Grško, naperjeno zoper Jugoslavijo. No, poročilo je bilo kmalu domentira-no; tudi od ofjcijelne grške strani. Da bi si take zveze želeli Madžari, t> tem ni dvoma. Oni bi sprejeli na svojo stran ►.ploli vsakogar, ki bi se jim ponudil, oziroma kogar bi bilo mogoče pridobiti /oper nas. Kajti zgodbe med Cphoslovažko, Romunijo in liašo kraljevino so vklanile Madžarsko, da ne more ničesar zoper svoje sosede, ki smo se osvobodili na njen račun. Drugo vprašanje je seveda, koliko bi si Budimpešta opomogla z grško rvez j. Zadeva pa jo zanimiva, z druge strani. Tako zv ezo hi mogla Grška skleniti iz strahu za Solun, boječ se. da bi ga mogli zasesti kdaj mi. Značilno je, da se polobna poročila pojavljajo že dokaj dolgo: vsako vsebuje v jedru naziranje, da računi med Grško in Jugoslavijo kljuh sicer formalno korektnim odnošajem niso čisti. V • političnem svetu prevladuje sodba, da jo sedanji politični položaj Soluna nevzdržen, caj predstavlja to pristaniške najenostavnejšo, najprirod-nejšo pot južne polovice Jugoslavije na morje. Vrb t"fa je obdano od jug v slovanskega zaledja, celo v mestu samem tvorijo Grki le šestino prebivalstva, večina pa. je židovska.. Sama ob sebi se vsiljuje zunanjemu ooazovalcu misel, da sodi Solun k Jugoslaviji. KI še dolgo, kar so se pojavile vesti, da se je obrnila Turčija na P "ograd s povabilom, naj si Jugoslavija vzame Solim. prav tako kakor hočejo Turki z orožjem v roki Grkom preoteti Sniir-no, dasi je formalno že posest Gršk». Ta soglasna domneva o jugoslovanskih aspiracijah na Soluu za enkrat šo ni našla potrdila v nobeni akciji Jugoslavije. Zato je tudi razumljivo, da Grška dementira korake, ki naj bi nb bila napravila v svrho bodoče zaščite makedonske obale. In če premislimo nam v bližnji bodočnosti tudi ni pričakovati, da bi se razvilo vprašanje Soluna. kajti ves sedanji položaj na Balkanskem polotoku je zgrajen na podlagi afirmacijo današniih državnih mej. Vsaka akcija, za Solun bi morala računati s popolnim preokretom ■•ravnovesja« na Balkanu. Nele razmerje do Grške, marveč tudi odnošaji do Bolgarije in Romuniio bi morali stopiti v drug stadij. Tega pa nam za bližnjo bodočnost, kakor že rečeno, ni pričakovati, saj si spričo preobilice notranjih in zunanjih problemov, ki jili moramo obvladati, noben naš diplomat ne more želeti, še novih tako kočljivih zapietljajev. Kako stališče bi zavzela u. pr., Uo-tminija glede našega eventualnega sunka na Solim, toga ne vemo. Glede Bolgarije bi bila menda stvar enostavnejša. Italiji pa bi bilo bržkone celo ljubo, ako bi mi koncentrirali svojo poglede na Solun. — Saj bi se s tem vsaj del naše pozornosti odvrnil od Adrije, ki bi jo Italijani tako radi nv pravili za svoje privatno morje, dočim bi jim bilo. všeč, Če bi šli nagajat Grkom na Egejsko morje, da bi na ta način poceni olajšali dol o Italiji, ki ji .iačenjc pomorskega položaja. Grške nikakor ni všeč. Ako ne vzamemo v račun poi>olne neprevidljive izpremombe celotnega položaja, nam tedaj v doglednem času ni pričakovati resnejše debate o Solunu in zato tudi ne grške diplomatska akcije proti nam. Parlament sprejel zakon ! Italija išče novih pogafani o zaščiti javnega reda v baroškem vprašanju PRED ARETACIJO KOMUNISTIČNIH POSLANCEV. OBNOVLJENJE MAGNATSKE ZBORNI-CE NA MADŽARSKEM. Beograd, 1. avgusta. Presbiro poroča fr. Budimpešte: Po poslednjih vesteh je iie izdelan zakonski načrt o gosposki zbornici ter se bo v kratkem predložil parlamentu v odobrenje. Po tem načrtu so člani gosposke zbornice kraljevski princi, ki so dovršili 24. leto in stalno bivajo v državi, nadalje pa cela vrsta o-sobnosti. ki pripadajo gosposki zbornici vsled njihovega dostojanstva ali službe. Razen tega se bodo volili tudi nekateri člani gosposke zbornice Iz plemiških rodbin. kiimujo glasovalno pravico, iz posameznih županij m prosvete. Državni poglavar sme končno imenovati nekatere osebe za dosmrtne člane gosposke zbornice, katerih število pa no smo presegati 25. Delokrog gosposke zbornico bo isti k.vkor je'bil delokrog bivše magnatske zbornic«. Beograd, 1. avgusta. (Izv.) Današnjo sejo Narodne skupščne je otvorll predsednik dr. Ivan Ribar ob 16.45. Po formalnostih se preide na dnevni red: poročilo zakonodajnega odseka o načrtu zakona o zaščiti varnosti in reda državi. Potem povzame besedo minister za notranje stvari Pribičevič in razlaga zakonski predlog, ki ga je vlada predložila. Zakon ie bil predložen strogo ustavnim potom. Postopalo se je po členu 133. ustave, ki izrečno predpisuje, da pridejo pred zakonodajni odsek vsi oni zakonski predlogi. ki se naslanjajo na unifikacijo našega zakonodajstva. Zakonski predlog o zaščiti rahte-va večje pravne zaščite za notranjo varnost in red v državi. To zaščito so zahtevale drure drŽave in so zaradi tega sprejete take zakone; tako n.pr. Amerika in Švica. Tendenca zakona je. da omogočuje, da oblastva morejo intervenirati, predno se udej-stvi kaka velika ideja in predno se kaka velika vstaja začne udejstvo-vatj. Minister Pribičevič dokazuje nato na podlagi programa in členov pravil komunistične stranke, da je komunizem vedno propagiral silo, s katero hoče priti do vlade. 2e vlada g. dr. Vesniča je hotela paralizirati to ra-zorno delovanje z zakonom o redu in radu. Med tem je izšla 'Obznana«, ki pa ni imela značaja sankcij in so jo tvigla uporabljati le upravna oblastva. Zato tudi ni imela onega učinka. kakor so ga pričakovali. Med tem sta bila izvršena dva atentata, ti a regenta Aleksandra in na ministra Dra-škoviča. Sedaj, ko so bile očitne namere komunistov, se je morala država pobrigati, da se ustvari zakon o zaščiti reda in varnosti v državi in zagotovi svobodni razvoj in zajamči družahni red v deželi Sedaj je prišel psihološki trenotek, da se predloži tak zakonski predlog. Zato minister pričakuje, da ga bo skupščina sprejela in tako storila svojo dolžnost napram državi. Qovor ministra Pribičeviča so z velikim zanimanjem poslušali vsi no- sland vladnih strank. Samo komunisti so ga orekinjali z raznimi medklici, da bi zmanjšal! efekt njegovega govora. Videlo se je. da se komunisti zavedajo, da se jim inajejo tla pod nogami, da nikakor niso tako sr—o-zavestni in da le skušajo rešiti, kar se še da rešiti iu da hočejo vzdrževati nekako kontinuiteto med svoMm prejšnjim oholim in drznim nastopanjem in sedanjo prikrito bojaznijo, k?i bo. Klerikalci, zlasti poslanec Ba-rič. so tudi delali ru«.ne ono-nbe. aH tudi trud ni imel uspeha. Po govoru ministra Pribičeviča so zeiiilioradnikl. komunisti, Jugoslovanski klub, republikanci, socialni de-mokratje In muslimani podali iztave svojih klubov, Zemljoradniki se zavzemali za izvršitev agrarne reforme v zmislu svojega programa in s tem pokazali, da tudi v tem resnem trenotku presojajo položaj le s strankarskega stališča, izjavili so končni, da bodo vlasovali za zakonski predlog. Komunisti so v svoji izjavi odpeli labudjo pesem. Pravijo, da predlog ni ustavno utemelien. To je bil ves niibov argument. Muslimani, republikanci in sociiainl demokrati so izražali bojazen, da se ta zakon ne bi uporabljal na druge prilike. Muslimani so izrazili bojazen, da zakoni, ki se bo pač uporabljal v boju zo-er kačake v južni Srbiji, ne bi zadel nedolžnih ljudi. Poslanec Sušnik ic v imenu klerikalcev dejal, da se boji, da se ne bi zakon raztegnil tudi na one, ki zastopajo idejo znanstvenega komunizma. Nato preide zbornica na glasovanje o zakonskem predlogu o zaščiti javnega miru in reda Za predlog je glasovalo 190. proti pa 54 poslancev. Predsednik dr. Ribar izjavlja, da je zakon snro'*ef in da bo jutri predložen v sankcijo. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja se vrši jutri ob 10. Beograd, 1. avgusta. (Izv.) Na pod-laci snrejetega zakona o zaščiti države bodo komunistični poslanci, kakor sc Kovori, prijeti že jutri. Tako bodo morali izvajati posledice iz svoje politike, ki so vedno le zastopali silo. IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA V ZBORNICI. Rim, 1. avgusta. (Izv.) Zunanji minister Della Torretta je izjavil v odseku za zunauje stvari, da namerava začeti nove prijateljske porazgovore z Jugoslavijo o kondominiju na reških lukah. Končna določitev meje je odvisna od trajanja te,Ta kondominiia, ki ea hoče Italija raztegniti na 99 let, dočim ga hoče Jugoslavija omejiti na največ 20 let. Dokler se ne končajo ta pogajanja. se razmre na Reki in v ba roški luki ne bodo mogle izpre- j meniti. Italijanska vlada bo sklenila j z Jugoslavijo pogodbo tudi brez so !.....n ja zastopnikov rečke vlade. S temi izjavami je italijanska politika napram Jugoslaviji jasno začrtana. Torretta je še dodal, da s sporazumom grofa Storže z Jugoslavijo. o katerem jc bilo Že toliko govora. usoda Baroša ni kompromitirana ne juristlčno in tudi ne po mednarodnem pravu. Ministrove izjave l so napravile zelo dober vtis. Blok vladnih strank za volitve PRUDLOG MINISTRSKZCA SVETA. Trocki pripravila nove vojske RUSKA KATASTROFA UNIČUJOČE NARAŠČA KodanJ, 1. avgusta. (Izv.) «Politiken» do znava iz Rovala, da je Trockij v seji osrednjega izvTševalnega odbora proro-koval vojno r. evropskimi državami, predvsem s Poljsko. Po njegovem mnenjn bo ta vojna boj za vsakdanji kruh. Trockij je dejal nadalje: Bližnja bodočnost bo pokazala da jc bil Ljeninov načrt prehran,len.ja le grad v zraku. Evropski kar pitalizem naju ui uikoli pomagal iu nam tudi nikoli no bo. Ti kapitalisti nas bodo raje pustili umreti lakote, kakor pa, da bi nam prodali kruha. Mi imamo le en izhod: s silo si moramo vzeti, česar uaw nočejo dati Naš prvi udaren lx> občutila Poljska, ki jo hočemo kaznovati, ker jo tako predrzno kršila riško mirovno pogodbo. Na ta način bomo ubili dve muhi na en udarec: kaznovali bomo Toljsko in pridobili kruha za na*e lačno prebivalstvo. I Reval 1. avgusta- (Izv.) Po avtentičnih poročilih razsaja med ?ladujočiml, ki korakajo v številu štirih milijonov oseb proti Moskvi, strašila kolera. Bolozen traja le kratko. Umrljivost jo strašna in znaSa 05 odstotkov. Kolera so loteva ie rdočih čet, ki so bilo poslano proti množicam, da bi jih zadržale. Mnogo rdečih gardi -, stov j0, t um un sla leji 1205 — 1215, «vi-carski franki 15.850 — 15.900. češkoslovaške krone 1225 — 1230, madžarske krono 245.25 - 248.25. Pariz, 1. avgusta. Francoska banka je včeraj znižala difkont.no mero od 6 na 5 in pol odstotka. Odstotna mera za pre-bin, ki imaio glasovalno pravico, iz nosa- ImintSki konferenca v Parizu Pariz, 29. julija. Zakulisna borba mod Londonom in P«rizom jo dobojovana; Ren ter jeva agencija jo uradno objavila, da ho s uide zavezniška konferenca k svojim posvetovanjem dne 1. avgusta v Parizu in no v Boulogneju, kakor se jo prvotno mislilo. Sklicanje zavezniško konforneo poštenja da je zmagalo angleško tališče in da se je moral Pariz, ki je hotel zavlačevati sestanek konference, vklo. niti... OotoMD je, da je sedaj Briand izgubil svojo igro, da je moral popustiti v obeh t,o6k,ih, s katerimi jo vodil svo.i j diplomatsi.o borbo. Briandovo stališče jo namreč bilo, da se zavezniška kon-feranca zvlačuje do pozno Jeseni in da moro Francija v teui času pošiljat svoje četo v Gornjo Klczijo. V prvi točki svojih zahtev, glede odlaganja konference jc Briand z ozirom na odklonilno stališče tudi ostalih zaveznikov, ne lo Anglije, odnehal deloma žc poprej v toliko, da jc pristal ua sestanek konferenc«, ali da se pred isto se-stanejo strokovnjaki, ki naj predelajo vsa aktualna vprašanja, ila potem predlozo koiiirrenci svoje elaboratu, katere bo ista sprejela, modificirala ali pa zavrgla. V svoji drugi t.očki. glede odpošilja-nja novih zavezniških čet- v Gornjo Šlczijo, pa Briand tu hotel popustiti do za-iii jega trenotka iu bili so žo momenti, ko s« je mislilo, da bo Francija ua svoj i roko kljub protestom iz Londona prevzla sama akcijo v Gornji Sle-ziji. V tem vprašanju sta si bili francosko in angleško stališče v takem na-bprotfitvu, da. se jo bilo bati konflikta med Parizom iu Londonom. Vodila sc je dolga oficljolna in neoficijelua polemika med obema kabinetoma, londonska vlada je v,ednu in dosledno priporočali skrajno previdnost, in utnerje-nost v biczij.-keui vprašanju, zagotavljala je zaveznike, da nemška \Virtho-va \ lada kljub raznih malenkostnih nesporazumov vrši lojalno obvezo in .dolžnosti, ki jih ima napram antanti. Briand pa v te,ni vprašanju ui uika-kor hotel popustiti. Dosledno je odklanjal vsako kompromisno taktiko iu si vedno novimi argumenti je pritiskal ca angleško vlado. Toda Lloyd George jc bil nepopustljiv . dasi sc jc v začetku zdelo, da bo moral radi negotovega političnega položaja vsaj deloma popustiti. Toda rešitev rudarskega štrajka in začasni sporazum z Irsko sta zboljšala notranji položaj Anglijo. Dogodki ua vzholu so utrdili njen zunanji položaj, tako da jo dobil Lloyd Goorge močno odporno točko v svojem odkloiijevalr.em stališču. Lloydovo stališče proti francoskim tali tovarn je podpirala vsa angleška javnost, posebno pa zastopniki angleške velike industrije, ki so zahtevali od angleške vlade, da. naj zastavi vse Svoje sile, da zavlada v Evropi defi-nitiven mir in da se onemogočijo vsaki uadaljni povodi za nove konflikte; z istimi argumenti je pritisnila na vlado tudi delavska stranka. To je dal d Lloyd Georgeu še več poguma, da je odločno odklanjal vsak kompromis in končno zmagal ua vsi črti. »Temps* je že nekaj dni sem pripravljal javnost na umik francos. vl v de in so zavzemal za predlo " ( ''"'zona da naj zavezniki v slučaju nemirov v Gornji Sleziji podvzamejo represalije na. Renu. Angleška vlada, je francoskemu stališču popustila samo v eni točki, namreč glede predkonfcrenee strokovnjakov; ta konferenca se je res takoj sestala., a malo je upanja, da bi mogla izvršiti vsaj en del svoje naloge, ker je mnogo premalo časa, a materija! ie jako obširen. Res, da, jo ves materijal že pripravljen, ali čas je prekratek, :la bi konferenca za, par dni mogla, rešiti komplicirano Klozijsko vpračanj*. Zato so strokovnjaki vzeli takoj v pretres razna gospodarska vprašanja. Značilno je, da so je ameriška javnost v tem vprašanju zavzola za francosko stališče in prigovarjala Angliji, da na,j popusti, to pa ne radi stvari samo, ampak iz oportunizraa. Polkovnik II0U80, ki je mnogo razpravljal 3 tem vprašanju, namreč trdi, tla bi n!> pristopno stališče Anglijo moglo izzvati kabinetno krizo v Franciji, za Brian-dom bi prišel še radikalnejši kabinet, ki bi ua svojo roko vodil svojo politiko v Sloziji in na Renu. To bi moglo izzvati nove 111 nedogledne konflikte. Polkovniku Uouseu se zdi ta spora-ziun med Londonom in Parizom, od-nosno kapitulacija Brianda le navidezna, ker ne veruje v tako popolno popustljivost francoske vlado v načelnih vprašanjih. Zato je mnenja, da se bo položaj razjasnil šele na pariški konferenci. Dalmatinski klerikalci proti Radiiu V neki svoji izjavi je nedavno izjavil Radič, da mu je programno najbližja klerikalna stranka in da bo eventualno mogel saruo s to stranko stopiti v dogovore. V odgovor na I o je ljubljanski .-Slovenec* takoj napisal uvodni članek iti sprejel z velikim veseljem pjnuja.no nm roko. Zagrebški listi so zo poročali o nekih pogajanjih inod klerikalci, zajeilnlčarji in Radi-čevci; posledice teh pogajanj so sc takoj poznale. Iz Hrvatske /ajcdnice jo izstopil dr. Walter. ki je bil odločno proti vsaki zvezi z Radičevoi kot proti-državnimi elementi. Proti zvezi z Padloovci so so pa odločno izjavili dalmatinski klerikalci, ki smatrajo vsak poskus zveze z Radi-čevci kot. protidržiiven in protiuaro-den akt. Glasilo dalmatinsko ljudsko stranko »Jadran* namreč piše: Stje-pan Rad.e, ki jo danes organizator opozicije in igra v njenem stvarjanju največjo ulogo, je dokazal v zadnjih letih svojo nesolldnost, nostalnost in neodločnost, zato smatramo, da od njegove akcijo nimamo prav ničesar pričakovati. Radie hoče zopet nasuti peska v oči hrvatski javnosti in pri-1 vabiti ua svojo stran vsaj hrvatske člane »Jugoslovanskega kluba*, da bi ra priznali vsaj ti kot predsednika hrvatsko republike. Pričakujemo »Jugoslovanski klub' ne bo šel na li-manice ltadieu in nc bo stopil na tanki in spolzki led njegove politike. Ako hoče gospod Radič dela. tedaj je skrajni čas. da preneha s svojo pasivno politiko, ki jc naravnost, zločinska za hrvatski narod in našo (lržavoi naj mesto rleinagoških fraz 111 poneiunnje-vanja ter zapeljevanja seljaških mas pristopi k pozitivnemu in realnemu delu. nlfestlrat! za dosedanje meje ter tndl za priključitev še noodrešenlh 20.000 prekmurskih Slovencev monošlorskc okolice k Jugoslaviji. Na vseh toli prireditvah, ki 60 le narodne in nepolitične, sodeluje vojaška godba iz Zagreba, pevski odbor »Ljubljana* ter prekmurski slovenski dijaki, ki predstavljajo ljudske igre. Na ta-borjih bodo govorili najboljši ljudski govorniki. Za jod in pijačo bo vsestransko preskrbljeno. Pripravljalni odbor vabi vse brate Slovence in Hrvate tostran Mure, da pohite v dneh tega slavja v Preknmrje ter si ob tej priliki ogledajo tudi ta lepi del naše zemlje. Zveze z vlaki iz Slovenije in Hrvatske do Dolnje Lendavo ter nazaj so zelo ugodne. Polemika o dr. Ryba-revem stanovanju V sobotnom »Sloveuskom Narodu* so zavzema —U— za svojega osebnega pri- i jutelja. iu stanovskega tovariša, odvetnika dr. Rybara. Tudi mi mu privoščimo bivati v Ljubljani, opozurjati pa moramo ponovno, da pri nakazovanju stanovanj no smejo biti merodajne osebno simpatijo, marveč edinolc zakonski predpisi. Naj odvetnik dr. Rybar stanovanje dobi, ali ne,, dejstvo jc, da njemu po stanovaujski na 1 rodbi no gre stanovanje; kajti Člen 20. stanovanjske uaredbo od 21. maja 1921 so glasi: »Stanovanjska oblastva dodelu-jejo stanovanja in stanovanjsko dole: a) osebam, M morajo tt tfMTsvnsga Interesa stanovati v dotičnem kraju; tem osebam se prištevajo tudi kr. javni notarji; b) šele potem, ko se' dodele stanovanja takim osebam, se dodelujejo onim, ki morajo stanovati iz javnega Interesa, nadalje o-nlm, ki ostanejo po členu 14 brez stanovanja in naposled onim, ki morajo stanovati v dotičnem kraju, a so po svojem skonomskem in socialnem položaju navezani na socialno zaščito*. Zakon pravi torej, da dobijo pred vsemi drugimi najproj državni uslužbenci In notarji stanovanje in šele potom, če so vsi ti pod streho, pridejo drugi na vrsto. Znano je tudi, da je na stotine državnih uslužbencev, vseučiliščnih profesorjev, srednješolskih profesorjev, sodnikov, oficirjov, političnih uradnikov, želez, nlčarjsv, oflcijalov Itd. itd. brez strehe. Mož, ki opravlja službo v Ljubljani, stanuje v kakem podstrešju, žena in otroci pa so razkropljeni po deželi. I11 ti državni uslužbenci že čakajo 2 loti ali še več na stanovanje. Ako hi imeli gospodje NSS kaj čuta za te državno uslužbence po barakah, vagonih in kleteh ter za vso drugo bedno prebivalstvo brez stanovanja in kaj zmis-la za pravo in pravico, ne bi zahtevali od stanovanjskega urada, naj protizakonito nakaže dr. Rybaru stanovanje. Ali naj naša uprava z nogami tepta zakone? Ali naj ima dr. Rybar prednost prod bto in sto državnimi uslužbenci, ki si morajo od ust. odtrgati, zato da preživijo svojo rodbino na deželi? Kjo je NSS, ki hoče biti zalčitnica vseli malih in revnih? Po sveta — K seji vrhovnega sveta, ki se vrši dne 8. avgusta, se povabi tudi BpI-gija. Zedinjene države bodo odposlale k seji svojega opazovalca. Vrhovni svot so bo najbržc bavil tudi z orijent-skim vprašanjem, čeprav Grška ni zaprosila zaveznikov za posredovanje. — Ogromna ledena jama na Solno- graškem. Društvo za prouČava.ujo podzemeljskih jam na Solnograškein poroča o nedavno odkriti ogromni ledeni jami v gorovju Tennen, ki je največja podzemeljska jama sveta. Večen led, več metrov debel, pokriva, tla jame in ee razprostira kot največji podzemeljski ledenik nad 2000 metrov v gorovje. Nekako v srdei tega labi-rinta so nahaja ledeno jezero, dolgo 80 metrov. Na. kraju ledenika se nahaja celo omrežje podzemskih hodnikov, ki pa niso pokriti 7. ledom. Doslej so proučevalci te ogromne podzemeljske jame prodrli 21 kilometrov daleč v go-tovje. Proslava dveletnice osvoboienia Prek« murfa Prekmurski Slovenci priredijo v dneh 13., 14. in 15. avgusta t,. 1. v Dolnji Lendavi, Črensovcih, Murski Soboti in Turnišču velike narodue slavnosti v proslavo dveletnice osvo-bojenja Prekmurja. iz madžarskega robstva. Te slavnosti bodo imele poseben pomen žo zaradi tega, ker je z dnem 26. julija 1.1. stopila v veljavo trianon-ska mirovna pogodba ter bo skoraj začela razmejitvena komisija določevati definitivno mejo med našo kraljevino in madžarsko državo. Madžari si posebno v Prekmurju upajo doseči od razmejitvene komisije gotove mejno korekture v svoj prilog. Prekmursko prebivalstvo, tlačeno tisoč let po madžarskih vlastodržcih, hoče te narodno slavnosti združiti z velikimi ljudskimi tabori, na katerih hoče enodušno ma- Politične beležke + Zakonodajni od6ek se je razdelil na sekcije. Vlada je poslala odseku okoli 350 uredb, ki jih je sedaj treba vzakoniti. Vse te uredbe bodo razde Ijene med sekcijo. Zakonodajni odsek bo delal tudi v času, ko skupščina ne bo zborovala. -f Uosar in Prepeluh. V svojem »Avtfnomistu* priporoča. Prepeluh toplo neko Gosarjevo socialistično delo. Priporočilo je na.pisauo tako toplo in odkritosrčno, kot gotovo pokojni Abditus ni nikdar priporočal svojih spisov o socijalni demokraciji. -f- Tendencijozno vprašanje. Včerajšnji »Novi Čas* poroča v svoji izvirni brzojavki iz Zagreba o sestanku zastopnikov hrvatskih opozicijonalnih strank, kateremu so prisostvovali delegati frankovcev, zajedničarjev, Ra-dičevcev in bosanskih težakov. Poročilo pravi, da so je tia tem sestanku sestavila nekaka vlada za Hrvatsko. Potem pa dostavlja: Točnejših podatkov o ti vladi še ni, pač pa krožijo v javnosti vsakovrstne verzije. — V istem času, ko se jo pojavil »Novi čas s svojim poročilom, so se pojavile pa tudi iz katoliške tiskarne tendoncijoz- ne ve6ti o nemirih na Hrvatskem! Ta slučaj je Jasen dokaz, odkod prihajajo razne alarmujoče vesti, ki se širijo od časa do časa v javnosti. Naše nebo v avgustu! Dasiravno noči rastejo, ne bo avgust prikladen za opazovanje velikih planetov. Jupiter in Saturn prihajata v navidezno bližino Solnca, ter ju bo radi večerne zarje na zapadnem nebu težje opazovati. Do sedaj sta stala oba planeta v premi črti Saturn-Jupiter-Regul. Polagoma se oba. planota približujeta. tako da bodeta imela koncem meseca navidezno razdaljo 1 ločne stopinje. Dno 6. avgusta ob 19. uri bo stal Saturn za 9 luninih premerov severno nad prvim krajcem. Saturnov obroč se v tem mesecu ne vidi, ker se Zemlja, nahaja v podaljšani ravnini Saturnovega obroča. Z daljnogledi jo mogoče opazovati tudi obroč, ki ima podobo tanke ravne črto. Ako si mislimo dne 22. avgusta od Saturna preko Jupitra, potegnjeno ravno črto, zadene ta črta, ravno na naše Solnce. Ta dan stoje Saturn, Jupiter in Solnce tudi v svetovnom prostoru v i3ti Črti. Ta pojav imenujemo lielioeentrično snidenje Jupitra s Saturnom. Oba planeta bosta, vidna ša ves mesec na večernem nebu. Planeti Merkur, Venera in Mart so na jutranjem nebu. 3. avgusta stoji Mart severno nad zadnjim krajcem. 11. av- Sista bo možno opazovati planeta erkurija in Marta istočasno z daljno- gledom, ker prideta na. nebu navidezno prav blizu skupaj. Koncem meseca postane Merkurij zopet večerna zvezda. Venus kot Danica bo vidna 30. avgusta severno nad zadnjim luninim krajcem. Mod lepo pojave na nebu štejemo tudi utrinke ali kresnice. So gotovi časi, ko se zvezde mnogobrojno utri-njajo. Vsako leto 10. in 11. avgusta se iz ozvezdja Perzeja prav pogosto utrinja. Takšno utrinke zovemo Pcrze-ide. 2o v julijskem poročilu smo omenili, da imajo utrinki neko zvezo s kometi. Zgodilo se je, da so kometi, ki so§ prišli v naše, osolnčje, mahoma ne-stali. a nato so se nir*to kometa pojavili utrinki. Kometove glave niso tako gost« mase n. pr. naša zemlja; njih sestava je rahlejša. Komet se na svojem kroženju krog solnca, pod njegovim in drugih planetov vplivom večkrat razsipljc. Razsuti ostanki kometa, krožijo po isti poti kakor projc in so čim dalje bolj ra.zsipljejo v svojem tiru. '11 ostanki, nekak roj, so ua redkoma posejani tako je en drobec odilaljen po več sto kilometrov ad drugega. Večkrat se dogodi, da, prido tak roj malih ostankov nebeških '.eles v obližje naše zemlje, ki potegno to drobce vsled svoje privlačne sile naso. Vsled velike hitrosti, ki jo imajo ti drobci in vadi trenja y. iw«>m ozračju, zažare in zgore po navadi že v višini 100—150 km nad zemljo. Pripeti so tudi, da pride v naše ozračje večji kos, ki se z veliko svetlobo pojavi na nebu, tako da pušča za seboj ognjen rep. Te večje utrinko imenujemo ognjene krog-lje, tudi bolide. Dasiravno imajo večji utrinki, ko pridejo v naše ozračje celo po več sto metrov v premoru, po veči-ui vsi zgore v zraku radi silne hitrosti in trenja. Semtertja pa veliki utrinki nc zogre popolnoma ter padejo njihovi ostanki na. našo zemljo kot meteoriti. V meteoritih se nahaja jo iste snovi kot na naši zemlji: železo, nikel in dr. Avgustovi utrinki, Perzeidi, niso najštevilnejši; utrinki, ki se pojavljajo meseca novembra, Leonidi, se vsakih 33 let prav v gostili rojih vsujejo na zemljo. Leta 823. so padali na Saksonskem utrinki v tako ogromnem številu, da je bilo več ljudi in živine ubitih ter je zgorelo 35 vasi. Leta 1060. je padel zelo majhen utrinek v Milanu v samostan S. Maria della Poce ter je ubij na mestu meniha. 7. marca 1618 je padel meteorit o polnoči v Parizu na, justično palačo ter zažgal sejno dvorano. Takih slučajev, da so meteoriti na-pravljali tudi škodo, je skoro v vsakem stoletju po nekoliko. Ivan Tomec. Sokolski vestnik TEKME SOKOLSKE ŽUPE LJUBLJANA !. V soboto popoldne se |c vršila v realki tekma za prvenstvo župe Ljubljana I. Priglasili so se bratje Stane Derganc S. I, Primožič Ciril S. H. In Delak Zvonko S. I. Od 200 doscglljih točk so dosegli Derganc 146, Prhnožč 97 iu pol In Delak 89 in pol točk. V nedeljo zjutrai so sc vršile zapne tekme. Od članov v višjem oddelku — 100 dosgllivih točk — ie dosegel prvo mesto Hlastan Slavko S. L — 76 točk, drugo mesto Derganc Stane S. I. — 75 In pol točk in tretje mesto Delak Zvonko — 67 točk. Med vrstami v nižjem ddelku — 460 dosegljivih točk — le bila prva Ribnica, 431 točk, druga Sokol I — 421 točk in tretja Sokol II. 388 in pol točke. — Med posamezniki teh vrst je dosegel od 90 dosegllvlh točk prvo mesto Capuder Pero, S. I. 85 točk, drugo mesto Brunčič Josip Stepania vas, 83 in pol točke In tretje mesto Jeršek P. S. II. In Cvlkel Lojze. S. I. vsak po 79 in pol točke. Članice. — Višji oddelek. — 500 dosegljivih točk, vrsta Sokola U., vodnica sestra Urbančič Ivanka, 383 točk. V tej vrsti so dosegle posamenlce od 80 do-dosegljivih točk s. Blutala Micka 66 točk, s. Frank Olga 63 točk in s. Urbančič Ivanka 62 točk —vse članice Sokola II. Clanee. Nižji oddelek. Od 440 doscglji-Ijivih točk je dosegla vrsta Sokola I., vodnica s. Berta Lozei — 390 točk, vrsta Litlja-Šmartno, vodnica s. Marinka Debe-ljak 385 točk In vrsta Ribnica, vodnica s.Anica Klun, 343 točk. Prvo mesto izmed posameznic je dosegla od 70 dosegljivih točk s. Kolbe Mara lz Litije-Šmart-na 69 točk; drugi sta bili s.Lozej Berta in Feldstein Šteli, S. I po 68 točk in tret-la s. Fincinger Franja, Lltija-Šmartno 66 točk. 2upl Ljubljana I. čestitamo na tem res lepem telovadnem uspehu. * ZLET SOKOLSKE ŽUPE LJUBLJANA I. Sokolska župa Ljubljana I lina včlanjenih 25 sokolsklh društev, med temi dve društvi iz Ljubljane, Sokol I in II, ostala društva pa so v bližnji in daljni okolici mesta.. Župa je priredila v nedeljo svoj 2upnl zlet z javno telovadbo ln žttpnimi tekmami. Prireditev je bila v vsakem oziru prvovrstna in jc dosegla nepričakovano lope uspehe tako v strok, telovadnem kakor tudi v veseličnem oziru. Potek prireditve je bil v kratkem sledeči: Ob 6. zjutraj badnica Sokolske godbe. — Dopoldne vale na zletnem telovadišču v Trnovem ki so izpadle sicer jako po-voljno, vendar pa jih je popoldanski javni nastop daleč prekašal. Ob 2. popoldne se jc zbralo Sokolstvo pred Mestnim domom, kjor se je razvrstil impozanten sprevod na telovadišče. Na čelu je korakala godba Sokola II, približno 30 mož. Sledili so častni gostje, zastopniki sokol-skili društev Kranj, Kamnik, Radovliica, Zagreb, Primorski Sokol, Sokol Ljubljana. Kranjska sokolska župa In zastopstvo v župi včlanjenih Sokolsklh društev. Prapori Clrknica, Ribnica in Logatec. Sledil ziin je Jezdni odsek okoli 30 iezdecev. Za njim se je razvrstil številni ženski in moški naraščaj — godba dravske divizije in impozantna četa ponosnih Soko-iic, članic društev župe Ljubljana 1. Sprevoda in telovadbe se je udeležilo preko 1000 članov, članic in naraščaja. — Na prostranem, lepo okrašenem telovadnem prostoru se je vršila javna telovadba s sledečim sporedom: Ženska deca — 96 /j ljubkih deklic — Je Izvajala znane vaje je predsednik C. M. nik in blagajnik? Kdo je pevovodja našega diunega pevskega društva -Zvon«? Kdo jo društveni tajnik? Kdo je tajnica in kdo blagajničarka O. M. ženske podružnice? Kdo jo predsednik trboveljske Elektrarne in kdo njen tajnik? Kdo jo pesojilniški tajnik? Kdo je blagajničar in kdo tajnik Kmetijske podružnico? Kdo so bili prvi med ustanovitolji Sokola, Gasilnega društva itd. in so člani vseh trboveljskih narodnih društev? Na vsa ta vprašanja odgovarjam: Učitelji in učiteljice, naš ponos! Oni so delali vsak po svojih uiočeh in zmožnostih za dobrobit slovenskega življa in za proovit naše mlade države šo predno so poznali prosvetnega ministra Priblčeviča ln bodo dolovali na narodnem polju, ko žo davno več no bo begal ljudstvo kak Brandnor. Njomu samemu pa svetujemo kot »izvrstnemu po-litičarju in organizatorju* stranke NSS, da naj dobro premisli prodno pošilja med svet lašnjiva in obrekljiva predbaclvanja na ves stan v listu lastnika, ki je nekdaj sam poskusil sladkosti učitoljskega stanu, a učiteljstvo no more za to, ako leži g. Posek danes na milijonih, ki si jih gotovo ni zaslužil na polju ljudske prosveto in na delu za narodni blagor. — Eden, ki čisla učiteljstvo in ceni njegovo delo! * Volitev župana v Rogaški Slatini. j Kakor znanu. je pri občinskih volitvah ' v našem lepem zdravilišču zmagala JDS < z absolutno vočino. Neosnovani ugovor socialistov jo vlada zavrnila. Za župana jo izvoljen vrli naš pristaš g. Vilko Bizjak, lastnik parue pekarne in tvornice keksov. Prvi svotovalec je demokrat g. Slavko llvalec. Novemu županu in odboru priporočamo posebno nujno, da vzajemno z ravnateljem zdravilišča opero madeže In izbriše grehe, katere je zapustil na Slatini Dolenc. * Vročina v Beogradu. Iz BeograJa nam pročajo: Tukaj vlada naravnost neznosna vročina. Toplomer je kazal 31. julija opoldne na solncu 64-4 stopinj C, a v senci 46-5 stopiuj C. * Odsek za tujski promet v Sarajevu. V Sarajevo je prispel pretočeni potok šof odclonja za tujski promot v ministrstvu trgovine in industrije naš rojak dr. Ciril Žižek. S vrha njegovega prihoda je, da organizira pri sarajevski vladi poseben odsek za tujski promet. * Italijanski financarji na našcui ozemlju. Pretočeno soboto so težko ranjenega pripeljali orožnika Josipa Vodiška v tukajšnjo garnlzijeko bolnico. Kakor smo izvt-illi, je uasu orožniška patrulja iz Bohinjsko Bistrice zalotila pri Nemških dva italijanska financarja na našem ozemljil. Patrulja je italijauskima financarjema napovedala, aretacijo. En finanenr je skušal uteči, drugega pa jo orožnik Vodišek preiskoval. Italijan pa je na-gloma potegnil iz žepa revolver ter ustrelil orožnika v trebuh in v nogo. Poškodba orožnika Vodiška. je težka. * V znamenju alkohola. V nedeljo zvo-čer je prišol OOletni kočijai Anton Gradišnik na obiske k svojemu tovarišu Fri-cu Gačniku v Mariboru. Snidenje sta zalila najprej dobro z vinrem, končno so pa pod vplivom preveč zavžitega alkohola sprla in stepla, da sta bila oba krvava. Kot prijatelja sta so podaja ob skupaj na rešiluo postajo, kjer so ju obvezali. * Sleparski ženin. S trgovko, vdovo Frančiško Dolinšek na Ostrožuem pri Celju, so jo seznanil in zaročil ljubljanski invalid Friderik Uhl. Nalagal so ji je, da ima 1 4dnevni dopust in jo pregovoril, da mu je izročila 4700 K za nakup stvari, ki so potrebne za poroko, nakar jo sleparski ženiu z denarjem pobegnil. * Pazite na svoje stvari! Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je izmaknila neznana tatica trgovki Kristini Pulj iz Gu-štanja med kupovanjem vozuega listka 43 m blaga in en ducat moških srajc s svilenimi prsi in ovratniku Blago je vredno po nakupni coni za trgovce 2575 K. * Pobegnil je iz kaznilnice, v Mariboru 271otni tesar in kolar, Ivan feebat iz Pred-trga pri Radovljici. Šobat jo bil svoječas-no obsojon zaradi tatvino na dve leti težke ječe. Pobegnil je od delavskega oddelka pri baronu Rozmanitu v Logu pri Bistrici. * Razue tatvine. Pri posestniku Mihaelu Narobe v Daljni vasi pri Rudniku je vlomil neznan tat in si nabral že cel kup raznega blaga, da ga odnese. Ravno, ko jc hotel odnesti naropano blago, pa ga jo presenetila in prepodila domača hčerka, ki jo prišla slučajno s polja domov. — Med železniško vožnjo na progi Mari-bor-Grobelno, je ukradel nepoznat železniški rokovnjač trgovcu Antonu Woiss-manu iz Zagreba potni ročni kovčok z blagom v skupni vrednosti 15.200 K. — Pri madžarskem konzulatu v Trstu je po-novoril SomlyiJ Josip, bivši trg. pom. iz Kiraiyhasa, soda,j zaupnik konzulata, čok za 200.000 K in pobegnil v Nemško Avstrijo. — V soboto in nedeljo jc bilo prijavljenih več tatvin koles, ki so bila po večini ukradena iz vež, odnosno vrtov raznih javnih lokalov in zabavnih prostorov. TfVRtfsft Severni 8el Zedlnjenfli »f-' žav, Spodnja Kanada, Belgija, Holaud- aka, Anglija, Danska, Švica. Poljska, Srednja Rusija, September in oktohor: Škotska, Švedska, Norveška. Severna Rusija. November: Južua Afrika, Santa Fe December: Ostale pokrajine Ar-gentinije, Peru, Urugvaj, Borneo, Avstralija. ODKOD TURŠKI GRB. Početkom tega meseca jo bilo v Carigradu in tudi drugje lahko opazovati na nočnem nebu, kako se jo Vonora popolnoma. približala mesecu. Taka konstela-clja Vonore in meseca Je za Turke znamenje sreče, na katero mnogo drže. Pri toj priliki se jo mnogo pisalo o turškem grbu, ki predstavlja srebrni polmesoc, ki ima med dvema rogovoma srebrno zvo-zdo. Ta grb imajo Turki od 13. stoletja kot vojni in verski znak. Toda spoštovanje meseca je pri Orijentalrih žo jako staro. Spoštovali so ga že tri stoletja pred Kristovim rojstvom. Takrat jo baje mesec, ki je prodrl naglo iz oblakov, izdal sovražim jim makedonsko vojsko. Od takrat so spoštovali v Bizaucu mesec kot znak moči. Od Bizantincev pa so ta znak pozneje prevzeli Turki ČUDEN OTOK. Iz neko knjige, ki natanko opisuje Japonsko, so posueto sledečo podrobnosti o otoku Migajima, ki je izmed vseli otokov morda najbolj čudovit, in nenaraven. No pomni so, da bi na tem otoku kdo kdaj umrl. ali pa se rodil. Kadar žena čuti, da bo porodila dete, ali čo kaka družina pričakuje smrt kakega svojca, potem bodočo mati ali umirajočega prenesejo na druge otoke. Ze od pradavnine je bila težko kaznovana vsaka rodbina, kateri so je morda iz nemarnosti zgodilo, da je Itak njen član izdihnil na tom svetem otoku. V očeh Japoncev je namreč otok Migajima eno od treh čudežov Nipona. Večina prebivalcev obstoji iz duhovnikov, kiparjev in ribičev. Del otoka je obdelan in napo jen s kristalno čisto vodo. __ Gospodarstvo Francijo prvega polletja tuga letH jei tK segel 10„107,488.000 frankov, dodfaa znašal v istem razdobju lansko^« letal 26„191,702.000 trankov. Zmanjšanje uvo* za ima vzrok v omejitvi iudjustrijskUl potrebščin. Izvoz jo znašal v 'i s tom času 10„799,855.000 fr. proti 12,r-fl')6,288.08< frankov v istem razdobju lausi.ega let* Velikanski primanjkljaj v poljskem proračunu. Poljski finančni minister M povedal v proračunskem govomu, da zna« ša doficit 80 milijard poljskih mark. I« javil jc, da bo za kritje tega primanjkljaja potrebno zvišanje direktnih .davkov iil pomnolenje državnih monopolov. Poljska časopisje kritizira v proračunu zlasti prevelik tajni dispozioijski loud. Iti /naši četrt milijarde, in pa volikanftki vojaški proračun v znesku 61 milijaid p. mark. -» Zbirka za zlato podlago v Poljaki, znaša v Lvovu 15 qu žlahtnih kovin v, vrednosti 300 milijonov poljskih mark. — Cirkulacija bankovcev v Angliji. Dne 28. julija jo bilo v Angliji v premem 128,283.000 funtov -tevlingov (proti 177,718 tisoč funtov štcrlingov po prejšnjem izkazu Angleške banke. «= Ameriška prohihitivnp carina n,| magnezit. Kakor izročajo ia Nevvvorka, bodo Zedinjeue drŽave uvqdlo prohibi-tivno carino na uuignezit. S teui bo naj-liolj prizadeta avstrijska industrija ma-gnezita, kajti pred vojno jn šlo trlfetrt celokupne avstrijske luacnojutue produkcije v Zedlnjeno državo. ■--- Nazadovanej zunanje trgovine Ze« dinjenih držav. Nazadovanj- izvoza Ze. To in ono ČAS ŽETVE V RAZNIH DEŽELAH. Januari Nova Zelandija ln Chile. Februar in m a r c: Gornji Egipt, Azija, Mehiko, Alžir, Srednja Azija, Kitajska in Japonska. J u n i In j u 1 i j: južni del Zedinjenih držav. Gornja Kanada, Rumunija, Bol- garska, Južna Rusija, Madžarska, Jugo-lanske podružnice? Kdo je podružični tai- i slavija, Češkoslovaška, Nemčija, Anglija, Šport in turistika PLAVALNA TEKMA NA LJUBLJANICI. Nedeljske plavalne tekme, ki jih |c priredil Llubllanskl športni klub na Llubija-nlcl, so bile lep In pomemben dogodek v našem športnem žlvlicnlu. Tako po številu tekmovalcev, kakor po kakovosti doseženih rezultatov so pokazale vsestranski napredek in spadaio brez dvorna med najboljše plavalne prireditve, kar smo jih imeli v Jugoslaviji. K tekmi ie bilo prllavjenih llb tek-inovalccv, v resnici lili le tekmovalo pri 12 točkah sporeda 90. Vftetl so tu tudi oni. ki so tekmovali pri dveh aH treh točkah, tako da se ie tekem udeležilo 71 raznih gospodov in dam. Zastopani so bili Llubllanskl športni klub z 18 tekmovalci, Ilirila s 17, Jadran 11, Primorle 9, Svoboda 5, Sparta 4, 2cnsko telovadno društvo 3, kolesarska Ilirija 1, Akademski športni kluli 1 In izven klubov 2. Občinstva jc bilo nad 1000 v ograjenem prostoru, še več pa na neplačanih, a prav ieplh mestih nasprotnega brega. Udeležene! so kazali za potek tekem Izredno zanimanje Iu so vztralall vkljub neznosni vročini do konca. Pohvalno jc treba priznati, da jc bil aranžma, kar se tiče sport-no-tehnlčne strani, res dober; funkcijoni-ral je brezhibno. Doseženi rezultati splošno nadkriljuje-lo rezultate lanskega športnega tedna, v mnogih točkah pa prekašajo cclo dose-dan|e jugoslovanske rekorde. Najboljši rezultati v posameznih točkah so: 50 m sprint, 5 tekmovalcev, Milan Vrečko (Priniorie), 35. 50 m luniorlt: 13 tekmovalcev, Zoran Hribernik. 5 m, dečki: 17 tekmovalcev v dveh skupinah. 50 m dame: 9 tekmovalk, Angelca Ccrne. Štafeta 4 * 50: Zmagal je Llubllanski športni klub proti Primorju z 1 :0. S kol; l luniorlev: Grilc Bogomir. 100 m sprlnt: Vučko Milan. 100 vznak: Debeljak Miljutln, 1000 m prosto: Mitia Lukan. 300 m dame: Vera Vrtačnlk. Skoki seniorjev: Bogomir Grilc. Waterpolo: Llubllanskl športni klub proti Primorju zmagal z 1:0. K tekmi se še povrnemo. Nedeljska revanžna tekma llirila : Ra-■ pid je pošteno pokvarila res lep vtis sobotne tekme. Rapldov^i so hoteli za vsako ceno popraviti svol poraz in ker so videli, da bo šlo zlepa težko, so poskušali zgrda in so uvedli skrajno robato igro. Ilirija je odgovarjala na isti način, zato jc prišlo med tekmo do nekaterih škandaloznih -prizorov. Značilno je, da ie prišlo do končnega rezultata 1:1 le potom dveh II metrov. Nogometna tekma S. K. Varaždtn ca. S. K. Maribor, ki sc ie vršila včeraj v Mariboru, Je končala 3:2 (polčas 2:2) v korist Varaždlna. Kolesarsko dirko na Bled priredi v nedeljo dne 7. avgusta 1921. kolesarska Ilirija Sart bo ob pol 9. dopoldne na Go-sposvetskl cesti, cilj na Bledu pred trgovino Pretnar. Dirkalo se ho v štirih skupinah: glavni, težki juniorskl (za one, ki letos niso dosegli nikakega darilu) ter senorji. Dirka se vrši za orvenstvo kluba Ha SO m. VELIKO INDUSTRIJSKO ZBOROVANJE NA BLEDU. Zveza industrijoev je povabila na Bled zastopnike državnih oblasti in industrijskih korppracij ter industrije« na konfo-renco dno 30. iu 31. julija, da so posvetujejo o onotni organizaciji jugoslovanske industrijo. Zborovanja so so udeležili načelnik ministrstva trg. in iud. Milivoje Savič in načelnika zagrebškega in ljubljanskega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo Jovan Maksimovič in Rudolf Mani, sarajovsko pokrajinsko vlado je zastopal R. Koniadma, ljubljansko trg. zbornico predsednik Ivan Knez in dr. F. Windisohor, trgovski gromij Moliorič, industrijsko komoro v Beogradu Milan Ba-pa, trgovsko zbornico dr. Svetlslav Rez-nlč in Mihajlo Djurič. Poleg omenjenih gospodov se je udeležilo zborovanja nad 50 delegatov velikih industrijskih podjetij v Slovoniji. Konferenco ju otvoril in vodil predsednik Zvezo industrijcev Vinko Mnjdič. Glavni predmet zborovanja je bila ureditev organizacijo in ofloljelnega zastopništva industrije v industrijskih zbornicah, oziroma v samostojnih industrijskih sekcijah, ki bi nastalo iz reformiranih trgovskih in obrtniii zbornic. Razpravljalo se je nadalje o ustanovitvi osrednjoga zastopstva vseh industrijskih organizacij v Beogradu. Skupno s tako centralno organizacijo industrije, naj bi se ustanovila sporedna centralna organizacija trgovskih in obrtniških zastopstev kraijuvine isto-tako v Boogradu. Obo centrali bi imeli skupno upravo in skupno tajništvo, ven- 1 dinjenih držav tekočega računskega le« dar bi poslovala tudi centralna komora , ta je zlasti razvidno iz številk trgovin« trgovino in obrti v dveh sekcijah. Pred- j .-kopi (lopartmaja za r Miijjom 1921 zalogi posameznih sekcij bi se p rod loj i) i j ključenih prvih 11 mesecev.. Izvoz jc zua« v končni redakciji vladi kot prediogi vseh i šal za toh U m-seeov saiuo 8„?81,000 00 Gledala ga je neprekidno,.. -Danes? Sicer ne?» «Sicer... sicer pa sanja vedno o svojem tihem samostanu v Barceloni.* • "Pri velikem vojvodi? Kaj vendar govorite! Torej on pozna velikega vojvodo? Vi... in tudi... vi ga poznate?* Začuden jo je opazoval; govorila je tako hitro, vneto in razburjeno... «Ako ga poznam... velikega vojvodo... seveda da ga poznam, saj je vendar moj najbolji prijatelj!* «Don Ronald... ne, tako sc imenuje?* «Ramou, madame, ubogi don Ra-mon! Njemu se sedaj nc godi posebno dobro, on se gotovo ne smeje!* «Da, da, ubogi, ubogi don Ra-mon! Obžalujem ga, jako ga obžalujem! Toda povejte mi... kai mislite... Vi vendar ne mislite, da sej mu je zgodilo kaj hudega..., da so ga lopovi nazadnje ubili.. > «E, madame, težko je tu trditi nekaj gotovega. Za sedaj še ne vemo, kaj sc jc pravzaprav zgodilo na Mi-norki. kako daleč ie še! ta zatirani narod v svoji revoluciji. Mogoče so maščevali sto in stoletno preganja- nje in tla&nstvo s kratkim sunkom ostrega bodala... Saj ste čitali, kaj pišejo listi o celi zadevi. Toda jaz vendarle upam, da je bil narod milosrčen ... toda ako bi bilo nasprotno... tedaj bi nikdo ne mogel zameriti temu narodu — saj tako sem nekje bral v listih ...» «Lisi! Listi!* Gospa Pelotard je jezno rekla te besede in dodala: «Kaj me brigajo lisii. Pri nas doma... Jaz mislim, da so ti listi s svojimi žurnalisti in svojim pisanjem neznosni, brezvestni.... Ako so revolucionarji umorili dona Ramona, tedaj bi morale evropske države razrušiti to Minorko...» «Madame, čudim se vašim besedam ... vi ste večji rojalist nego kralj sam... Don Ramon, ki ga vi dosledno imenujete don Ronald, je bil na koncu koncev velik pustolovec — parazit in izkoriščevalec svojega ubogega narod;'...» «Dosti... dosti... niti beseue več... Veliki vojvod?, je bil plemenit in človekoljuben mož... jaz sem o tem prepričana... toda ako ga je vse njegovo življenje zasledovala nesreča, moramo ga samo obžalovati, a ne obrekovati, kot delajo to nesramni listi. Vi, vi, ki ga poznate in pravite, da ste njegov prijatelj, mi morate pritrditi — a ne pritrjevati nesramnemu pisanju listov!* «Mondieu, madame, rad bi vam fužfi z mnogim! osfaBmi stvar?* ravno tako! Mogoče je to posledici starosti... Mogoče so pa uporniki nalašč prekinili vse zveze, da don Ramon ne bi mogel prositi pomoči J «To mislim tudi jaz! Kaj mislite, da mu nikdo iz Evrope ne bi hote! na pomoč, da ga reši? To bi bila največja sramota, neopravičljiva sra-mota. Ako bi moj brat... ako 0j kdo... kaj mislite, da li bi ga ti lo. povi pustili, ako se jim da dobr, odkupnina? Ako ga kje skrivaj morda bi ga izročili za lep denar' jaz sem že mislila na to.. .* «Tudi ua to se že mislili .J Vi najplemenitejša dama vseh dam, kar sem jih kje in kdaj videl. Toda i bojim se, da ne bo šla ta stvar z od ber Sonja*.., Imel Je svoje žto&re strani... bili ste njegov prijatelj... zakaj tako govorite... Zdi se mi... vi mislite... da je mrtev...!» • ljenega vojvodo denar. Ko je še vla. dal in bil prost, ni bilo nikogar, ki bi mu kaj zaupal, kaj šele sedaj, ko je odstavljen in ujet!* Povejte je i...» je rekla obotav ra govoriti o prijatelju. Toda povej te mi — saj pravite, da poznate njega, da poznate Minorko... Kaj mislite, kaj so uporniki naredili z njim? Pomislite, pretrgali so kabel in uničili brezžično postajo. Kot da se boje, da ne izve svet, kaj so zagrešili — nazadnje so ga pa vendarle.. .v< j «Madame, kabel in brezžične po ga? Saj tudi toliko drugih...» Hitro je umolknila in ga nekaj časa motrila, kot da se hoče opravičiti za svojo preveliko vnemo. -'Slišala sem, da je impozantne postave in jako izobražen mož!* • ot»tti VelIKd ždlUljd. vozički, šivalni in runi stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli F. Batjsl, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejmejo ie v popolno popravo, sa emaj-Uranje s ognjem in ponikljanje: j dvokoleea, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. MehanlAna delavnica, Karlovi ka oesta 4. 946 10-10 Pridno deklico se išče za k tri mesece staremu otroku. 1217 Naslov pove uprava „Jutra". 2—1 II Olji Cenj. dopisi pod „Zvezda" na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1207 vse neuporabne zlate predmete-, verliloe, prstane, obeske, zapestnlos, uhane Itd., kateri predmeti Vam lože doma in jih 1170 no nosite 20-5 tvpdki P. ČUDEN trgovina tu , zlatnine in srebrnlne; Ljubljana, Preiernova ul. 1. 900 53 Damsko, moško in otroško modno blago C. J. HAMANN Mestni trg 8. Pravkar je izšel ponatis znamenitega „Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heiier, Prigode gospoda Sollina. Osna 15 K, po pošti 2 K več. Haroča se pri npravništvu Jutra", Ljubljana, Sodna ulica 6. 1179 Pisarniško delo za na dom išče absolventka Weinlichovega trgovskega tečaja sa takoj. Cenjene ponudbe pod „Lepa pisava" na npravo «Jutra». 1212 Naznanilo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem zopet prejel novo partijo irnega vina „Otelo" ki se priporoča posebno za slabokrvne in kot uspeino zdravilo proti grUL Liter toga vina, ki se prodaja tudi čez ulico, stane K 32 —. Gostilna pri Fafmoštrn, Sv. Petra nasip štev. 5. Naročajte ln širite sledeče leposlovne knjige: D. FaJgelJ: Tik za frouto. Broš. 36 K, vez. 45 K, poštnina K 2'80. A. Hdvaoan: Veleja. Broš. 28 K, vez. S8 E, poštnina 2 K. Anatale Franoe-Dobeljak: Pingvinski otok. Koman. Ceua broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. Oostojevsklj-Levstlk: Besi. Koman v IV. delih. Broš. 42 K, vez. 51 K, po pošti broš. K 81— več, vez. K 30 — več. Goneourt-Fastuškln; Dekle Elita. Roman. Broš. lo K, vez. 21 K, po poŠti broš. K 2'— več, vez. K 2-60 več. Oervantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti broš. K 2-— več, vez. K 2'ČO več. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 If, vez. 28 K, po pošti broš. K 2-— več, vez. K 2-50 več. Haobeth. Broš. 32 K, vez, 40 K, poštnina 2 li. Ante Debeljak: Solnce in sence. Uroš. 10 K, vez. 15 K, po pošti broš. K 2- — več, vez. K 2'5'J voč. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, vez. k 26 -, po pošti broš. 3'40 več, vez. K 4-— več. Josip* Jurdlia zbrani spisi. Droga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 5 K več, 1L zvez. broš. 22 K, po pošti -1 K 60 v vei.:. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Sodne, ulioa 6, Ljubljani 66 71 ki bi bil obenem cestni nadzornik, dobi službo pri okrajnem zastopn 1 Sevnici. — Plača po dogovoru. — Prednost imajo oni, ki so ie tako delo opravljali in kolesarji. 1213 8-t Okrajni zastop v Sevnici. obstoječe iz 5 sob z pritiklinami in vrtom ali manjše posestvo, prifienši s 1. avgustom 1921. za dobo najmanj 5 let. Ako mogoče nemeblovano Cenjene ponndbe pod „Inženir 20.000" na npravništvo „Jutra". ime s-i Ža »Ljubljanski veliki semenj" se ima izvršiti večje število različnih napisov, napisnih in reklamnih plošf Dobri čpkosllkavji, ki reflektirajo na ta dela, se pozivajo, d« se priglase pri g. arh. Costaperaria, obratno ravnateljstvo južne žele«; niče, ob popoldanskih nrah. 1197 g_3 sprejtn; upravništvo Jutra", Sodna ul. S Kapital: K SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1 kvršuje VSE sANč^ra^sAKOTji ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA m ss