P'l
FJIEHD DHUUUII
Tržaška in goriška Demokratska stranka te vabita, da se udeležiš današnjih primarnih volitev.
Primorski
št. 288 (20.916) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Vsa pravile in seznam volLSč dobiš na wwwPFHt,trieste.it www,pd,gorijia.it www.primarieprt2(]13-it
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
NEDELJA, 8. DECEMBRA 2013 1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Skupne težave Slovenije in Italije
SandorTence
Alenka Bratušek in Enrico Letta, ki se bosta jutri srečala v Milanu, se doma soočata s hudimi političnimi problemi, da ne govorimo o gospodarskih. Italijanska vlada t.i. širokih zavezništev je pod udarom Grillovih in Berlus-conijevih pristašev ter pod vtisom dogajanj v Demokratski stranki, slovenska vlada pa z veliko težavo išče neko ravnotežje, s katerim bi se lahko učinkoviteje spoprijela s splošno krizo. Skratka precej skupnih težav, čeprav bo jutri v Milanu tekla beseda predvsem o skupnih naložbah in podobno.
Za oba relativno mlada državnika (Bratuškova je stara 43 let, Letta 47) je problem številka ena gospodarska kriza, s katero je tesno povezano naraščajoče nezaupanje ljudi v politiko in v politike. V Italiji in niti v Sloveniji politika ne daje ljudem spodbudnih zgledov, prej nasprotno. Italija ne zmore niti ene resne reforme, za katero bi človek rekel, da smo na pravi poti. Politika, takšna kot je, se ni sposobna reformirati, zato se zdi čudež, da je deželnemu svetu Furlanije-Julijske krajine sploh uspelo zmanjšati število deželnih svetnikov. V Sloveniji je komisija za preprečevanje korupcije odstopila, ker se politika noče resno spoprijeti s korupcijo. Jasna in dramatična poteza, ki jo vodilna politična garnitura na desni in levi, kot kaže, ni vzela resno.
Politika je umetnost kompromisov, a tudi sredstvo za uveljavitev sprememb. V Italiji in v Sloveniji je v tem trenutku žal le prvo, na ostalo bo treba (še) počakati.
italija - Za tajniško mesto v boju Renzi, Cuperlo in Civati
V DS danes primarne volitve
Na primarnih volitvah v Severni ligi pa je zmagal Salvini
RIM, MILAN, TRST, GORICA -Člani in simpatizerji Demokratske stranke bodo danes na primarnih volitvah izbirali novega vsedržavnega tajnika in tudi novo vsedržavno skupščino. Kot znano, se za tajniško mesto potegujejo Matteo Renzi, Gianni Cuper-lo in Giuseppe Civati, za katere bodo udeleženci lahko glasovali na okoli devet tisoč voliščih po vsej državi, med katerimi je tudi 17 volišč na Tržaškem in 22 volišč na Goriškem.
Primarne volitve pa so včeraj potekale tudi v Severni ligi, kjer so člani stranke izbirali novega tajnika. Zmagal je podpredsednik stranke Mat-teo Salvini, ki je dobesedno pregazil zgodovinskega voditelja Umberta Bos-sija, saj je zbral 82 odstotkov glasov, medtem ko jih je Bossi prejel le 18 odstotkov.
Na 3., 10. in 13. strani
trst - Protest
Pakt stabilnosti zavira številna dela v mestu
TRST - Tunel Montebello-Trg Foraggi, Ulica Trento, Trg Pontero-šo, licej Dante Alighieri, šolski kompleks Škedenj-Valmaura ... - to je le nekaj imen krajev in poslopij, ki zaradi varčevanja ne bodo deležni obnovitve. Stroga varčevalna politika in pakt stabilnosti npovzročata velike preglavice tržaški občinski upravi. Kot je povedal župan Cosolini, so zato za torek tudi pripravili protestni dan proti paktu stabilnosti.
Na 3. strani
gorica - Zanimiv posvet o manjšinah
S sodelovanjem lahko »mali« postanejo »veliki«
GORICA - Danes ni več čas objokovanja, temveč sodelovanja: samo z združenimi močmi lahko tudi »male« skupnosti postanejo »velike«.
To je eno od sporočil, ki so prišla jasno do izraza na petkovem ce-
lodnevnem posvetu, ki sta ga Slovenski raziskovalni inštitut in furlansko filološko društvo Societat Fi-lologjiche Furlane posvetila izmenjavi dobrih praks pri jezikovni in kulturni promociji.
Na 2. strani
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike
za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h
in od 15h do 17h.
Ob sobotah pa od 10h do 12h.
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
I
gorica
Veter v jadra
čezmejnega
sodelovanja
GORICA - Petkov obisk predsednika Boruta Pahorja je navdal z optimizmom tiste, ki za razvoj goriškega prostora stavijo na čezmej-no sodelovanje. »Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje ni več le stvar treh občin. Končno je dobilo mednarodno razsežnost. Nismo več sami,« trdi župan Ettore Romo-li. »To je najboljša možna popotnica za začetek novega življenja Trgovskega doma kot idealnega spremljevalca razvoja čezmejnega goriškega mesta, ki ga oblikuje EZTS,« pa je komentar Livia Semoliča.
Na 9. strani
Predstavniki Kmečke zveze z Dolencem o perečih problemih
Na 4. strani
SDGZ - srečanje z zamejskimi podjetniki
Na 5. strani
Postajališča koles tarča vandalov
Na 9. strani
V Gorici pretep med mladoletniki
Na 11. strani
Poštenost in transparentnost
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
BČ V ■ or
Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44
9771124666007
2
Nedelja, 8. decembra 2013
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
gorica - Posvet o zgodovinskih jezikovnih skupnostih, ki živijo v Itali
Izmenjava dobrih praks naj postane pravilo
GORICA - Če vzamemo v roke zemljevid Italije, na katerem so z različnimi barvami označene manjšinske skupnosti, bomo opazili, da je večina Apeninskega polotoka bele barve: s to belino, ki jo predstavlja večinski italijanski narod, se moramo soočati. Če se ne želimo v njej utopiti, se moramo jezikovne manjšine prijeti za roke in začeti nastopati skupaj: z rednim izmenjavanjem izkušenj in večjo strokovnostjo lahko postanemo zgled sodelovanja, odprtosti, sprejemanja drugačnosti. Tudi za večino.
Predavanje, s katerim je Gabriele Iannaccaro z milanske univerze Bicocca, uvedel petkov celodnevni posvet Zgodovinske jezikovne manjšine v Italiji (o njem smo že poročali v včerajšnji izdaji), sicer poslušalcem ni postreglo z revolucionarnimi odkritji, je pa na luciden način spregovorilo o sedanjosti, v kateri ni časa za objokovanje, temveč za sodelovanje. Samo tako lahko tudi »mali« postanejo »veliki«.
Na posvetu, ki sta ga Slovenski raziskovalni inštitut in furlansko filološko društvo Societat Filologjiche Furlane posvetila izmenjavi dobrih praks v jezikovni in kulturni promociji, je sodelovalo štirinajst predavateljev. Slišati je bilo marsikaj zanimivega: škoda, da so v dvorani ob predavateljih sedeli le redki slušatelji (med njimi je na primer do konca vztrajala poslanka Tamara Blažina), kajti slišano bi lahko koristilo marsikateremu politiku, članu naših kulturnih organizacij in sploh »manjšincu«.
Dopoldanski del, ki je bil posvečen manjšinam v Furlaniji Julijski krajini, je vodil William Cisilino z Deželne agencije za furlanski jezik. Moderator je pohvalil zlasti obe dobri praksi inštituta Slori: projekt EDUKA je po njegovih besedah naletel na dober odziv udeleženih dijakov in pedagogov (kar je bilo razvidno tudi iz predvajanega videospota), po projektu Jezi-kLingua pa se danes zgleduje tudi furlanska skupnost: vsem družinam novorojenčkov bodo razdelili informativni material o dvojezičnosti, med katerim bo tudi tekst Suzane Pertot. Tržaška psihologinja in znanstvena koordinatorka omenjenega čezmejnega projekta je goriškemu občinstvu predstavila njegove najvidnejše uspehe: nov multimedijski center, ki ga bodo v Špetru odprli 14. decembra, koprska prodajna točka italijanskih knjig Infolibro, delavnice in jezikovne tečaje za starše, ki vpisujejo otroke v slovenske šole v Italiji, spletna jezikovna svetovalnica (www.jesv.eu), izdaja nekaterih publikacij za vzgojitelje (Alfabeto-landia, Igrajmo se po slovensko itd.).
Projekt EDUKA, ki je posvečen promociji medkulturnih vrednot med mladimi in ga prav tako financirajo v okviru čezmejnega programa Italija-Slo-venija, sta predstavili Norina Bogatec in Zaira Vidau. V sklopu večletnega projekta so priredili 110 informativnih predavanj za italijanske in slovenske dijake ter 17 multikulturnih delavnic. Mladi so spoznavali italijansko manjšino v Sloveniji in slovensko v Italiji, prisluhnili zgodbam migrantov, se v mešanih skupinah preizkusili v čezmejnem raziskovanju.
Pier Giorgio Sclippa (Furlansko fi-lološko društvo) je predstavil projekt vir-tualne furlanske knjižnice (www.biblio-grafiefurlane.it), ki je nastala iz potrebe, da bi na enem mestu zbrali vse publikacije v furlanščini in o Furlanih, ki so jih v zadnjih letih izdale krajevne uprave, šole, društva. Predstavnika društva Kanaltaler Kulturverein Alessandro Sandrini in Annamaria Tributsch pa sta spregovorila o nemški skupnosti v FJK. Sandrini je ugotavljal, da javnost malo ve o nemških skupnostih, ki naseljujejo najbolj Kanal-
sko dolin (Kanaltal), v manjši meri pa tudi Sauris-Zahre in Timau-Tischlbong. Opozoril je na pomanjkanje dvojezičnih tabel in na prenizko število ur (samo dve tedensko) nemškega jezika v italijanskih šolah. Kljub temu so nekatera društva zelo aktivna pri ohranjanju nemške kulture; zbor Zahre je na primer izdal zgoščenko s pesmimi v saurskem jeziku - arhaični različici nemščine.
Annamaria Tributsch je spregovorila o sodelovanju na šolskem področju in izpostavila projekt Tri roke, pri katerem s tedenskimi izmenjavami učiteljev sodelujejo šole iz Slovenije, Avstrije in FJK. Omenila je organizacijo poletnih tečajev nemščine na Južnem Tirolskem in spomnila, da si na Trbižu prizadevajo za ustanovitev štirijezične šole.
O ostalih nemških skupnostih v Italiji je spregovorila Silvia del Negro (Svobodna univerza v Bocnu) in na primer opozorila na »unicum«, ki velja samo na Južnem Tirolskem, kjer se mora vsakdo, tudi otrok mešanih družin, opredeliti za
Z leve Sandrini, Tributsch in Cisilino med goriškim posvetom
bumbaca
eno samo etnično skupnost: tu ni mesta za večjezično družbo, ampak ostajajo skupnosti ločene. Fabio Chiocchetti je opozoril na težave ladinske skupnosti v dolinah, kjer prevladuje drug manjšinski jezik (nemščina), a tudi na pomanjkanje standardnega jezika. Kljub temu, da la-
dinskih skupnosti ne povezuje en sam jezik, je njegov ugled v zadnjih letih zrasel, predvsem po zaslugi glasbe (ladinski CD Antonelle Ruggiero, nagrade skupinam, ki pojejo v ladinščini ...).
O okcitanščini v Piemontu sta spregovorila Matteo Rivoira in Ines Ca-
valcanti. Kdor hoče kaj več izvedeti o tej skupnosti, ne more mimo zelo aktivne organizacije Chambra d'Oc (www.cham-bradoc.it), ki vodi veliko zanimivih projektov (digitalni arhiv Tresor de lenga, Ca-rovana Balacaval - potujoče jezikovne posvetovalnice).
Preko spletne povezave se je goriška dvorana povezala s Sardinijo: Tore Cubeddu je predstavil filmski festival Babel, na katerem lahko tekmujejo samo filmi v takem ali drugačnem manjšinskem jeziku - na letošnjo tretjo izvedbo so sprejeli kar 90 filmov! Vittorio dell'Aquila in Carlo Zoli pa sta spregovorila o informacijski tehnologiji, prilagojeni manj razširjenim jezikom; podjetje Smallcodes na primer pripravlja informacijske pripomočke za pripravo spletnih slovarjev. Potrdila sta, da bodo lahko manjšine samo s skupnimi močmi dosegle od informacijskih gigantov (Google, Facebook) spoštovanje tudi manjšinskih jezikov in njihove topono-mastike. (pd)
milan - Na investicijski konferenci za italijanske partnerje
Bratuškova se bo srečala tudi z Letto
Slovenska premierka bo skupaj z italijanskim kolegom sodelovala tudi na koferenci v okviru projekta Nova zgodba Evrope
Alenka Bratušekin Enrico Letta
ARHIV
MILAN - Slovenska premierka Alenka Bratušek, minister za finance Uroš Čufer in predstavniki javne agencije Spirit Slovenija bodo jutri v Milanu italijanskim vlagateljem predstavili privatizacijo državnih deležev v izbranih slovenskih podjetjih. Gre za tretjega v nizu podobnih dogodkov. Prva dva sta bila v Dusseldorfu in Parizu, četrti pa bo v torek v Moskvi.
V kabinetu predsednice vlade poudarjajo, da je investicijska konferenca v Milanu za Slovenijo izjemnega pomena, saj sta državi pomembni gospodarski partnerici, blagovna menjava med državama pa obsega skoraj 6,5 milijarde evrov. Dogodka v prostorih osrednjega sedeža Italijanske ustanove za zunanjo trgovino (ICE) se bo udeležil tudi predsednik italijanske vlade Letta. Ob robu investicijske konference bosta državi podpisali tudi pristopno pogodbo za Expo Milano 2015.
Kot pojasnjujejo v kabinetu Bratuškove, dosedanji italijanski partnerji Slovenijo prepoznavajo kot privlačno destinacijo za širitev svoje dejavnosti. Pri tem izpostavljajo motivirano delovno silo, jezikovne sposobnosti, dobro davčno okolje, dobro geografsko lego, izvozno orientiranost, inovativnost ter druge dejavnike. Med večjimi italijanskimi naložbami v državi so na primer v bančnem sistemu Banka Koper in posredno Unicredit banka Slovenije, zavarovalnica Generali, industrijsko podjetje Julon ter zadnji primer neposredne naložbe - proizvodni obrat italijanske družbe Cecomp. Italija je bila ob koncu 2012 s skupaj skoraj 820 milijoni evrov tujih neposrednih naložb tretja največja vlagateljica v Sloveniji.
Predsednica vlade bo na povabilo predsednika Evropske komisije Barrosa v Milanu sodelovala tudi na konferenci v okviru projekta »Nova zgodba Evrope« Bratuškova bo skupaj z Letto in Barrosom imela uvodni nagovor na konferenci.
sežana - Srečanje
O prevajanju z Darjo Betocchi in Jolko Milič
SEŽANA - Društvo slovenskih književnih prevajalcev prireja ciklusa literarnih večerov in predavanj z naslovom Pridobljeno s prevodom. Eno izmed teh bo v torek, 10. decembra, tudi v Sežani, na njem pa se bosta predstavili slovenski književni prevajalki Jolka Milič in Darja Betocchi. Uveljavljeni prevajalki se bosta pogovarjali o svojih izkušnjah prevajanja, ustvarjalnih prijemih, o prevajalski iznajdljivosti, o vragolijah in spretnostih, ki jih mora biti prevajalec vešč. In tudi o prevajalskih zadregah.
Pogovor bo v torek ob 18. uri v Kosovelovi knjižnici Sežana (Ul. Mirka Pirca 1), vodila pa ga bo novinarka Poljanka Dol-har.
slomak 2.0 - Izjava o neudeležbi SSO
Kufersin: Na sejo so bili vabljeni vsi
TRST - Včeraj smo v dnevniku poročali o prizadevanjih za ustanovitev nove Slovenske manjšinske koordinacije, z imenom Slomak 2.0. Na seji ni bilo vseh manjšinskih organizacij, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka pa je s tem v zvezi dejal, da na sejo SSO ni bil povabljen. Poleg SSO se ljubljanskega srečanja ni udeležil niti Narodni svet koroških Slovencev.
Za izjavo o odsotnosti dveh krovnih organizacij smo zaprosili začasnega tajnika Slomaka 2.0 Jureta Kufersi-na, ki je poudaril, da je Svet slovenskih organizacij vabilo prejel in se nanj tudi odzval s pismom, ki ga je 20. novembra poslal sklicatelju srečanja Jožetu Hirnoku. »Prav zaradi tega pisma je bilo srečanje, ki bi moralo biti v Potrni v Pavlovi hiši na avstrijskem Štajerskem,
prestavljeno v Ljubljano«, je dejal Ku-fersin in dodal, da je bila želja vseh prisotnih na sestanku v Ljubljani, da morajo biti v obnovljenem Slomaku 2.0 prav vse krovne organizacije civilne družbe in je bil tudi zato dokončni podpis sporazuma preložen na januar 2014. »V tem času bodo vse organizacije prejele zapisnik seje in začasno odobreni pravilnik, ki med drugim predvideva, da vodstvo prevzame koordinator in ne več predsednik. Mandat koordinatorja bo trajal eno leto, brez možnosti podaljšanja. Predvideno je tudi, da se v primeru, če ni soglasja, lahko sklepe odobri z dvotretjinsko večino, kot tudi to, da bodo ob obravnavi nekaterih specifičnih zadev na seje povabljene tudi stranke. Mislim, da je tako zastavljen pravilnik sprejemljiv prav za vse organizacije,« je še dejal Kufersin.
videm - Včeraj
Savinova (FI) proti širokim zavezništvom
VIDEM - Tržaška poslanka in bivša deželna odbornica za finance Sandra Savino je na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu nastopila dejansko kot deželna koordinatorka obnovljene desnosredin-ske stranke Naprej Italija (FI). Savinova je poudarila nasprotovanje kakršnikoli politiki širokih zavezništev tako na vse-državni kot deželni ravni in potrdila, da stranka ostaja v opoziciji: na vsedržavni ravni zato, ker vlada Enrica Lette po njenih besedah ne dela učinkovito, da bi prišlo do zasuka na gospodarskem področju, pa tudi zaradi želje Demokratske stranke po Berlusconijevi odstranitvi iz senata, na deželni pa zato, ker levosre-dinska uprava iz ideoloških razlogov razgrajuje vse, kar je naredila prejšnja uprava, je dejala Savinova, ki se bo kar se tiče stranke posvetovala z deželnimi svetniki in podjetniki za oblikovanje ekipe, ki bo morala voditi FI v FJK.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
3	Nedelja, 8. decembra 2013	TRST	/
APrimorski
~	dnevnik
občina - Župan Cosolini o strogi varčevalni politiki, ki prinaša več škode kot koristi
Zaradi pakta stabilnosti
stojijo številna javna dela
Tunel Montebello-Trg Foraggi, Ulica Trento, Trg Ponterošo, licej Dante Alighieri, šolski kompleks Škedenj-Valmaura ... - to je le nekaj imen krajev in poslopij, ki zaradi odloženih del ne bodo deležni obnovitve oz. popravil. Stroga varčevalna politika in pakt stabilnosti namreč še naprej povzročata nemalo preglavic in skrbi tržaški občinski upravi. Varčevalni ukrepi, ki občinam narekujejo, da ne potrošijo več denarja, kot so jim ga namenili za tekoče leto, so postali že tako drastični, da Občina Trst zamuja pri urejanju in vzdrževanju parkov in ulic, neurejeni so pločniki, številna načrtovana obnovitvena dela pa so v »stand by« položaju. Ta situacija je razlog za to, da bo občinska uprava v torek organizirala dan, ki bo v znamenju nasprotovanja paktu stabilnosti.
Na včerajšnji novinarski konferenci je župan Roberto Cosolini v družbi občinskega odbornika za javna dela Andree Dapretta in nekaterih občinskih svetnikov iz koalicije in opozicije opozoril, da je namen NO Pat-to di Stabilita Day ozavestiti občane in nekatere ustanove, zakaj občina ne izvaja nekaterih del. Torkova akcija proti paktu stabilnosti predvideva »namišljeno« oz. virtualno odprtje treh gradbišč; na Trgu Ponterošo, Montebellu in liceju Dante bodo simbolično položili prvi kamen za začetek obnovitvenih del. Za izvedbo del, za katera že obstaja projekt, bi potrebovali 19 milijonov evrov, je včeraj dejal župan, ki je tudi poudaril, da bi za vsa vzdrževalna in obnovitvena dela potrebovali 53 milijonov evrov. Ta denar bi šel za vzdrževalna dela in nujna prenovitvena dela in ne bi bil namenjen »olepšavam« poslopij, je pristavil Cosolini. Lokalni politiki bodo v znak protesta proti paktu stabilnosti pojutrišnjem obiskali gradbišča, za katera so projekti že odobreni, a žal ni mogoče objaviti razpisa za pridobitev koncesionarja, je pojasnil župan in dodal, da bi morali odpreti kar 88 gradbišč.
Pakt stabilnosti v Trstu povzroča precejšnje težave občinski upravi, posledično pa tudi nezadovoljstvo občanov
foto damjan
Slišali smo, da je Občina Trst letos poravnala račune za že izvedena dela oz. dela, ki se bodo zaključila 31. decembra letos, s torkovo akcijo pa želijo opozoriti, da bi bilo v pakt stabilnosti treba vnesti nekatere nujne spremembe. Po županovem mnenju bi iz pakta stabilnosti morali nujno izvzeti dela, ki so potrebna v šolah in vrtcih, dovoliti pa bi morali tudi dela na gradbiščih, za katera so dobili državna ali deželna finančna sredstva. Slišali smo tudi, da pakt stabilnosti vsebuje kar nekaj paradoksnih točk, saj zaradi varčevalne politike dela ne dobijo številna gradbena podjetja, ki so se znašla v hudi krizi in gredo vedno pogosteje v stečaj. Podjetje v stečaju ne plačuje davkov, je poudaril župan, ki meni, da ta politika pelje v še večjo brezposelnost, ki pa bremeni državni proračun. Po županovi oceni je ta
trend treba obrniti tako, da začne denar krožiti in da se zapletena situacija reši z odobritvijo začetka javnih del, ki so jih Občine sposobne plačati. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi kljub jasnim določilom pakta stabilnosti župan neke občine odobril začetek javnih del, je Cosolini odgovoril, da bi bila Občina, ki krši določila, sankcionirana proporcionalno z višino stroškov za dela, ki jih je odobrila. Nepokorščina se nam nikakor ne izplača, je ocenil župan Cosolini, čigar prizadevnost je včeraj pohvalil tudi občinski svetnik iz opozicije Franco Bandelli, ki je zavrnil očitke občanov, češ da ta občinska uprava nič ne počne. Veliko reči celotni občinski upravi niso dopuščene, je ponovil Bandelli, ki je tudi prepričan, da bo zaustavljena dela v mestu treba čim prej spraviti v pogon. (sč)
dsi - Jutri
Razgovor o radiu in televiziji
Jutrišnji večer v Društvu slovenskih izobražencev bo posvečen razpravi o vlogi in položaju slovenskih radijskih ter televizijskih sporedov javne radiotelevizij-ske družbe RAI v Trstu. Prvič bo javno nastopil med Slovenci novi ravnatelj deželnega sedeža RAI v Trstu, 52-letni Rimljan Guido Corso, ki je bil od leta 2000 do lanske ukinitve glavni ravnatelj družbe RAI Corporation v New Yorku. Vodenje tržaškega sedeža je prevzel junija, ko je nasledil upokojenega Goriča-na Roberta Collinija.
Ob okrogli mizi v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 bosta razmišljala glavni urednik slovenskih informativnih sporedov Marij Čuk in glavna urednica slovenskega programskega oddelka Martina Repinc.
Naslov večera, Slovenci in mediji, tokrat RAI, opozarja na dejstvo, da se med nami veliko razpravlja o marsikateri naši ustanovi in organizaciji ter njeni problematiki, morda pa premalo o radiu in televiziji, ki imata na medijskem področju ves povojni čas vsekakor izjemno vlogo, saj stopata v malodane vsako hišo. Preko etra, zlasti pa interneta pa sta danes na voljo tudi zelo širokemu krogu slovenskih poslušalcev in gledalcev po svetu.
Zgodovinske zasluge radia, od leta 1995 pa tudi televizije, za jezikovno in kulturno rast naše skupnosti, za njeno široko informiranost, za spodbujanje ustvarjalnosti naših ljudi v desetletjih po vojni so neizpodbitne. Okrogla miza pa bo skušala odgovoriti na vprašanje, kakšne so njune naloge danes in kakšno je njuno mesto v panorami slovenskih, a tudi ostalih medijev na našem območju.
politika - Danes primarne volitve za tajnika Demokratske stranke
Sedemnajst volišč za izbiranje med Cuperlom, Renzijem in Civatijem
Tudi v tržaški pokrajini bodo da- didatnih listah pa so tudi trije Sloven- Cuperlovi listi Sandy Klun, na Renzines potekale primarne volitve za do- ci: na Civatijevi listi Aljoša Sošol, na jevi pa Stefano Ukmar. ločitev novega vsedržavnega tajnika Demokratske stranke med Giannijem Cuperlom, Matteom Renzijem in Giu-seppejem Civatijem ter izvolitev članov nove strankine vsedržavne skupščine. V vseh šestih občinah na Tržaškem bo delovalo sedemnajst volišč, ki bodo odprta od 8. do 20. ure z izjemo dveh na Zahodnem Krasu: v Ljudskem domu v Križu bo namreč volišče odprto od 8. do 14. ure, v telovadnici na Kontovelu pa od 14. do 20. ure.
Poleg članov DS lahko volijo tudi drugi. Na volišče je treba priti z osebnim dokumentom in volilno izkaznico ter plačati dva evra, s katerima bo stranka krila stroške za izvedbo volitev. Lahko glasujejo tudi tuji državljani z dovoljenjem za bivanje v Italiji ter delavci in študenti, ki imajo stalno prebivališče v drugih italijanskih deželah, a delajo oziroma študirajo na Tržaškem. Glasujejo lahko tudi mladi med 16. in 18. letom starosti. Pripadniki omenjenih skupin so se morali do včeraj obvezno prijaviti na strankini spletni strani. Volivci, ki so bolni oz. se ne morejo premikati in so se prav tako pravočasno prijavili, bodo lahko volili na domu. Volilci, ki ne prebivajo v Trstu, in priseljenci lahko volijo le na volišču v gledališču Miela.
Kot že rečeno, bodo danes izvolili tudi novo strankino državno skupščino. Trst in Gorica bo v Rimu zastopalo sedem predstavnikov, na kan-
Seznam volišč v tržaški pokrajini
OBČINA TRST	ZAHODNI KRAS: Ljudski dom-restavracija Bita v
Križu od 8. do 14. ure in telovadnica na Kontovelu od 14. do 20.ure;
VZHODNI KRAS: Dom Brdina na Opčinah in Bazoviški dom v Bazovici;
TRETJE OKROŽJE: Assoform v Ul. Fabio Severo 9 in SKD Barkovlje v Ul. Bonafata v Barkovljah;
ČETRTO OKROŽJE: Postaja Rogers na Nabrežju Grumula in gledališče Miela;
PETO OKROŽJE: sedež Acli na Trgu Sv. Jakoba 15 in Asseform v Ul. S. Pellico 4;
ŠESTO OKROŽJE: stanovanjski kompleks Ater Melara v Ul. Pasteur 41, Acli pri Sv. Alojziju v Ul. Aldegardi 15 in Stadion Prvi maj pri Sv. Ivanu;
SEDMO OKROŽJE: Hotel Sonia pri Domju.
DEVIN-NABREŽINA Kamnarska hiša Iga Grudna v Nabrežini
ZGONIK-REPENTABOR Občinska knjižnica v Saležu
Kavarna kulturnega društva France Prešeren DOLINA	5
na Gorici v Boljuncu
MILJE	Sedež Demokratske stranke v Ul. Battisti 8
prazniki - Prižig božičnih lučk
Jelke žarijo
Tako kot so miši sledile piskaču iz Hamelina, so Tržačani sinoči navdušeno stopali za godbo na pihala Refolo, ki je s prazničnimi melodijami spremljala prižig luči na božičnih jelkah v mestnem središču. Od Goldonijevega trga, mimo Borznega trga (na posnetku FOTO DAMJAN) pa vse do Velikega trga so druga za drugo zažarele jelke in z njimi praznično vzdušje. Božična drevesa iz Sappade, Paluzze in Auronza bodo vse praznične dni do novega leta in dlje žarela v večernih urah. Na Ponterošu pa bodo danes popoldne od 15.30 do 19. ure poskrbeli za najmlajše z glasbo, skupinskimi igrami in zabavo ob prisotnosti Dedka Mraza.
4
Nedelja, 8. decembra 2013
TRST
/
kmetijstvo - Predstavniki Kmečke zveze pri podpredsedniku pokrajine Igorju Dolencu Vaje v objemu po Rai3bis
H V	■ • ••	•	Vi V«
Težave z divjimi prašiči v ospredju pogovorov
V četrtek so se predstavniki Kmečke zveze, ki jih je vodil podpredsednik Andrej Bole (prisotna sta bila tudi pokrajinski tajnik Erik Masten in deželni tajnik Edi Bukavec), na sedežu Tržaške pokrajine srečali s podpredsednikom in odbornikom za kmetijstvo te ustanove Igorjem Dolencem, da bi proučili pereče probleme, ki so v neposredni pristojnosti Pokrajine. Dolenc je najprej podrobno seznanil predstavnike kmetov z delom, ki ga je njegova uprava opravila na področju upravljanja lova, s posebnim ozirom na škodo, ki jo na kmetijskih pridelkih povzroča divjad zlasti pa divji prašiči, ki po vsej deželi postajajo velik problem tudi zaradi vedno številnejših prometnih nesreč, ki jih povzročajo.
Na Tržaškem predstavljajo ščetinarji pravo naravno ujmo. Glede tega je Dolenc poudaril, da se tudi na Deželi utrjuje prepričanje, da je položaj že tako težak, da je treba divjega prašiča proglasiti za škodljivca ter na osnovi sprejetega načrta zreducirati njegovo prisotnost na nivo biološke varnosti. Z omenjenim vprašanjem je tesno vezan tudi kočljiv problem, (ne)izplačevanja pravičnih odškodnin za škodo, ki jo na kmetijskih pridelkih povzroča divjad in ki ga KZ stalno in odločno postavlja pristojnim oblastem. S tem v zvezi so prisotni pokrajinski funkcio-nariji Pierpaolo Ola, Silvana Sparpaglio-ne in Fulvio Afattati pojasnili, da so končno uspeli preučiti vse prošnje iz let 2011 in 2012, ki bodo izplačane v prvih mesecih prihodnjega leta v višini od 50 do 80%. Ostala sredstva sklada za odškodnine pa bodo uporabljena za kritje škode v letošnjem letu. Pri tem so opozorili na dejstvo, da je bilo vloženih zelo malo prošenj za preventivo ter da ostaja zato še približno 20.000 evrov v skladu, ki krije do 80% stroškov za nakup sredstev, kot so mreže za ograje, električni pastirji in drugi pripomočki. Pozvali so zato predstavnike KZ, naj zainteresirane kmetovalce pozovejo, da izkoristijo možnost preventivne zaščit.
Dolenc je prisotne tudi seznanil, da obstajajo na deželni ravni prizadevanja za izplačevanja odškodnin na osnovi evropskega normativa »de minimis«, ki določa, da t.i. državna pomoč v kmetij-
Divji prašiči predstavljajo že skoraj naravno ujmo za kmetovalce
arhiv
stvu ne sme presegati 3.500€ na kmetijo v dobi treh let. KZ meni, da je vnašanje tega evropskega normativa kot kriterija za izplačevanje odškodnin za kritje škode po divjadi krivično in tudi ne-
sklad mitja čuk
Simfonija medu kamna, grafik, stekla in nakita
V tem predprazničnem času je na Op-činah precej živo: ulice so razsvetljene in na krožišču se bohoti veliko božično drevo. Vzdušje bo v torek dodatno popestrila pobuda Sklada Mitja Čuk: v Bambičevi galeriji v Pro-seški ulici 131 bodo ob 20. uri odprli skupinsko razstavo Kraška simfonija. Razstavo, ki naslov črpa iz istoimenske zbirke črtic Rafka Dol-harja (priložnostno zgibanko krasita tudi odlomka iz del Dolharja in pesnika Alberta Mi-klavca), bo oblikovalo 5 umetnikov: Aleksander Podobnik se bo predstavil z openskim medom, Jernej Bortolato iz Pliskovice s svojimi kamnoseškimi umetniškimi izdelki, Marko Lu-pinc z grafikami in fotografijami kraških noš, Robi Goruppi z izdelki iz graviranega stekla in Saško Ferluga s kraškim nakitom. Umetnike in njihova dela bo predstavila Magda Jevnikar, za glasbeno kuliso pa bo poskrbela skupina Ano urco al' pej dvej.
zakonito. Organi zveze so zato sklenili, da če deželna uprava ne bo spremenila omenjenega kriterija, bo KZ prisiljena nastopiti po pravni poti v zaščito interesov svojih članov.
V nadaljevanju so predstavniki KZ izpostavili problem upravljalnih načrtov za območja Natura 2000, ki zajemajo več kot 2/3 celotnega kraškega prostora in s strogimi omejevalnimi normami ne dopuščajo normalnega razvoja tradicionalnih dejavnosti in tam živeče skupnosti. KZ predlaga pokrajinski upravi naj prevzame koordinacijo zainteresiranih dejavnikov na teritoriju za morebitni skupni nastop pri deželni upravi, ki naj na osnovi strokovnih izhodišč nakaže potrebne spremembe in izboljšave, da bi omenjeni načrti lahko zares postali dodana vrednost za Kras in kra-ševce. Pri tem je za KZ tudi zelo važno, da Dežela nadaljuje z izvajanjem znanega Protokola o soglasju za uresničitev med-regijskega zaščitenega območja za vina »Prosecco DOC« in naj v prvi vrsti poskrbi, za financiranje razvojnega načrta za tržaško kmetijstvo (t.i. Masterplan), ki mora dobiti svojo postavko v deželnem finančnem zakonu za prihodnje leto. (eb)
skd škamperle - V sredo ob 20. uri
Kako je EFT spremenil moje življenje ... in lahko tudi vaše
Knjiga o alternativnem načinu za doseganje notranjega ravnovesja
V sredo, 11. decembra, bo v KD Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu ob 20. uri predstavitev knjige Kako je EFT spremenil moje življenje... in lahko tudi vaše. S soavtorico Barbaro Žetko se bo pogovarjala predsednica društva Milica Kravos. Knjigo je napisalo 13 avtorjev povsem različnih poklicev z namenom, da bi s svojimi izpovedmi pričali o učinkovitosti metode EFT in s tem dokazali, da to ni le modna muha, ampak resnično učinkovit alternativni način za doseganje notranjega ravnovesja in dobrega počutja. Avtorji so vsi Slovenci, nihče med njimi ni pisatelj in vsak ima svojo redno službo.
Morda ni tapkalca, ki ne bi na začetku svoje poti dvomil o učinkovitosti metode EFT. Težko je sprejeti nekaj
tako novega in nenavadnega, ne da bi se pri tem spraševali, ali gre za neke vrste sodobno čarovnijo ali celo za tehniko pranja možganov, ki privablja šibke in naivne ljudi. Enake dvome so imeli tudi avtorji knjige, ki so jo napisali prav zato, da bi prepričali skeptike, pa tudi da bi navdihnili začetnike in jih spodbudili k intenzivnejšemu tapkanju.
Knjiga je izšla pri založbi Pasadena julija letos, v teh dneh pa je že doživela ponatis, kar priča o vse večjem številu slovenskih tapkalcev in na splošno vedoželjnih ljudi. Gotovo ni naključje, da je bila za revijo Jana kot Slovenka leta 2013 kandidirana urednica knjige, izvajalka in predavateljica EFT Pika Raj-nar, ki z navdušenjem in strokovnostjo širi metodo po Sloveniji.
ob jubileju - Slavistično društvo, Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev
0 tK v
ti a f & *
Srečanje s pisateljem in njegovimi deli
Ob 60-letnici Dušana Jelinčiča se je z njim pogovarjala Loredana Umek
K* ^ .H i
X jtf
S petkovega srečanja v prostorih TPK Sirena

foto damjan
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev so v Tržaškem pomorskem klubu Sirena v Barkovljah skupaj počastili šestdesetletnico novinarja, pisatelja in esejista, a tudi alpinista, šahista, svetovnega popotnika in ljubitelja literature Dušana Jelinčiča. S slavljencem se je pogovarjala Loredana Umek, ki je s seboj prinesla več avtorjevih knjig in jih razstavila po mizi, »ne zato, da bi podpihovala avtorjevo samopašnost, temveč da se pre-
pričamo, koliko del se je nabralo v skoraj tridesetletnem literarnem delovanju«.
Večer je uvedla Marija Pirjevec, literarne odlomke je brala Lučka Peterlin, medtem ko je Umekova predstavila kratek pregled Jelinčičevih del. Slednja so nabita s čustvi in dogodki, razgledujejo se po tržaškem okolišu, izhodišče kratke proze pa so potovanja v najrazličnejše kraje sveta. Roman Umor pod K2 velja za prvo slovensko alpinistično kriminalko in z njo povezano iskanje novega načina
upovedovanja, medtem ko se šest vsebinsko različnih romanov, Tema na pomolu, Ljubezen v času samote, Legenda o človeku, ki je govoril z vetrom, Nocoj bom ubil Chomskega, Bela dama devin-ska in Martin Čemur, navezujejo na vpli-vanjsko tematiko. Martin Čemur je zgodba o neplačanem idealizmu, v kateri predstavi avtor svojega očeta Zorka Jelinčiča, vodjo odporniškega gibanja TIGR.
Jelinčič se čuti bolj svetovni popotnik kot alpinist, saj mu je od njegovih poti na Himalajo všeč bolj pot do tja oziroma vse, kar je okoli tega, kot sam alpinizem. Zvezdnate noči je njegova najbolj nagrajena knjiga, ki je doživela dva ponatisa in je prevedena v italijanščino in nemščino. Sam je dejal, da gre s knjigo čisto povsod: v službo, na avtobus in po opravkih, saj rad bere. Tudi ko je šel z enajstimi alpinisti na odprave, so se zmenili, da vsak prinese tri debelejše romane iz zbirke Sto romanov, ki so si jih v bazi izmenjevali. Sam takrat najraje piše dnevnik in bere, saj preko knjige podoživlja življenje junakov, kar ga obogati.
Dušan Jelinčič je med svojim 19. in 32. letom prepotoval Afriko, Severno in Južno Ameriko ter Azijo: »Prav na potovanjih se soočiš s samoto, ki ni samo duševna, temveč tudi fizična. Večkrat te to zelo zaboli, a te prav ta močna preizkušnja obogati. Več izkušenj imamo, več lahko dajemo in smo življenjsko vključeni v svet. Življenje je samo eno, treba ga je čim bolj napolniti«.
Beseda je tekla o dogajalnem prostoru, ki vpliva na značaj literarnih junakov. Zemljepisna umestitev predstavlja skupaj z dogajalnim časom in osebo, veliko pisateljsko dilemo. Jelinčič je določene knjige jasno umestil, drugih pa ne, saj je mnenja, da ožiš mentalni prostor junaka, če določiš izhodiščni kraj. Ob koncu je prisotnim še pojasnil svoje pisanje v treh fazah: najprej si napiše shemo, v kateri si razjasni tudi to, koliko strani bo porabil za določen dogodek, nato napiše hitro besedilo, tudi samo v desetih dneh, najdaljša pa je tretja faza, saj svoja besedila popravlja vedno od sedem do desetkrat (met).
Po Tv dnevniku (na Rai 3 bis) bo drevi ob 20.50 na sporedu slovenski film, ce-lovečerec režiserja Metoda Pevca z naslovom Vaje v objemu. Tjaša in Lena zvabita svoja partnerja Leona in Uroša na plesni tečaj; kljub godrnjanju, pristane-ta, zgolj zato, da bo v hiši mir. Tango pa stvari nekoliko zaplete: tečajniki se soočijo z latinsko kulturo dotikanja pa tudi s prakso pogoste menjave plesnih partnerjev. Izkaže se, da se štirje »zgolj telesno« bolje ujamejo prav v nasprotnih kombinacijah, kot živijo in nevarno se začnejo zanimati drug za drugega. Za film je Pevec na lanskem festivalu slovenskega filma prejel nagrado za najboljšo režijo. Ponovitev bo v četrtek ob isti uri.
Luigia Negro na 360 stopinj
V	tokratnem Obzorniku (po radiu Trst A danes ob 12. uri ter jutri ob 14.10)
bomo imeli priložnost spoznati Luigio Negro v drugačni luči. Znana in neutrudna kulturna delavka iz Rezije je tudi ženska, ki je imela res razgibano življenje in najrazličnejše življenjske izkušnje. Zelo številna družina, oče v emigraciji, potres, življenje v Riminiju, Gra-dežu, študij v Lignanu in delo v piceriji v Nemčiji. Kakšna je bila Luigia Negro v tistih, otroških in mladih letih, kakšni so bili odnosi v družini, kako se je znašla kot natakarica v nemški piceriji in kako se je potem odločila, da se vrne v svojo ljubljeno Rezijo. O vsem tem bo tekla beseda v pogovoru z Vido Valenčič.
Znanje, raziskovanje, teritorij
V	veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice bo jutri ob 20.30 tretje srečanje v okviru adventnega niza Katedre sv. Justa, ki ga prireja tržaška škofija, posvečen pa je gospodarskim in družbenim vprašanjem. Naslov srečanja bo Znanje, raziskovanje, teritorij: univerza danes, o čemer bodo govorila nekatera zveneča imena vsedržavne in krajevne akademske sfere. Gostje bodo namreč predsednik Visoke šole za ekonomijo in mednarodne odnose (Aseri) Katoliške univerze Srca Jezusovega ter bivši minister za kulturo Lorenzo Ornaghi, ravnatelj Visoke šole za napredne študije Sissa Guido Martinelli in Maria Cristina Benussi, sodelavka rektorja tržaške univerze za kulturne odnose s teritorijem in kulturne pobude univerze. Večer bo vodil ravnatelj oddelka za pravne vede, jezik, interpretacijo in prevajanje Univerze v Trstu Paolo Pittaro.
Mladi, kultura in institucije
Tržaška univerza in mednarodni center za mladinsko kulturo vabita jutri v dvorano Gigante tržaške univerze v Ul. Laz-zaretto Vecchio 6 na celodnevni posvet (začetek ob 9.30) na temo Mladi, kultura in inštitucije. V začetnem delu bo ob predstavnikih krajevnih oblasti, spregovorila tudi docentka Univerze na Primorskem Jadranka Cergol.
Arhitekt Laščak v Egiptu
V	dvorani A1 Visoke šole za prevajalce in tolmače bo v sredo ob 17. uri srečanje posvečeno slovenskemu arhitektu po rodu iz Gorice Antonu Laščaku - Lasciac (1856-1946). Predavala bo docentka Mercedes Volait, ki se posveča francoski arhitekturi v Egiptu in na Bližnjem vzhodu. Laščak se je v mladih letih odselil v Aleksandrijo, kjer je sodeloval pri obnovi mesta po angleškem bombardiranju leta 1882. Srečanje bo potekalo v angleščini.
Prazniki v Šempolaju
V	prostorih Škerkove hiše v Šempolaju bodo jutri ob 17.30 ponovili igrico »Postal bom pilot«, ki je zaživela v gostilni Gruden že ob Miklavževem prihodu. Medse so povabili tudi osnovnošolsko dramsko skupino J. Štoka, ki bo postregla z igrico »Na čajanki«. V sredo bo ob 20. uri koncert in predstavitev zgoščenke božičnih ljudskih pesmi »Ena svetla luč gori« ŽPS Stu ledi.
/
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Nedelja, B. decembra 2013
5
zgonik - 21. decembra v priredbi združenja Salaam - Otroci oljke
Umetniki za solidarnost
Zbirali bodo prispevke za sirske begunce, ki prihajajo v palestinska taborišča v Libanonu
Najprej je bila le skromna ideja, ki je s časom prerasla v ambiciozni projekt, danes pa je že dejansko realnost. Tako nam je povedala predsednica združenja Salaam - Otroci oljke Odinea Zupin, zgledna borka za pravice Palestincev, ki si je tokrat spet zamislila hvalevredno pobudo - umetniški, solidarnostni večer, na katerem bodo zbirali prispevke za sirske begunce, ki prihajajo v palestinska taborišča v Libanonu. »V zadnjem času je stanje v palestinskih begunskih taboriščih v Libanonu nevzdržno, saj se tja zateka na tisoče sirsko-palestinskih in sirskih družin, ki bežijo pred vojno v Siriji. Med njimi je ogromno otrok, ki potrebujejo izobrazbo, zdravstveno pomoč in vsakršen, še najbolj preprost vsakdanji pripomoček,« nam je povedala gospa Odinea. Zanje, za njihovo vključitev v družbo, že od leta 1976 tam
dolina - Četrtek
Dokumentarec ob 60-letnici glasbe bratov Avsenik
V prostorih Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini bo v četrtek, 12. decembra, ob 20. uri predstavitev in premierni ogled dokumentarnega filma z naslovom Spomin -Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah, ki ga je za Slovenski program RAI reži-ral Aleksi Jercog. Večer prirejata Slovenski programski oddelek deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino in Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik iz Doline.
Dokumentarni film je nastal v jubilejnem letu 2013, ko proslavljamo 60. obletnico nastanka glasbe bratov Slavka in Vilka Avsenika. Aleksi Jercog, ki je svoja raziskovanja zgodovine Avseni-kove glasbe že objavil v knjigah S pesmijo našo (2005) in S polko v svet (2008), je ob tej priložnosti ujel v kamero pričevanja triintridesetih protagonistov Avse-nikovih glasbenih poti - od članov družine Avsenik preko glasbenikov in pevcev Ansambla bratov Avsenik do muzi-kologov, skladateljev, piscev besedil ter drugih kulturnih in glasbenih delavcev. Nastal je tako enourni dokumentarec, v katerem je prikazano, kako na Avseni-kovo glasbo gledajo in kako jo doživljajo tudi naši zamejski glasbeniki, poslušalci in na splošno ljubitelji domače glasbe. Na dan prihaja pomen, ki ga je ta glasba imela za Slovence v Italiji, kako se je po zaslugi Avsenikov rodilo desetine ansamblov na Tržaškem in Goriškem, kako navdušujoče je bilo vzdušje, ko so naši ljudje čakali na Avsenikove koncerte in plošče. Namen režiserja je bil tudi osvetliti ne samo dosežke, temveč predvsem človeško plat članov družine Avsenik ter zamejskih navdušencev, pa tudi vzdušje, čustva, skratka emoti-vno plat Avsenikove glasbe.
Izbira Doline za premierno predstavitev dokumentarca ni naključna, kajti prav v tej vasi na robu tržaške pokrajine je Kvintet Avsenik nastopil kar trikrat na Majenci, in sicer v letih 1958, 1959 in 1969, medtem ko sta v zadnjih letih na istem majskem prazniku nastopila tudi pevski tercet Ansambla bratov Avsenik (2004) in Ansambel Saša Avsenika (2010).
Na predstavitvenem večeru, ki ga bo uvedla odgovorna urednica Slovenskega programa RAI Martina Repinc, bo sodelovala vokalno-instrumentalna skupina Kresnice; v posebno čast si lahko štejemo, da se bo večera udeležila tudi Jožica Svete, dolgoletna pevka Ansambla bratov Avsenik.
Za dodatne informacije se lahko interesenti obrnejo na naslov elektronske pošte programi.slo@rai.it ali na telefonsko številko +39 040 7784282.
skrbi neprofitno in nevladno palestinsko združenje Beit Atfal Assomoud, s katerim združenje Salaam sodeluje že vrsto let.
»Ideja o koncertu, pravzaprav umetniškem večeru je naletela na plodna tla. Našla sem izredne, čudovite ljudi, ki so navdušeno in prostovoljno pristopili k pobudi,« je bila ganjena gospa Odinea. Solidarnostni večer bo v soboto, 21. decembra, ob 19. uri v večnamenski dvorani v Zgoniku. Oblikovali ga bodo pevka, pop-rock glasbenica, kantavtorka in flavtistka Tinkara Kovač, kantavtor in glasbenik Drago Mislej Mef, istrska folk skupina Vruja ter harmonikarja in skladatelja Corrado Rojac oz. Aleksander Ipavec. Za dodatno obogatitev večera bo poskrbel palestinski pevec in glasbenik Mahmud Al Katib s plesalci kluba Ro-zana iz Maribora. Večer, ki ga bosta po-
vezovala gledališka igralca Maurizio Zacchigna in Lara Komar, pa ne bo izključno glasbeno naravnan, saj se bodo v Zgonik pripeljali tudi drugi častni gostje, in sicer pisatelji Goran Vojnovic, Pino Roveredo in Božidar Stanišic, ki bodo vsak s svojega zornega kota spregovorili o zapostavljenih ljudeh na razpotju. Vstop bo prost, zbirali pa bodo seveda prostovoljne prispevke.
Pokroviteljstvo sta dogodku potrdili domača Občina Zgonik, ki je dala na voljo športno dvorano, Občina Trst, Občina Sežana in Pokrajina Trst, na pomoč pa bodo priskočila tudi domači društvi Kras in Rdeča zvezda. Sodelovanje so potrdili tudi uredniki slovenskega programa Rai, ki bodo posneli koncert. Morda velja vselej zabeležiti tudi številne sponzorje, ki so podprli pobudo - to
w
'VA * f
rmkj
Med nastopajočimi je tudi Tinkara Kovač
so kmetije Zidarich, Lupinc in Škerk iz Praprota, kmečki turizem Milič iz Za-gradca, cvetličarna German, pekarna-slaščičarna Ota iz Boljunca, vinarstvo Il Carpino Sosolovih z Oslavja in tamkajšnja osmica »da Pepi«, pekarna Cotič iz Sovodenj, podjetje Vinakoper in restavracija Brič iz Dekanov. (sas)
sdgz - V torek ob 19. uri v hotelu Savoia Excelsior
Srečanje s podjetniki
Joško Sirk, Fabrizio Polojaz in Tomaž Petaros gostje debate v sklopu projekta »Inkubator za mlade podjetnike v Italiji«
Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi na srečanje z zamejskimi podjetniki v sklopu projekta »Inkubator za mlade podjetnike v Italiji«, ki bo v torek, 10. decembra, ob 19. uri v prostorih hotela Savoia Excelsior Palače, na Nabrežju Mandracchio 4.
Projekt »Inkubator za mlade podjetnike v Italiji« namerava evidentirati skupino približno 30 mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki se bodo udeležili informativnih srečanj, predavanj lokalnih podjetnikov in priznanih strokovnjakov z namenom, da bi nekoliko bolj usposobljeni vstopili v svet
podjetništva. Sledil bo razpis natečaja za 3 najboljše poslovne ideje, nagrajenci pa bodo lahko izkoristili možnost ustanovitve novega podjetja in nastanitve v Inkubatorju SDGZ-ja. SDGZ bo nudilo brezplačne poslovne prostore in knjigovodske storitve za obdobje enega leta, ob tem pa tudi svetovanje pri izdelavi business planov in marketinške strategije ter iskanja poslovnih partnerjev.
Na torkovem srečanju bo udeležence najprej pozdravila ministrica RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, nato pa bodo svojo podjetniško »zgodbo« predstavili trije
podjetniki - Joško Sirk, Fabrizio Po-lojaz in Tomaž Petaros. Večer se bo nadaljeval z debato med gosti o podjetništvu v naši regiji in morebitnimi vprašanji s strani občinstva. Za zaključek pa bodo predstavili bodoče aktivnosti v sklopu projekta.
Projekt izvaja Slovensko deželno gospodarsko združenje s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v sodelovanju s partnerji - Servis srl, Zadružna kraška banka, Slovenski izobraževalni konzorcij - Slov.I.K., BiC Incubatori FVG in Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske.
Kuga ... na Proseku
V	Kulturnem domu na Proseku bodo danes ob 17. uri gostili gledališko predstavo »Sollazzamenti in tempo di peste«. Na odru bodo zaživele tri novele prosto prilagojene po Boccac-ciovem Dekameronu. Režijo je podpisal Sandro Rossit; vstopnina znaša 6 evrov.
Vodnik za ostarele
V	dvorani Costantinides muzeja Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII 6) bo tržaška Skupnost sv. Egidija v sredo ob 16. uri predstavila nov vodnik za ostarele. Gre za pripraven priročnik o tem, kako omogočiti starejšim ljudem, da ostanejo na svojem domu in se ne selijo v domove za starejše občane oz. hiralnice; v njem so zabeležene pravice, ki jih imajo starejši, in usluge, ki so jim na voljo v tržaški pokrajini.
Sinu je grozil z nožem
Pripadniki letečega oddelka tržaške kvesture so v petek zjutraj ovadili 47-letnega turškega državljana F.G. s stalnim bivališčem v Trstu zaradi groženj in posesti noža. Moški se je bil namreč sporekel s sinom v njegovem stanovanju, pri čemer mu je grozil z nožem. Prepir se je nato nadaljeval na ulici, zaradi česar so nekateri očividci poklicali policijo. Ko je le-ta prišla, je oboroženi Turek vstopil v nek bar v Ul. Conti in se skušal znebiti noža, s tem da ga je vrgel v koš za smeti. Vendar je policistom uspelo obnoviti celoten potek dogajanja, moškega so preiskali in v žepu njegovih hlač našli nožnico, ki so jo skupaj z nožem zaplenili, Turka pa ovadili.
šolstvo - Smrt zaslužne šolnice
Prof. Veri Bedendo v hvaležen spomin
V nedeljo, 1. decembra 2013, je v Trstu umrla prof. Vera Semenič Be-dendo.
Prof. Bedendova spada med tiste slovenske šolnike, ki so se v prvih letih po 2. svetovni vojni navdušeno odzvali potrebam slovenskega šolstva na Tržaškem ter posvetili svojo organizacijsko sposobnost in strokovno znanje didaktičnemu poslanstvu, s posebnim poudarkom ne le na sistematično poglabljanje znanja, pač pa tudi na duhovno in kulturno rast mladoletnika.
Rodila se je 7. septembra 1924 v Postojni. Po maturi na klasičnem liceju l. 1942 se je vpisala na univerzo v Pa-dovi. Po poroki z Brunom Bedendom se je preselila v Trst, kjer je v šolskem letu 1950/51 pričela s poučevanjem na Nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. V naslednji letih je kot suplentka poučevala tudi na slovenskem učiteljišču in na klasični vzporednici slovenskega znanstvenega liceja. Tu je med šolskimi leti 1957/58 in 1967/68 imela letno nastavitev za poučevanje litera-nih predmetov ter latinščine in grščine. Leta 1960 je na Tržaški univerzi diplomirala iz klasične filologije. Leta 1968 je stopila v stalež. Od leta 1969 do upokojitve septembra 1984 je bila ravnateljica na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu (pričujoči arhivski posnetek je iz omenjenega obdobja, op. ur.). Leta 1973 je izšla prva izdaja njenega učbenika Latinska slovnica in vadnica za prve tri razrede viš-
jih srednjih šol (prvi ponatis l. 1987, drugi ponatis l. 2010).
Med več kot tridesetletnim delovanjem na slovenski šoli v zamejstvu je prof. Bedendova kot profesorica in potem kot ravnateljica v številnih dijakih zapustila neizbrisno sled kot izraz kariz-matične nadvse sposobne šolnice, izredno vestne pri posredovanju predmetne tematike, pa tudi duhovno občutljive vzgojiteljice, ki pozorno z materinsko zavzetostjo sledi doraščanju in intelektualnemu razvoju "svojih otrok", kot je sama rada imenovala lastne dijake.
Prav za to, kar je dala nam vsem, in še posebno za tisto enkratno, kar je pustila v vsakomur izmed nas kot darilo njemu samemu, se bivši dijaki s spoštovanjem in hvaležnosjo klanjamo spominu na prof. Vero Bedendovo.
Tanja Prinčič Tomaž Simčič
SKLAD M. CUK
Galerija Milko Bambič Proseska ul. 131 - Opčine
vabi
v torek, 10. decembra 2013, ob 20. uri
na odprtje skupne razstave
KRAŠKA SIMFONIJA
Aleksander Podobnik
openski med
Jernej Bortolato
kamnoseški umetniški izdelki
Marko Lupinc
grafike in fotografike kraških noš
Robi Goruppi
gravirano steklo
Saško Ferluga
kraški nakit
Predstavitev: Magda Jevnikar
Gost večera bo skupina ANO URCO AL'PEJ DVEJ
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 8. decembra 2013
MARIJA
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 11.29 in zatone ob 23.07.
Jutri, PONEDELJEK, 9. decembra 2013
VALERIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje C, zračni tlak 1019,7 mb raste, vlaga 28-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,1 stopinje C.
OKLICI: Paolo Alfeo in Daidi Sancin, Momen Abou Al Ezz in Anita Godler, Massimo Cral in Nataliya Kuznyetso-va, Peter Planinsek in Alice Rinaldi, Fabrizio Valenta in Michela Benedetti, Davide Angelocola in Karrie Moore, Giuseppe Ernesto Santoro in Adriana Cosulich, Manuel Potocco in Elena Bankovic, Roberto Biloslavo in Marina Frau, Gianfranco Del Prete in Barbara Esposito.
prej do novice
www.primorski.eu1
Loterija
7. decembra 2013
Bari	29	11	20	80	81
Cagliari	85	71	29	50	73
Firence	26	81	68	46	3
Genova	44	75	37	10	12
Milan	9	75	54	77	14
Neapelj	85	87	9	22	70
Palermo	73	1	49	27	40
Rim	1	80	79	81	63
Turin	13	76	9	41	6
Benetke	53	59	4	9	22
Nazionale	19	57	40	50	29
Super Enalotto Št. 147
2 16 42 67 75 87 jolly 89
Nagradni sklad brez dobitnika s 6 točkami 1 dobitnik+ s 5+1 točkami 7 dobitnikov s 5 točkami 825 dobitnikov s 4 točkami 33.101 dobitnikov s 3 točkami
18.860.152,68 € --€
410.361,21 € 43.967,28 € 382,39 € 18,82 €
Superstar	75
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
1 dobitnik s 4 točkami	38.239,00 €
157 dobitnikov s 3 točkami	1.882.00 €
2.507 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
16.366 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
33.674 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
142
Nedelja, 8. decembra 2013
TRST
/
v sodelovanju z
DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU
prireja tradicionalno
SREČANJE OB KONCU LETA
v soboto, 28. decembra 2013, ob 18.00
v gostilni" Pri Lipi" v Bazovici, ul.S.Kosovel 3
Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društev!
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer na temo
Slovenci in mediji - tokrat RAI
S LeDaRS
LETNIKI 1964 - srednja šola Fran Levstik - dvodnevni izlet v Madrid v aprilu/maju. Info in prijave do torka, 10. decembra, na tel.: 348-3464815 ali 347-8579872.
SPDT prireja v nedeljo, 15. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod avtobusa ob 8.00 s Trga Oberdan, ob 8.20 iz Bazovice (zbirališče na Vagi). Predvidene so približno 3 ure prijetne in nenapor-ne hoje. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Nujen veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno torka, 10. decembra. Tel.: 040-413025 (Marinka).
SNOW DAY MTK prireja enodnevni izlet na Zoncolan za ljubitelje zimskih športov. Odhodi iz Trebč, Op-čin, Proseka in Devina. V primeru
zadostnega števila vpisov je možen tudi odhod iz Gorice in Jamelj. Info in vpisovanje na tel.: +39 3483288130 (tajništvo) ali mtk.treb-ce@gmail.com
[I] Lekarne
Gostje večera bodo ravnatelj deželnega sedeža RAI Guido Cono, glavni urednik slovenskih informativnih sporedov Marij Čuk in urednica v slovenskem programskem oddelku Martina Repinc.
Začetek ob 20.30
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Danes, 8. decembra 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A, Sesljan.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 - 040 364928, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325.
Jutri, 9., do sobote, 14. decembra 2013
Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Bolju-nec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040
ultumo Društv
PR0M0KRAS
ŠPORTNO - KULTURNI CENTER ZGONIK
nedelja, 22. decembra, ob l8h
Predprodaja vstopnic:
Tržaška Knjigarna v Trstu in na Opčinah, Caffe Guštin Na Proseku, Kavarna Gruden v Nabrežini.
228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 - 040 764441.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Pn Mn ir
MQJím IES***
Cl n»


Trgovina
(Vida Legisa)
planet zdravja planet of health
OLJE 18 - eterično olje rožmarina
Za hladne dni zadnjega meseca v letu priporočamo uživanje eteričnega olja rožmarina, ki nas poživi in nam pomaga premagati utrujenost. Če se po jutru pozna dan, ga je zato dobro začeti z rožmarinom.
Rožmarin (Rosmarinus officinalis) velja za rastlino, ki osvobaja misli in osrečuje srce in ker je sredozemska rastlina, je bogata energije sonca in toplote.
Rožmarin je zdravilno zelišče že od srednjega veka. Uporabljamo ga za krepitev in pomiritev
v Sesljanu, 54/D tel. 040 299314
(ob trgovini koles Motorbike, blizu hotela Ai sette nani)
URNIK:
ponedeljek 13.00 -19.00 torek - petek 9.00 -17.00 sobota 9.00 -13.00
nova spletna stran: www.viva-planetofliealth.com
živčevja, pri letargiji, onemoglosti, občutkih strahu, nespečnosti in migreni. Rožmarin aktivira srce in krvni obtok, pomaga pri nizkem pritisku, mrzlih rokah in nogah. Eterično olje rožmarina jemljemo eno kapljico nekaj dni in hitro opazimo blagodejen učinek. Grenčine in čreslovine v rožmarinu spodbujajo delovanje prebavil, zlasti jeter in žolča ter črevesja.
Če rožmarin uporabljamo zunanje, spodbuja cirkulacijo in deluje protivnetno ter pomaga celiti rane. Zelo ga priporočamo športnikom kot pomoč pri razbremenitvi mišic.
Znanstvena revija Journal of Neurochemistry je leta 2008 objavila raziskavo, ki dokazuje, da so antioksidanti v eteričnem olju rožmarina obetavna preventiva pred nevrovegetativnimi boleznimi, kot so Parkinson, Alzheimer in ALS. Priporočamo uživanje eteričnega olja rožmarina v hladnih jesenskih in zimskih dneh, ker učinkuje kot izredno protibakterijsko, protivirusno in pro-tiglivično sredstvo naravnega izvora.
/
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Nedelja, B. decembra 2013
7
□ Obvestila
ZUMBA SKD DRAGO BOJAN obvešča, da poteka tečaj ob četrtkih, od 18.20 do 19.20 v domu Briščiki. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. Info na tel.: 348-0633569 (Katja).
OPENSKA DEKANIJA vabi na nov niz srečanj namenjen zakoncem in družinam nasploh. Srečanja bodo enkrat mesečno in sicer vsako drugo nedeljo v mesecu. Prvo srečanje bo danes, 8. decembra, ob 15. uri pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Ul. delle Docce 34. Vodi upokojeni nadškof msgr. Alojz Uran. Tudi otroci bodo lahko sledili svojemu programu, ki se bo zaključil s skupno sveto mašo.
SKD DRAGO BOJAN organizira danes, 8. decembra, ob 18. uri na plošči v društveni gostilni v Gabrovcu, prižig božičnih lučk. Toplo vabljeni.
SK DEVIN, v sodelovanju z Občino Devin - Nabrežina, vabi na predstavitev nove zimske sezone, ekip, trenerjev, tekem, šole smučanja in deskanja, v ponedeljek, 9. decembra, ob 18.30 v Kamnarsko hišo v Nabrežini.
KROŽEK KRATKOČASNE MATEMATIKE bo imel prihodnje srečanje v torek,
10.	decembra, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni novi in stari ljubitelji matematike.
SOMPD VESELA POMLAD vabi bivše pevce k pevskemu sodelovanju pri sveti maši ob 35-letnici zborovskega društva, ki bo v nedeljo, 15. decembra, ob 10.30 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. Vaje za priložnostno skupino bodo v torek, 10. decembra, ob 20.30 v pevski sobi v Finžgarjevem domu.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. decembra, na sedežu na Pa-dričah ob 20.45 redna pevska vaja.
PASTORALNI SVET OPENSKE DEKA-NIJE se bo zbral na zasedanju v sredo, 11. decembra, ob 20.15 v Marija-nišču na Opčinah.
TRŽAŠKA KNJIGARNA,MLADIKA IN ZTT vabijo na kavo s knjigo v sredo,
11.	decembra, ob 10. uri. O advent-nem času in o bližajočih se božičnih praznikih bo spregovoril škedenjski kaplan Dušan Jakomin. Srečanje bo v Tržaški knjigarni ob skodelici kave.
OŠ ALOJZA GRADNIKA, v sodelovanju z občino Repentabor, bo zbirala v četrtek, 12. decembra, pred občino, v prostorih civilne zaščite, od 13. do 16. ure obleke, obutev in hrano, ki bodo namenjeni Rdečemu križu v Logatcu.
PODROČNI SVET slovenskih vernikov iz Trsta in Milj ter Vincencijeva Konferenca, vabita v četrtek, 12. decembra, na obisk gostov doma za starejše ITIS v Ul. Pascoli 31; ob 16.10 molitev rožnega venca, sledi sv. maša s petjem Marijinih pesmi, nato pa veselo druženje.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Vedeti moramo kaj lahko bolniku povemo ali ne povemo« v četrtek, 12. decembra, ob 17.30 v kavarno Sv. Marka, Ul. C. Battisti 18a. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice »Pineta del Carso« v Nabrežini.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure. Tel.: 340-5814566 (Valentina).
cPog^eßnc podjetje
Tel. 040 2158 318
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA vabi vse cenjene oljkarje in odjemalce na otvoritev nove torklje, ki se bo vršila v soboto, 14. decembra, ob 11. uri v Ul. Travnik 10. Sledi degustacija novega oljčnega olja ter srečelov, za katerega najsrečnejši si bo pridobil obiralec oljk.
NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v četrtek, 19. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu, v prenovljeni študijski sobi NŠK v Trstu. Dnevni red: delovanje NŠK; volitve: upravni in nadzorni odbor.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi člane in prijatelje, da se v petek, 20. decembra, z avtobusom skupaj odpeljejo do Ljubljane na popoldanski ogled praznično razsvetljene slovenske prestolnice in božičnih stojnic. Dodatne info in prijave na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, II. nadstropje. Tel.: 040360072.
Tiho je odšla
Silva Zidarič vd. Dovgan
Žalostno vest sporočajo
sin Fulvio, vnukinje Anuška, Katjuša, Jasmina in Anja ter zet Saša.
Pokojnica bo ležala v torek, 10. decembra, od 8.00 do 9.15 v kapeli v ulici Costalunga. Sledil bo pogreb.
Žalovanju se pridružujejo
brat Pepi z Marto, svak Aldo ter nečaki Livio, Dario in David z družinami
Zadnji pozdrav Silvi
svakinja Zdenka in svak Marino ter Mariza in Edi
Draga sestrična Silva, dolga življenjska pot naju je spremljala. V spomin
Pepi Škerk
Ob izgubi drage Silve izrekajo sožalje Anuški, Katjuši, Jasmini, Saši in svojcem
vsi pri Comec in Comec Plast
8.12.2011
8.12.2013
Cveta Cante por. Peric
Vedno si v naših srcih.
Miro, Nataša ter vsi, ki so te imeli radi
t
Zapustil nas je naš dragi
Livio Blokar
Žalostno vest sporočajo
hči Tatiana z Robijem, Eda s Tamaro in Edijem ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v torek, 17. decembra, ob 11. uri na pokopališču v Ricmanjih.
Domjo, 8. decembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda
Ciao nonič Anej in Evan
Ob izgubi dragega Liviota sočustvujemo z družino
svakinja Sonja, Tiziana z Davidom, Valentina, Monika z Manuelom
Zadnji pozdrav dragemu
Liviotu in Mariji. Iskreno sožalje svojcem.
Rosana, Maksi in 'pupce'
Ob izgubi dragega Liviota izrekamo Edi in Tamari ter vsem svojcem iskreno sožalje.
Ervin-Barbara, Mitja-Alenka, Rado-Anna, Hari-Eugenia
Ob boleči izgubi našega dolgoletnega člana in pevca Livia Blokarja izrekamo Tatiani, Edi in ostalim svojcem občuteno sožalje
MoPZ in KD Fran Venturini
Ob izgubi Livia in Marije izreka iskreno sožalje družini
Pihalni orkester Ricmanje
^ Zapustila nas je profesorica
Vera Semenič vd. Bedendo
Žalostno vest sporočajo
sorodniki.
Od nje se bomo poslovili jutri, v ponedeljek, 9. decembra od 11. do 13.50 v ulici Costalunga.
Pokop žare bo v ožjem družinskem krogu v Postojni.
Trst, Postojna, 8. decembra 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Ob izgubi drage Vere žalujemo s svojci
Maria in družina Glavina ZAHVALA
Katia Angelini
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše ljubljene.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
t
Zapustila nas je naša draga
Almira Novato vd. Mahnič
Žalostno vest sporočajo
nečaki, ostalo sorodstvo ter družina Sabadin.
Od nje se bomo poslovili v torek, 10. decembra, od 11.45 v cerkvi Sv. Martina v Dolini. Sledila bo sveta maša ob 12.30.
Pogreb z žaro bo v ožjem družinskem krogu.
Dolina, 8. decembra 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
t
Mirno je zaspala naša draga mama, nona in pranona
Maria Coretti vd. Corbatti
Žalostno vest sporočajo
hči Eda, sin Zoran z Evino, vnuka Manuel in Tamara z Edijem ter ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v torek, 10. decembra od 10. do 11.20 v ulici Co-stalunga.
Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 23. decembra ob 11. uri na pokopališču v Ri-cmanjih.
Ricmanje, 8. decembra 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Ciao nona bis Anej in Evan
ZAHVALA
Davor Pečenko
Ob nenadomestljivi izgubi sina Davorja se iskreno zahvaljujem dijakom, profesorjem, ravnatelju, prijateljem in sosedom, ki ste mi izrazili sožalje, sočustvovali z mano in me tolažili v tem težkem trenutku. Hvala za darovano cvetje in prispevke za športno društvo Sloga.
Mama Vera s svojci Pogrebno podjetje Alabarda
10.12.2012
10.12.2013
Gušto
Imamo Te vedno v mislih in srcu. Adriana in Giuli z družino
Razum nam pravi,
da je odrešitev.
Srce pa ne razume in boli.
Davorin Križmančič
Žalostno vest sporočajo
sestra Lučka z Gabrielejem, Miko s Katjo in Carlo.
Datum in uro pogreba bomo naknadno sporočili.
Nepričakovano nas je zapustil naš fotograf
Davorin Križmančič
Za njim žalujemo
njegovi nekdanji in sedanji kolegi na Primorskem dnevniku.
Sklad Bubnič Magajna
žaluje za svojim članom Davorinom.
Nepričakovano in mnogo prezgodaj si se poslovil dragi DAVORIN.
V vseh nas bo trajno živel spomin na naša brezskrbna, mlada in
najlepša leta. Vsem svojcem iskreno sožalje.
Bivši sošolci z liceja Prešeren
Ob prerani izgubi nekdanjega predsednika Davorina Križmančiča izreka svojcem iskreno sožalje
TPPZ P.Tomažič
Ob težki izgubi dolgoletnega sodelavca Primorskega dnevnika Davorina Križmančiča izreka prizadetim svojcem iskreno sožalje
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Lučki in družini velik objem. Martina in Nadia
Ob smrti dragega brata Davorina izrekamo Lučki in družini iskreno sožalje.
Vsi pri SK Brdina
Starši, učiteljice in neučno osebje osnovne šole Fran Milčinski
izrekamo učiteljici Lučki iskreno sožalje ob izgubi dragega brata Davorina.
Ob boleči izgubi dragega brata izrekamo Lučki Križmančič občuteno sožalje.
Vsi na večstopenjski šoli Vladimirja Bartola
8
Nedelja, 8. decembra 2013
TRST
/
ZAHVALA
Namestnik OŠ A. Gradnika
se ob jubilejnih obletnicah na Repentabru
iskreno zahvali
vsem darovalcem prispevkov in daril,
učiteljicam, posebno uč. Eleni in
Anamariji, Edes, Vladimirju, Elizabeti, staršem, vaščanom ter gostom.
KARLETO TOMSIC na osmo desetico se povzpel, zato v Ognjišču bo danes zapel in s prijatelji se veselil. Še mnogo takih dni pa želimo mu vsi mi, pevci in prijatelji iz Svetega Vincencija.
uk Kino
Zveza slovenskih kulturnih društev
v sodelovanju z
Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga
vabi na
Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin
DO
SVOBODNEGA GIBA
Četrtek, 12.12.2013, ob 19.30
Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi
labri«; 11.00, 13.40,15.10 »Disney -Planeš«.
TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:14.45, 17.30, 20.30 »Hunger Games - La ra-gazza di fuoco«; Dvorana 2: 15.00, 17.00, 20.00, 22.00 »Blue Jasmine«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Die-tro i candelabri«; 16.00 »Free Birds -Tacchini in fuga«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00,22.00 »Fuga di cervelli«; Dvorana 5: 17.50, 20.00 »Zoran, il mio nipote scemo«; 15.40, 22.00 »Thor -The dark world«.
S Poslovni oglasi
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Come il vento«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.45, 20.00 »Ji-ro e l'arte del sushi«; 18.15, 21.30 »Blancanieves«.
FELLINI - 16.10, 20.00 »Il passato«; 18.20, 22.15 »Venere in pelliccia«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Blue Jasmine«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Dietro i candelabri«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.40, 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »La mafia uccide solo d'estate«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.55 »Do-stavljalec«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.20 »Gremo mi po svoje 2«; 15.40, 20.10 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 18.30, 20.15 »Izgubljen, da najden«; 14.10 »Jaz, baraba«; 13.45, 15.30, 16.10, 17.10 »Jelenček Niko 2«; 13.45 »Khumba«; 18.50 »Konec je tu«; 14.20, 16.30, 18.40 »Ledeno kraljestvo«; 13.30, 15.45, 18.00 »Ledeno kraljestvo 3D«; 20.30 »Legende v Ve-gasu«; 20.45 »Odvisnik od seksa«; 17.50 »Svetovalec«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Thor - The dark world«; 16.30, 22.15 »Battle of the year«; 11.00 »Hunger Games - La ra-gazza di fuoco«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote scemo«; 11.00 »Disney - Planes«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.00 »Free Birds - Tacchini in fuga«; 18.30, 20.15, 22.00 »Don Jon«; Dvorana 4: 16.20, 18.20, 20.15 »Lunchbox«; 18.10, 22.20 »Old boy«.
SUPER - 15.30 »Disney planes«; 17.00, 18.40, 20.20, 21.45 »Sole a catinelle«.
THE SPACE CINEMA - 10.50, 12.55, 15.50, 18.45, 19.15, 21.40 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«; 11.10, 13.10, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Checco Zalone - Sole a catinelle«; 10.50, 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Thor - The dark world«; 13.00, 17.05, 22.10 »Fuga di cervelli«; 11.00, 13.10, 15.45, 17.40 »Free Birds -Tacchini in fuga«; 20.00, 22.05 »La mafia uccide solo d'estate«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Blue Jasmine«; 10.50, 13.15, 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Dietro i cande-
ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila
v trgovini MANA-SEŽANA
Tel.00386-41455157
S Mali oglasi
RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, nujno išče zaposlitev. Tel. št.: 3293831585.
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 3332892869.
BOX ZA AVTO dajem v najem v Ul. Tris-sino 15 (v bližini bolnice Burlo), 14 kv.m. z elektriko in vodo, 130,00 evrov mesečno. Tel. 347-7334719.
DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje s kopalnico na Lonjerski cesti, približno 500,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116.
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd. ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034.
IŠČEM HIŠO v najem v Križu. Dve sobi in mali vrt. Tel.: 329-4068919
POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem. Večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250.
PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406.
PRODAM garažo v Ul. Miramare, v bližini železniške postaje. Tel. 329-4128363.
V ZAMENO ZA DRVA brezplačno čistim vozne parcele na Krasu. Tel.: 3355340169.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614 ali 040-9880206.
El Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM RADETIC SIDONJA
v Medjevasi je odprt ob sobotah in nedeljah.
Tel.: 040-208987
HU Osmice
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmi-co v Mavhinjah 22/D. Tel. št.: 040299453.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel.: 040-291498.
OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel.: 347-3648603.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23.
PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmi-co. Poleg vina, nudi domač prigrizek. Tel.: 0481-419956.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni. Tel. 040-229270.
V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187.
13 Prireditve
SKUPINA 35-55 - SKD France Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar N'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Skozi objektiv Igorja Žerjala«.
AŠD VESNA vabi člane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal danes, 8. decembra, ob 18. uri v dvorani Ljudskega doma Bita v Križu. Predstavili bomo društveni koledar ter nazdravili prihajajočim božičnim in novoletnim praznikom.
OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO, vabi na Božični sejem na glavnem trgu »G'rici« v Boljuncu: danes, 8. decembra, od 9.30 do 19.00; ob 8.30 sprehod po dolini Glinščice; ob 12.00 na trgu nastop pihalnega orkestra Breg.
RAZSTAVA - 140 LET POŠTNEGA URADA v društvu V. Vodnik v Dolini: danes, 8. decembra, od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure, v ponedeljek, 9. in torek, 10. decembra, od 10. do 12. ure.
SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine, prireja Miklavžev prodajno-razstavni sejem: danes, 8. decembra, od 10. do 13. ure. Obiščite nas!
TEATRO INCONTRO, v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek - Kontovel, prireja gledališko predstavo v italijanskem jeziku »Sollazzamenti in tempo di peste« - Decameron - Giovanni Boccaccio, danes, 8. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
KRU.T vabi v ponedeljek, 9. decembra, ob 18. uri na drugo srečanje v sklopu predavanj »Prehrana je zdravje«, na sedežu krožka (Ul. Cicerone 8, II. nadstropje). Dr. Rosa Del-la Fortuna, master II. stopnje v ne-vropsihofizični optimizaciji, bo govorila o metodi Kousmine - prehrambenih strategijah za pridobitev in ohranjanje dobrega počutja. Vse dodatne info in prijave (omejena mesta) na Kru.tu. Tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD VIGRED - Veseli december v Šem-polaju: sejem ročnih del in knjig ter razstava slik Vesne Benedetič, izdelkov članov Kruta, božičnih obeskov Taddea Sedmaka na ogled do 15. decembra (ob delavnikih 15.30-18.30; nedelja 9.30-11.00 in 15.00-18.00). Na sejmu sodeluje krajevno Združenje staršev; v ponedeljek, 9. decembra, ob 17.30 ponovitev igrice »Postal bom pilot« in gostovanje ODS J. Što-ka z igrico »Na čajanki«; v sredo, 11. decembra, ob 20. uri koncert in predstavitev cd-ja božičnih ljudskih pesmi »Ena svetla luč gori« z ŽPS Stu ledi; v četrtek, 12. decembra, ob 18. uri nastop gojencev Glasbene matice in dua Tanja Tuta (solopevka) in Jan Grbec (pianist); v petek, 13. decembra, ob 18. uri na Placu Božičnica (otroški vrtec, COŠ S. Gruden, OPS, mladinska glasb. in plesna skupina Vigred, pevski zbor Združenje staršev, mladinski orkester GD Nabrežina, Božiček, Dedek Mraz in duo Egon in Norman); v petek, 20. decembra, ob 20. uri koncert Srečno.
BOŽIČNI SEJEM pri SKD Igo Gruden bo v dneh od 11. do 14. decembra, od 16. do 20. ure v prostorih kulturnega doma v Nabrežini. Na programu so tudi spremne prireditve: pevski zbor OŠ V. Šček, godbena šola Nabrežina, mladinski zbor I. Gruden, DPZ Kraški slav-ček, baletna skupina Releve, lutkovna predstava, godalni orkester Suzuki in solopevka Tanja Tuta.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v sredo, 11. decembra, na večer »No hay falta de cobre en Chile«. Svoje potovanje po Cilu in Velikonočnem oto-
ku bo v sliki in besedi prikazal Bruno Križman ob 20. uri, v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
prireja v četrtek, 12. decembra, ob 18. uri prižig luči božičnega drevesa na Proseku. Nastopajo učenci OŠ A. Čer-nigoja, otroški zbor naselja Sv. Nazari-ja in Godbeno društvo Prosek. Vabljeni!
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN »Do svobodnega giba«, v organizaciji ZSKD in DSMO Kiljan Ferluga, bo v četrtek, 12. decembra, ob 19.30 v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Večer sodi v okvir božičnih prireditev, ki jih prireja Občina Milje. Toplo vabljeni!
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 12. decembra, ob 20.30 v Društveni dvorani občinskega gledališča predavanje »Pan-durji, ti neznanci«. S sliko in besedo nas bo, v italijanščini, o njih in o njihovem pomenu seznanil novinar Bernardino de Hassek. Vabljeni!
J.K. ČUPA IN KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega primorja vabita v petek, 13. decembra, ob 19. uri na predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka »Lo zoppolo - čupa del Golfo di Trieste e le pirog-he« v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ri-creatorio 2 - Opčine.
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE vabi v petek, 13. decembra, v Trebče na odprtje božičnega sejma. Ob 20. uri bosta v trebenski cerkvi nastopala Otroški zbor Krasje in Dekliški zbor Kraški slavček - Krasje pod vodstvom Petre Grassi. Po koncertu bo otvoritev sejma v Hiški u'd Ljenčkice.
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi na slovesnost v petek, 13. decembra, ob 18. uri v razstavni dvorani na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Na sporedu bo predstavitev monografije »Tako sem živel - stoletje Borisa Pahorja« ob prisotnosti avtorice prof. Tatjane Rojc in slovesna podelitev štipendij 2013. Častni gost večera bo prof. Boris Pahor.
SKD PRIMOREC vabi na predstavo »(u)TRI(n)KI« v soboto, 14. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO, vabi v nedeljo, 15. decembra, ob 18.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na koncert »In mir na zemlji«, v sodelovanju s pihalnim orkestrom Breg in kulturno ustanovo »J. Pangerc« iz Doline.
VZPI-ANPI ANED ANPPIA prireja v nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri na Openskem strelišču spominsko svečanost ob 72-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vad-
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in DEŽELNO ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV USCI FJK
vabita na niz koncertov v okviru deželne revije
NATIVITAS
15.12.2013, ob 15.30 v Cerkvi Sv. Jurija v Bardu
Božič v Terski dolini
15.12.2013, ob 20.30 v Cerkvi Santa Maria della Neve v Vidmu
Potovanje med božičnimi tradicijami
19.12.2013, ob 20.30 v Cerkvi Sv. Jerneja v Barkovljah
Bila je luč, bila je pesem
21.12.2013, ob 20.30 v Cerkvi Sv. Janeza Krstnika v San Giovanni al Natisone
Potovanje med božičnimi tradicijami
22.12.2013, ob 17. uri v Cerkvi Lurške Matere Božje na Ferlugih
Moški glasovi v božičnih pesmih
nala. Govorila bosta zgodovinarka Alessandra Kersevan in predsednik društva TIGR Marjan Bevk, predsedoval bo Erik Piccini, pel pa bo MoPZ Tabor. Ob 16. uri bo v Prosvetnem domu ob sodelovanju Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši nastop Marjetke Popovski in recitatorjev ter podelitev priznanj društva TIGR. Sledilo bo odprtje fotografske razstave in prikaz filma »Utrinki primorske himne«, ki ju bo predstavila Jožica Zafred.
KRU.T vabi na predavanje »Camino de Santiago de Norte«, ki bo v ponedeljek,
16.	decembra, ob 18. uri v društvenih prostorih. Prof. Loredana Kralj bo pripovedovala o prehojeni romarski poti po čudoviti severni atlantski Španiji. Info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled razstave »Woman front back« Miloša Zi-dariča in Marka Civardija v agrituriz-mu v Praprotu, ki bo odprta do torka,
17.	decembra, od 17. ure dalje.
k*.
POGREBNO PODJETJE
V
i .f ragtop* ^ / ^ \ ^¡p? f
O? trenutku	j ^	vljudnost
žalosti...	...in tradicija
OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020
Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov.
ZELENA ŠTEVILKA (800 833 253
Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah
PRIDEMO TUDI NA DOM!
9	Nedelja, 8. decembra 2013	TRST	/
OW
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Trgovski dom »na najvidnejšem prostoru mesta«
Podrimo kostanj!
Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je arhitekt Maks Fabiani napisal krajše poročilo z naslovom »Problemi Gorice«. V njem je osredotočil svojo pozornost na povojno obnovo goriškega gradu, ki je »najpomembnejši in najznačilnejši element« in »bi lahko po temeljiti ureditvi postal pravi simbol mesta Gorice«. Da bi to še bolj povezal s srednjeveško trdnjavo, je Fabiani predlagal tudi izgradnjo vzpenjače - ali vsaj pešpoti - s spodnjega Travnika. Danes je ravno ta predel postal neizprosno ogledalo krča, v katerem se je znašlo mesto zaradi omejene in samovšečne razvojne vizije, na kateri temelji protislovno urbanistično načrtovanje.
Problemi »te« Gorice so dnevno vsem pred očmi: odsotnost nadomestnih parkirišč tako za avtomobile kot za avtobuse in zaprtje predora so odrezali mestno jedro od zaledja, železobetonska brazda na griču pa je edina sled načrtovane vzpenjače. Tudi Neptunovega vodometa, ki je v pristnem baročnem duhu tvoril očišče urbane kulise, niso vrnili v os z Mamelijevo ulico in še naprej sameva kot nebogljen izrastek.
Nekaj podobnega se dogaja s Trgovskim domom, ki so ga v petek (deloma) odprli ob obisku predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Kot je znano, je bil Trgovski dom zamišljen in izveden kot večnamenski center, kjer so sobivale profitne ustanove in prosvetne organizacije. Na začetku dvajsetega stoletja je predstavljal konkreten primer sintagme pokojnega senatorja Darka Bratine »Več podjetništva v kulturo in več kulture v podjetništvo«. Ravno ta vidik je umanjkal v ubeseditvi zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, saj ta izrecno zapoveduje namembnost prostorov za neprofitne dejavnosti. Ob tem se postavlja tudi vprašanje zagotovitve sredstev za celovito obnovo kompleksa, v katerem bo ob Narodni in študijski knjižnici domovala tudi goriška državna knjižnica.
Kljub temu stoji Trgovski dom »na najvidnejšem prostoru mesta Gorice kakor nepremagljiva gospodarska trdnjava, kakor znamenje bodočnosti samostojnega gospodarskega življenja«, kot je vzneseno zapisal Henrik Tuma, slovenski odvetnik, politik in publicist. Dejansko je leta 1907 goriška občina prenesla svoj sedež iz klasicistične stavbe, ki stoji nasproti Trgovskemu domu, na današnjo lokacijo v palačo Attemsov Sve-tokriških. V povojnem času pa sta urbanistično dominanto Fabianijeve vo-
Zastrti pogled na Trgovski dom
galne stavbe ohromila nebotičnika - prvi stoji nasproti Ljudskemu vrtu, drugi pri mestnem gledališču. V pozitivnem smislu velja vsekakor omeniti ugotovitev Marca Pozzetta, največjega poznavalca Fabianijevega opusa, ki je v zbirki pokojnega goriškega zbiratelja Mischoua -danes v lasti Fundacije Goriške hranilnice - naštel kar 49 različnih razglednic s Trgovskim domom, izdanih med letoma 1905 in 1995.
Ob goriškem gradu je zato Trgovski dom ena tistih stavb, ki daje ton mestni veduti, a ostaja ta pogled zabrisan zaradi divjega kostanja, ki se košati na vogalu med Korzom in Ulico Petrarca. V pričakovanju, da bodo tudi ostali pritlični prostori dvignili rešetke in da se bo našla ustrezna rešitev za njihovo obnovo, lahko Fabianijevi stavbi in mestu vrnemo vsaj kanček dostojanstva in lepote z enostavno gesto: podrimo kostanj!
Saša Quinzi
/-S
■> I
v n
I
/


)
glasbena Vjppi matica
50 GLASBENIH SPOMINOV
Osrednja slovesnost ob 50-letnici Glasbene matice v Gorici
Sobota, 14. decembra 2013 ob 20. uri Kulturni dom Gorica, ul.l.Brass 20
Večerje omogočil Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
gorica - Po predsednikovem obisku
Nov veter v jadra sodelovanja
Petkov obisk predsednika Boruta Pahorja v Gorici je navdal z optimizmom tiste, ki za razvoj goriškega prostora stavijo na čezmejno sodelovanje.
»Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) ni več le stvar treh občin. S potrditvijo podpore slovenskega predsednika Pahorja in predsednice deželne vlade Debore Serracchiani je končno dobilo mednarodno razsežnost.Ni-smo več sami,« je včeraj komentiral goriški župan Ettore Romoli in dodal: »Območje, ki ga je EZTS zajelo, bi lahko razširili še na druge sosednje občine tako na italijanski kakor na slovenski strani. Uresničiti moramo skupen gospodarski prostor z Gorico v središču, saj le s povečanjem prebivalstva in z združitvijo najboljših sil na teritoriju bomo položili te-
melje novega razvoja. Ko sem to povedal predsedniku, so se mu zaiskrile oči in odvrnil mi je, da je v to tudi sam prepričan.«
Livio Semolič, ki je Pahorju in Ser-racchianijevi izrekel dobrodošlico v Trgovskem domu, pa je njun obisk tako ocenil: »To je najboljša možna popotnica za začetek novega življenja Trgovskega doma kot idealnega spremljevalca razvoja čezmejnega goriškega mesta, ki ga oblikuje EZTS. Hkrati je dodatno priznanje slovenski narodnostni skupnosti na Goriškem za to, kar je do danes naredila, in še bolj za dragoceno vlogo, ki jo bo znala odigrati pri povezovanju našega več-kulturnega in večjezičnega območja, ki končno dobiva svojo pravo dimenzijo in ovrednotenje s strani vseh dejavnikov, od najvišjih državnih do krajevnih.«
APrimrski
~	dnevnik
goriška - Delo
»Izobrazba prej ovira kot pa prednost«
Z zaključno konferenco Centra vse-življenjskega učenja Severne Primorske so v Novi Gorici pred kratkim sklenili šestletni projekt. V različne oblike izobraževanja in svetovanja so uspeli pritegniti preko 18.000 obiskovalcev in uporabnikov. Dejavnosti znotraj projekta niso izvajali le na Goriškem, pač pa so jih poskušali kar najbolj približati ljudem v celotni regiji.
Veliko obiskovalcev so imeli tudi v centru Informiranje in svetovanje za odrasle (ISIO), kjer so iskali predvsem informacije o možnih prekvalifikacijah in najbolj iskanih poklicih. »Na Goriškem je najtežje dobiti zaposlitev tistim, ki imajo visoko izobrazbo, zato smo imeli v naših izobraževanjih več univerzitetno izobraženih oseb, ki so tako pridobile nova poklicna znanja,« pravi vodja ISIO v Novi Gorici Ksenija Petek. Na Ljudski univerzi Nova Gorica (LUNG) so izvajali tudi različna izobraževanja za slepe in slabovidne. V te programe je bilo v šestih letih vključenih kar 5500 oseb. Izobraževanja in svetovanja so bila brezplačna, saj je LUNG skupaj s trinajstimi centri po Sloveniji za to dejavnost pridobil evropska sredstva iz socialnega sklada, kar 230.000 evrov pa so jim namenili različni podporniki.
gorica - Postajališča za kolesa tarča vandalov
Tretjina stojal uničena
Škodo, ki znaša 9000 evrov, bodo krili z zavarovanjem - Z denarjem iz sklada Pisus nameravajo uvesti nov plačilni sistem
Pred poldrugim letom je v Gorici začel delovati sistem za izposojo koles (t.i. »bike sharing«), v katerega je mestna uprava vložila okrog 170.000 evrov. Kartico za izposojo si je v tem času priskrbelo okrog 160 ljudi, kar je po ocenah občinskega odbornika Francesca Del Sordija dober rezultat, bistveno manj spodbudni pa so podatki o škodi, ki so jo neznanci v minulih mesecih povzročili na štirih od petih postajališč, pri katerih si je mogoče izposoditi kolo.
Po naših izračunih je več kot ena tretjina stojal, ki se uporabljajo za priklepanje in odklepanje koles, neuporabna. V najslabšem stanju sta postajališči na Drevoredu Oriani in v Ulici Diaz, medtem ko je na postajališčih pred železniško postajo in na Travniku škoda omejena. Edini terminal, ki ga vanda-li (ali nemarni uporabniki) niso poškodovali, je postajališče pred županstvom. Eno kolo, pravi odbornik, so neznanci celo ukradli, skupna škoda, v katero je treba vključiti tudi okvare samih koles, pa znaša okrog 9000
•53 Wife»
PRE$EtiNOVg Ci FDj.L liiL h h«.m: " * JOHN PATH IC H. 5M AIClf| j M
DVOM jjllff
r*£i}tl|L|fn Ml"	L*
PCWWuMjck. 9. (t'ft iirfliwofr 20,10
§ Kt/iftirm-nt IYJ|lffH iflif jimiJii
SRCPUiCHI AVTOBUS ZA
M30NENTE IN ODtSKCVALCE.
evrov. »Postajališča in kolesa so seveda zavarovana. Denarja nismo mogli sproti uporabiti, ker je bilo treba najprej vključiti znesek v pravo proračunsko postavko. To smo pred kratkim naredili, zato računam, da bomo v teku enega ali dveh mesecev poskrbeli za popravilo postajališč,« je povedal odbornik, po katerem občina ne razmišlja več o ukinitvi postajališča na Drevoredu Oriani, čeprav je najmanj obiskano, hkrati pa je zaradi svoje lege najpogosteje tarča vandalov. »Verjetno bomo le zmanjšali število stojal,« je pojasnil odbornik in pristavil, da ima občina v načrtu postavitev novih postajališč v
drugih predelih mesta, predvsem pa uvedbo novega plačilnega sistema, ki bi uporabnikom omogočal plačilo neposredno na postajališču, na primer preko kreditne kartice. Zdaj morajo namreč uporabniki najprej dvigniti kartico na občinskem uradu za stike z javnostmi, nato pa nanjo naložiti kredit, za kar poskrbijo v občinskem ekonomatu. »Sistem bomo izboljšali s prispevkom iz sklada Pisus. Za ta projekt nam je dežela namenila 200.000 evrov,« je zaključil Del Sordi. Prispevka iz sklada Pisus občina za zdaj ni še prejela, možno pa je, da bo z denarjem razpolagala že v prihodnjih mesecih. (Ale)
Veliko stojal je neuporabnih	ale Nekatera kolesa so brez luči
ale
WWW !(■,.■::■ ■■
V Ulici Diaz je uporabna le polovica stojal
ale
10
Nedelja, 8. decembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
goriška - Dobrotnika otrok so pričakali v mestu in po vaseh
Miklavževo potepanje
Sveti Miklavž se je v minulih dneh potepal tudi po Goriškem.
Dolgo tradicijo miklavževanj imajo v Doberdobu po zaslugi društva Hrast, ki je tudi letos v župnijsko dvorano privabilo množico otrok, staršev in sorodnikov. Dobremu svetniku so otroci poklonili dramsko uprizoritev »Zlati kamenčki«, pri kateri je sodelovalo 27 malčkov. Njihovi sovrstniki so se kar gnetli pod odrom in čakali, da bo svetnik po koncu igrice poklical njihovo ime. Na vrsto so prišli prav vsi, ki so se izkazali med letom. Sveti Miklavž je pohvalil nastopajoče in spomnil na otroke, ki niso deležni sreče in blagostanja.
Miklavž je obiskal tudi osnovno šolo v Pevmi, kamor sta ga povabila društvo Naš Prapor in krajevno združenje - »dedič« rajonskega sveta. Otrokom je velel, naj se pridno učijo, kajti, »kar se Janezek nauči, bo Janez znal«. Zaželel jim je tudi veliko uspeha na današnjem nastopu na Mali Cecilijanki v Gorici, kjer bo zapel šolski zbor pod vodstvom učiteljice Marte Ferletič.
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se je sveti Miklavž srečal z otroki, ki vsakodnevno obiskujejo center. Zbrane v dvorani je med drugim pozval, naj čim manj časa posedajo pred televizorjem in računalnikom, mladino pa še opozoril, da se v svetovnem spletu skrivajo goljufije in pasti. Pred njim so nato nastopili otroci skupin DoMiSol, Male glasbene šole in Nauka o glasbi, izkazali so se tudi ritmične telovadke in dečki male orodne telovadbe, ki vadijo pri športnem združenju Olympia. Miklavž se je nazadnje srečal še s skupinico volčičev in volkuljic.
V	četrtek so ga prisrčno sprejeli tudi v Jamljah, kjer je obiskal in obdaril vaščane, ki so dopolnili 80. leto starosti, zvečer pa se je prikazal še v večnamenskem centru društva Kremenjak, kjer je osrečil otroke: starejšim je daroval tudi palico z rdečo pentljo kot opozorilo, da morajo ubogati babico in dedka. Pred njegovim prihodom je otroke zabaval čarodej Saturno.
Naravnost neverjetno je, kako je Miklavžu uspelo v četrtek obiskati še otroke v goriškem Kulturnem domu, na sedežu kulturnega društva Danica na Vrhu, v sovodenjskem Kulturnem domu, v prostorih društva Kras Dol-Poljane v Dolu, dalje v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu in na pobudo društvo F.B. Sedej tudi v Števerjanu, sinoči pa še v društvenih prostorih v Štmavru. Danes ob 11. uri mu je praznični sprejem v domu Franca Močnika v Svetoivanski ulici v Gorici pripravila gledališka skupina O'IKapa. (ač, bv, vip, red)
V Doberdobu
fotoa.č. V Števerjanu
BUMBACA
V Pevmi
foto vip V centru Lojze Bratuž v Gorici
BUMBACA
CISI išče sodelavce
Konzorcij CISI iz Gradišča, ki skrbi za prizadete osebe, bo v okviru projektov družbeno koristnih del zaposlil tri sodelavce, ki bodo pomagali pri oskrbi varovancev. Pogodba bo trajala 13 mesecev, predvidenih pa je 28 ur dela tedensko; zainteresirani naj se zglasijo v uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici do 23. decembra.
Slovenija med drugo vojno
V	torek, 10. decembra, ob 17. uri bo v dvorani palače Attems Petzenstein v Gorici predstavitev knjige »La Slovenia durante la seconda guerra mondiale«. Prisotni bodo avtorji Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Nevenka Troha z Inštituta novejše zgodovine iz Ljubljane, uvodno besedo bo podal Nereo Battello. Knjigo je izdal Furlanski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja iz Vidma s prispevkom Sklada Dorče Sardoč iz Gorice, predstavitev pa organizirata partizansko združenje VZPI-ANPI in združenje Vo-lontari della Liberta (AVL) iz Gorice pod pokroviteljstvom goriške pokrajine.
Predstavljajo Lojzko Bratuž
Na gradu Kromberk bodo na tokratnem torkovem muzejskem večeru ob 20. uri gostili Lojzko Bratuž, častno meščanko mestne občine Nova Gorica. Gostjo bodo predstavili poznavalci njenega raziskovalnega dela in posredniške vloge med slovensko in italijansko skupnostjo na Goriškem, to so Marija Mercina, Zoltan Jan, Darinka Kozinc in Melanija Kerševan. (km)
Štirijezični glasovi dežja
V	palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo jutri ob 14.30 predstavili dokumentarec »Le voci della pioggia« (Glasovi dežja). Pričevanja o tradicijah in ljudskem vedenju, povezanim z vodo, so posneli v italijanščini, slovenščini, fur-lanščini in nemščini.
Gradežanski slovar
V	cerkvi sv. Roka v Gradežu bodo jutri ob 18. uri predstavili prvi gradežansko-italijanski in italijansko-gradežanski spletni slovar.
Smillino potovanje v knjigi
V	galeriji ArtOpenSpace v Ulici Diaz v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »Sidecar Smilla - Viaggio nell'Ita-lia dei cani abbandonati«. Gre za opis potovanja, ki ga je avtor Paolo Susana poleti opravil s psičko Smillo.
goriška - Volišča po občinah
Demokratska stranka izbira novega tajnika
Demokratska stranka (DS) prireja danes primarne volitve, na katerih bodo strankini somišljeniki izbirali novega državnega tajnika med kandidati Matteom Renzijem, Giannijem Cuperlom in Giu-seppejem Civatijem. Na ozemlju goriške pokrajine bo v ta namen 22 volišč.
Volivec mora imeti pri sebi osebno in volilno izkaznico ter plačati dva evra za organizacijske stroške; za strankine člane je udeležba brezplačna. Lahko glasujejo tudi tuji državljani z dovoljenjem za bivanje v Italiji ter delavci in študentje, ki imajo stalno bivališče v drugih italijanskih deželah, a delajo oz. študirajo na Goriškem, pa tudi mladi med šestnajstim in osemnajstim letom starosti; za te skupine je bila obvezna predhodna spletna prijava. Volivci, ki so bolni ali imajo težave pri hoji, lahko glasujejo na svojem domu (za informacije tel. 0481-531436).
Tudi na Goriškem bodo volišča danes odprta med 8. in 20. uro. Glasovanje je možno na naslednjih lokacijah: za občini Koprivno in Moraro občinsko središče v Koprivnem (Trg Vittoria), za Krmin in
Dolenje občinska dvorana (Trg XXIV Maggio 22), za Doberdob sedež SKRD Jezero (Rimska ul. 24), za Faro občinska knjižnica (Ul. Zorutti 1), za Foljan-Redi-puljo sedež DS (Ul. Bersaglieri 14), za Gorico in Števerjan telovadnica slovenskega šolskega centra (Ul. Puccini 14), za Gra-dež avditorij Biagio Marin (Ul. Marchesi-ni 31), za Gradišče sedež DS (Trg Unita 14), za Mariano občinsko središče (Ul. Manzoni 54), za Medeo palača della Torre (Oširek Godeassi 1), za Moš občinsko središče (Ul. XXIV Maggio 24), za Romans dvorana bivše knjižnice (Ul. Roma 8), za Ronke sedež DS (Ul. VII Giugno 8), za So-vodnje občinska knjižnica (Prvomajska ul. 81), za Škocjan občinsko središče Primo Levi (Ul. Trieste 15), za Šlovrenc preddverje županstva (Ul. Boschetto 1), za San Pier sedež DS (Ul. Sauro 19), za Štarancan dvorana Del Bianco (Ul. F.lli Zambon 2), za Tržič občinska knjižnica (Ul. Ceriani 10), za Turjak občinsko središče (Trg Liberta 34), za Vileš občinsko središče v palači Ghersiach (Ul. Roma), za Zagraj občinsko središče (Ul. Dante 17).
GORICA
Koncerti, pokušnje in še danes vrtiljaki
Današnja decembrska nedelja bo v Gorici minila v znamenju pokušenj, koncertov in vrtiljakov. Goričanom in drugim obiskovalcem, ki se bodo danes sprehajali po mestnem središču, bo na voljo bogat izbor pobud, ki so del prazničnega niza Goriški december. Ta se je minuli konec tedna uspešno začel z Andrejevim sejmom, ki je letos privabil v mesto toliko ljudi, kot jih ni že dolga leta.
»Andrejevi« vrtiljaki bodo v Ljudski vrt na Verdijevem korzu, na Battistijev trg in v Ulico Cadorna privabljali še danes, do konca decembra pa bo na Travniku obratoval velik ogrevan šotor, kjer bodo ponujali ribe (pripravljala jih bo zadruga ribičev iz Trsta in Tržiča), argentinsko meso in značilne goriške jedi. Za
vzdušje bo danes poskrbela tudi rock skupina Big Waves, ki bo zaigrala in zapela ob 18. uri.
Živahno bo tudi v Raštelu. V hiši Mischou, ki jo že vsi poznajo kot Hišo Zoran, bo obratovala »osmica«, ob 19. uri pa bo nastopil bend Crossing, ki se je med drugim udeležil tudi festivala Sanremo Giovani. Zapuščene prostore nekdanje trgovine Bomboniera v Raštelu bodo spremenili v »kraljestvo prašiča«, kjer bodo na voljo klobase, »krotegini« in še marsikatera svinjska specialiteta. Nekatere kavarne v mestnem središču bodo v lesenih hišicah ponujali kuhano vino in božične prigrizke. Prihodnji teden, sporočajo iz goriške občine, bosta še bolj »božično« obarvana tudi Travnik in Verdijev korzo: ob razsvetljavi in okraskih, ki so letos bogatejši kot kadarkoli prej, bodo k prazničnemu vzdušju pripomogle lesene hišice, pri katerih si bodo lahko obiskovalci privoščili najrazličnejše dobrote.
DOBERDOB
Tujerodna grožnja
Doberdobsko jezero ogrožajo tujerodne invazivne rastline. To dobro ve Sara Visintin iz Dola, sicer magistrica ekologije in biodiverzitete na biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je svoje magistrsko delo posvetila ravno študiju tujerodnih rastlin. Visintinova bo svoje magistrsko delo, ki je nastalo pod mentorstvom prof. Alenke Gaberščik z ljubljanske univerze in somentorja prof. Livia Poldinija s tržaške univerze, predstavila v petek, 13. decembra, ob 18. uri v sprejemnem cen-
tru Gradina v Doberdobu. Prisotne bosta nagovorila župan Paolo Visintin in podpredsednica pokrajine Mara Černic, sledila bosta uvod prof. Poldinija in predstavitev magistrskega dela. »Namen mojega raziskovalnega dela je bil preveriti pojavljanje in pogostost izbranih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju Doberdobskega jezera. Zanimala me je tudi njihova prisotnost v različnih habitatnih tipih tega območja. Na podlagi zbranih podatkov sem pripravila osnovo za spremljanje stanja in nadzor teh vrst ter vzorce širjenja v prihodnosti,« pravi Sara Visintin.
Invazivna ambrozija	foto s.v.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 8. decembra 2013
1 1
gorica - V Diazovi ulici nočni izbruh nasilja
Sinovi vrtiljakarjev napadli mladoletnika in ga grobo pretepli
Mlad Goričan je bil v noči s petka na včerajšnji dan žrtev grobega napada. Nad njim se je znesla skupina mladoletnih nasilnežev, ki jih je naključno srečal v prodajalni kebaba v Ulici Diaz. Pretepači naj bi bili sinovi upraviteljev vrtiljakov, ki so se nekaj dni pred Andrejevim sejmom pripeljali v mesto in bodo tu ostali še danes.
Po besedah sil javnega reda, ki so prekinile pretep in preprečile hujše posledice, se je dogodek zgodil v petek okrog 23.30. Deseterica 17-letnikov, ki naj bi bili vsi italijanski državljani, se je zadrževala v prodajalni turškega kebaba »Ma Che Bonta«, ki je odprta do poznih ur. V prodajalni je bil tudi mladoletni Goričan, ki
ga je skupina neznanih vrstnikov iz še nepojasnjenih razlogov - po vsej verjetnosti enostavno iz objestnosti - začela nadlegovati in zmerjati. Žaljivke so se kmalu spremenile v dejanja: skupina prepirljiv-cev je Goričana začela porivati, nato pa še brcati in udarjati s pestmi.
Pretep se je nadaljeval na pločniku pred lokalom, kjer je mladeniču skušala priskočiti na pomoč Goričanka, ki je ravno takrat hodila po Ulici Diaz. Ženska ni takoj poklicala sil javnega reda, ampak se je približala skupini in skušala prepričati nasilneže, naj svojo žrtev pustijo pri miru. Pretepačev Goričanka ni pregovorila: mladeniči so ženski zagrozili in jo po-
rinili stran.
Takrat je mimo pripeljala patrulja goriške finančne straže, ki ima sedež ravno v Ulici Diaz. Finančni stražniki so takoj posredovali in prekinili pretep, poklicali pa so tudi goriške policiste, ki so bili nekaj minut kasneje že v Ulici Diaz. Pretepače so sile javnega reda pridržale in zaslišale, napadenega mladeniča pa je rešilna služba 118 odpeljala v goriško bolnišnico. Goričan ima poškodovan obraz, hujših posledic pa naj ne bi utrpel. Sile javnega reda so o dogodku obvestile starše pretepenega Goričana in starše mladih nasilnežev, ki so jih nato tudi prijavili tržaškemu tožilstvu za mladoletne. (Ale)
Kraj nočne agresije
bumbaca
števerjan - Pogovor s Frankom Žerjalom, režiserjem »Umora v vili Roung«
Niso izbrali najlažje poti
Najboljša predstava na letošnjem Linhartovem srečanju, na 10. Festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah kot tudi na mednarodnem tekmovanju Repassage Fest v Srbiji in na 26. Čufarjevih dnevih na Jesenicah (da ne omenimo vrste nagrad za posamezne vloge in režijo): absurdna komedija »Umor v vili Roung« Ac-hilleja Campanileja v uprizoritvi Dramske družine F.B. Sedej se je že zapisala na zlati seznam najbolj uspešnih predstav deželnega amaterskega gledališča in je bila zato deležna tudi posebnega priznanja za dosežke, ki ga je podelila goriška pokrajina.
Števerjanska skupina se lahko ponaša s tradicijo, ki se je od preroda narodne zavesti v devetnajstem stoletju živo razvila do današnjih dni in se danes izraža brez ponavljanja zastarelih kalupov, kar na poseben način osmišlja trud in ambicije navdušenih, a v tem primeru tudi zelo samozavestnih ljubiteljev. Svojo naklonjenost do kriminalk so tokrat potrdili s teatrom absurda in avantgarde, s posebnim izzivom, ki ga je režijsko pečatil eden od najbolj rednih in dolgoletnih sodelavcev skupine, Franko Žerjal, docent likovne vzgoje, ki je pristopil k režiji z izostrenim estetskim čutom, a predvsem na osnovi dolgoletne izkušnje na tržaških in goriških amaterskih odrih, kot tudi dela v poklicnem tržaškem slovenskem gledališču, kjer je bil štiri leta honorarni sodelavec z dramskimi vlogami. Minilo je preko petdeset let od prve režije, s števerjansko družino pa se je sodelo-

it
Franko Žerjal in prizor iz predstave
vanje pričelo v osemdesetih letih, s pogostejšimi uprizoritvami v zadnjem desetletju, ko sta Žerjal in Jasmin Kovic izmenično prevzela režijo novih uprizoritev in sta tesno sodelovala tudi pri najnovejšem uspehu. V tem obdobju je Žerjal podpisal predstave, s katerimi je skupina redno opozarjala nase s priznanji in nagradami.
Izraz »amater« zveni prepogosto s slabšalnim prizvokom, ogled predstave dramske družine Sedej pa vabi gledalca, da se ponovno sprašuje o širokih mejah ama-terstva, kjer so ograje le stvar pristopa, kot nam je potrdil režiser Franko Žerjal: »Amater ljubi svojo dejavnost in se zato trudi, da bi se ji posvetil po svojih najboljših močeh. S tem se ne preživlja, zato posve-
ča vaji prosti čas, večerne ure, večkrat v nei-dealnih pogojih in utrujen po dolgem delovnem dnevu. Spoštujem amaterstvo, saj je iz druženja ljubiteljev nastalo tudi profesionalno gledališče. S tem ne mislim, da bodo Števerjanci postavili temelje novemu teatru, prav gotovo pa si želijo nekaj več kot amatersko zabavo v slabšalnem smislu.«
Kaj pomeni »nekaj več«? Na primer povabiti k sodelovanju ekipo s profesionalno izkušnjo na raznih področjih kot pri veliki zasedbi »Umora v vili Roung«?
»Ni dovolj imeti dobre igralce, če ostalo šepa. V ozadju smo imeli ekipo, ki se je profesionalno spopadala z vsakim posameznim aspektom uprizoritve. Današnja publika je vajena filmske ali televizijske vizualne popolnosti, zato je nujno stremeti po dovršeni uprizoritvi. Do dobre predstave in uspeha je prišlo po zaslugi vsakega člana ekipe, tudi tistega, ki se ga nikoli ne omenja. To velja v zakulisju in na odru: tudi kdor ne izstopa z glavno vlogo je s svojim prispevkom nenadomestljiv v celotni sliki.«
Ambiciozni igralci in ustvarjalci se ne zadovoljijo s katerim koli tekstom. Kako izbirate program in kako ste se odločili za tako tvegano preizkušnjo, kot je Cam-panilejev absurd?
»Vsestranska rast je naš cilj. Začeli smo z vzgajanjem igralcev, vzporedno pa smo vodili publiko do sprejemanja širših obzorij. Sami Števerjanci so priznali, da se je publika teh predstav v letih spremenila. S tem ne mislim, da bi se morali načrtno izogibati ljudski igri, a da bi jo morali postaviti na oder z drugačnimi prijemi. Zato nismo izbrali najlažje poti, ker bi ostali na istem nivoju. Seveda sem tudi podvomil o izbiri, saj sem v gledališkem listu napisal, da verjetno bo polovica dvorane ploskala, druga polovica pa žvižgala.«
So bili igralci pripravljeni tudi na žvižge?
»Na začetku so bili zelo skeptični. Nekateri bi se najraje umaknili iz projekta, potem pa jih je ta čudna, sanjska dimenzija pritegnila, da so začeli iskati smisel svoje vloge. Omenil bi na primer izjemno bizarno dvojnost vloge Morti-merja ali Didaskalije, ki je vedno na robu igre, na začetku celo z uvodnim dodatkom v dvorani, v soglasju z idejami, ki jih Marinetti izraža v manifestu fu-turizma.«
»Čudna« predstava je osvojila zelo različne gledalce v Italiji, Sloveniji in Srbiji.
»Od ponovitve do ponovitve se igra utrjuje, teče bolj sproščeno. To vpliva tudi na odziv publike. Imamo v načrtu več ponovitev po božičnih praznikih in še veliko vabil vsepovsod. Upam, da bomo zmogli. Za celotno ekipo so gostovanja zahtevna zaradi službe, družin.«
Uspeh pa krepi motivacijo tudi za nadaljnje projekte ...
»Selektorji so nas šaljivo opozorili, da bo sedaj težko nadaljevati in se držati standarda. Sprašujejo se, kaj si bomo lahko izmislili. Za nove projekte se vaje navadno začenjajo oktobra, se pravi v prihodnjem letu. Morda pa se bomo pojavili z manjšo novostjo že prej, o tem pa ne bi povedal več, zato da bo presenečenje.«
Rossana Paliaga
gorica - Vroča seja pokrajinskega sveta
Reorganizacija šolskega sistema »razklala« večino
Svetnika DS Aljoša Sosol in Mauro Mazzoni nista glasovala z levo sredino
tržič - Sinoči slavnostni obred
Reorganizacija sistema italijanskih višjih srednjih šol na Goriškem še vedno neti polemike. Na zadnji, petkovi seji pokrajinskega sveta je načrt, ki predvideva razdelitev italijanskega licejskega pola na dva dela, privedel do nesoglasij v sami Demokratski strani (DS).
V dokument, ki ga bo pred koncem leta naslovila na deželo FJK, je pokrajinska uprava namreč vključila tudi ustanovitev »humanistično-umetni-škega« pola, v katerega bi spadali liceji Dante, Slata-per, Fabiani in jezikovna smer liceja DAnnunzio, ter »znanstvenega« pola, pod okriljem katerega bi delovali licej Duca Degli Abruzzi ter tri znanstvene smeri liceja DAnnunzio. V dokumentu sicer tudi piše, da se ta del reforme višješolskega sistema, proti kateremu so v minulih tednih protestirali tako dijaki
kot šolniki, ne bo izvajal že v prihodnjem šolskem letu, temveč le po dodatni razpravi z zainteresiranimi subjekti, po mnenju svetnika DS Aljoše Sosola, ki se je pri glasovanju vzdržal, pa je poteza tvegana.
»Dokument omenja dve fazi reforme. Prva faza, ki predvideva ustanovitev treh novih višješolskih smeri, naj bi stekla že prihodnje leto, drugo, ki predvideva razdelitev licejskega pola na dva dela, pa naj bi uresničili v šolskem letu 2015-2016 po dodatnem preverjanju in dogovarjanju,« je povedal Sosol, pa še pripomnil, da bi bilo bolje, ko bi pokrajinska uprava drugega dela reforme v dokumentu sploh ne omenjala glede na to, da ni dogovorjen. Ob Sosolu (in desni sredini) ni dokumenta podprl niti svetnik DS Mauro Mazzoni, z levo sredino pa je glasoval svetnik FLI Stefano Cosma. (Ale)
Po petih letih vrnili mestu obnovljeno stolno cerkev
Po petih letih, kolikor so trajala obnovitvena dela, so tržiškim vernikom vrnili stolno cerkev, ki je posvečena sv. Ambrožu. Vrhunec praznovanj ob tej priložnosti je bila sinočnja slovesna maša, ki jo je daroval nadškof Carlo Redaelli, med somaševalci pa je bil tudi njegov predhodnik Dino De Antoni. Med obredom je nadškof Redael-li blagoslovil obnovljeno cerkev in posvetil novi veliki oltar. V cerkvi bo odslej tudi relikvija sv. Ambroža.
»Cerkev je zelo lepa in urejena po izvirnem načrtu,« razlaga župnik Fulvio Ostroman. »Ni bilo enostavno zbrati dovolj denarja za dokončanje del, nazadnje pa nam je le uspelo. Po prazniku Svetih Treh kraljev bomo opravili še nekaj manjših posegov. Veliko so nam pomagali verniki, spopadli smo se z neizogibnimi birokratskimi zapleti pri spomeniškem varstvu, nekateri pa so nam tudi metali polena pod noge, toda zaman,« je še dodal.
Obnovo so opravili v štirih različnih fazah, investicija pa je skupno veljala dva milijona in pol evrov; večji delež je prispevala dežela FJK, ostalo župljani, posebno zaslužen je še arhitekt Rodolfo Bosca-rol, navaja župnik Ostroman.
Za mašniki novi oltar
bonaventura
12
Nedelja, 8. decembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Abonmajska sezona SSG
Prepusti se dvomu
Na odru centra Lojze Bratuž jutri sodobna drama Prešernovega gledališča Kranj
Goriški abonma Slovenskega stalnega gledališča bo jutri, 9. decembra, ob 20.30 imel svojo drugo etapo, tokrat v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž z enkratno ponovitvijo sodobne drame Prešernovega gledališča Kranj »Dvom« Johna Patricka Shanleya v režiji Alena Jelena. Tekst iz leta 2005 je prejel Pulit-zerjevo nagrado in je doživel tudi filmsko predelavo.
Slovenski kritiki so sprejeli predstavo z velikim odobravanjem zaradi večstranske sporočilnosti teksta in uprizoritve, vrhunskih igralskih kreacij in aktualnosti teme, ki so jo s to uprizoritvijo prvič obravnavali na dramskih odrih v slovenskem prostoru. Os predstave, ki se dogaja v katoliški šoli v Bronxu, so različni pogledi konservativne sestre Alojzije in naprednega očeta Flynna (v glavnih vlogah igrata Vesna Jevnikar in Borut Veselko). Dramaturginja Marinka
Poštrak je za gledališki list napisala: »Dvom ima vlogo t.i. "efekta metulja", saj začetni dvom očeta Flyn-na sproži celo vrsto dvomov. Dvom očeta Flynna o Bogu kot edini trdni in varni opori sproži dvom sestre Alojzije o njem: začne se spraševati, zakaj oče Flynn dvomi o Bogu in božji navzočnosti ter milosti, na koncu, po skorajda detektivski akciji, pa tudi sama postane žrtev dvoma.«
Tudi jutrišnja abonmajska predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi; blagajna gledališča bo odprta eno uro pred začetkom predstave. Goriški abo-nenti in obiskovalci bodo imeli na voljo brezplačni avtobus, ki bo odpeljal ob 19.15 iz Poljan, naslednje postaje bodo Doberdob (19.20), Romjan (19.30), Tržič (19.35), Štivan (19.40), Jamlje (19.55), Gabrje (20.05) in Sovodnje (20.10).
Iz predstave
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
cello Vazzoler; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 12. decembra, ob 20. uri »Kraja« (Eric Chappell); informacije na blagaj-na.sng@siol.net, tel. 003865-3352247.
U Kino
Gledališče
»ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: danes, 8. decembra, ob 18. uri komedija »Lahkokrilec« (Pavel Lužan), nastopa KUD Svoboda - Zalog, v režiji Jožeta Valentiča.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v sredo, 11. decembra, ob 20.45 gledališka predstava »Sei personaggi in cerca d'autore« (Luigi Pirandello), nastopajo Antonio Salines, Edoardo Siravo, Silvia Ferretti, Paola Rinaldi in Marina Bonfigli; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo 10. decembra, ob 21. uri plesna predstava »Zorba«, nastopa madžarska baletna skupina Gyor; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 10. in 11. decembra, ob 20.45 »Le rane« (Aristofan), nastopajo Roberto Abbati, Paolo Bocelli, Cristina Cat-tellani, Laura Cleri, Gigi Dall'Aglio, Luca Nocera, Tania Rocchetta, Mar-
JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR
1)	Zveza slovenske katoliške posvete. Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo.
2)	Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa.
3)	Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju.
4)	Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru.
5)	Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2013 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje"
Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Fuga di cervelli«.
Dvorana 5: 17.50 - 20.00 »Zoran, il mio nipote scemo«; 22.00 »Thor - The Dark World«.
~M Koncerti
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 18.00 -21.00 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.10 »Blue Jasmine«. Dvorana 3: 14.45 - 16.15 »Free Birds - Tacchini in fuga«; 18.00 - 20.10 -22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 17.30 -20.30 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«.
Dvorana 2: 15.00 - 17.00 - 20.00 -22.00 »Blue Jasmine«. Dvorana 3: 16.00 »Free Birds - Tacc-hini in fuga«; 17.45 - 20.00 - 22.15 »Dietro i candelabri«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Fuga di cervelli«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 »Zoran, il mio nipote scemo«; 15.40 - 22.00 »Thor - The Dark World«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Blue Jasmine«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«.
JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Blue Jasmine«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Die-tro i candelabri«.
NA MALI CECILIJANKI 2013 v KC Lojze Bratuž v Gorici danes, 8. decembra, ob 15.30 in ob 18. uri bodo nastopili: OPZ osnovne šole iz Romjana, OPZ osnovne šole Josip Abram iz Pevme, OPZ KD Sovodnje-mali, OPZ KD Sovodnje, OPZ Rupa-Peč, OPZ Mali Veseljaki in OPZ Veseljaki iz Doberdoba, OPZ Ladjica iz Trsta, OPZ Župnije Kristusa Odrešenika iz Nove Gorice, OPZ Emil Komel iz Gorice, OPZ Štmaver, cerkveni OPZ Štan-drež, OPZ F.B. Sedej iz Števerjana in MlPZ Emil Komel iz Gorice.
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bosta danes, 8. decembra, ob 11. uri (niz »Musica in Corso«) nastopili flavtistka Candy Tong (Hong Kong) in pianistka Rebecca Jane Gibney (Irska). V petek, 13. decembra, ob 20.45 (niz »Jazz in Progress«) bo koncert pianista Riccarda Morpurga z naslovom »Dov'e in Nord«.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 9. decembra, ob 20.15 bo nastopil Godalni kvartet Mozarteum (Markus Tomasi, violina; Géza Rhomberg, violina; Milan Radic, viola; Marcus Pouget, violončelo); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013).
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 13. decembra, ob 20.45 koncert Sax4et (Mitja Zerial, Marcello Sfetez, Walter Cragnolin, Daniele Tarticchio). Predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51, tel. 0481-30212.
GLASBENA MATICA GORICA prireja osrednjo slovesnost ob praznovanju 50-letnice v soboto, 14. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI
vabi starše petošolcev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred nižje srednje šole, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38, v torek 17. decembra, ob 17. uri; dodatne informacije na spletni strani ic-gorizia.net.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI
vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38 v sredo 18. decembra, ob 17. uri; dodatne informacije na spletni strani icgori-zia.net.
M Izleti
JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja danes, 8. decembra, ogled prvega dela jame Kraljice Krasa za otroke in mladino ob spremstvu vsaj enega od staršev. Pred vstopom bo krajše predavanje o speleologiji in nastanku jame. Za čelade in svetilke bodo poskrbeli pri društvu, obutev mora biti primerna. Možen bo tudi voden izlet na Brestovec.
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK prireja enodnevni izlet na Zoncolan za ljubitelje zimskih športov. Odhodi iz Trebč, z Opčin, iz Proseka in Devina. V primeru zadostnega števila vpisov je možen tudi odhod iz Gorice in Ja-melj; informacije in vpisovanje po tel. 348-3288130 (tajništvo) ali mtk.treb-ce@gmail.com.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja predno-voletno silvestrovanje v soboto, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu v restavraciji Hotel Ai Pini. Informacije in prijave po tel.0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481390697 (Marija Č.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). Obvezno na račun 20 evrov.
DRUŽBA se dobi danes, 8. decembra, ob 12.45.
PREFEKTURA V GORICI obvešča, da bodo 9. in 13. decembra uradi zaprti za javnost zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 12. decembra, ob 19.30 v agriturizmu Do-lince v Doberdobu. Sledila bo večerja.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL
krožek Doberdob vabi člane na vsakoletno zborovanje v petek, 13. decembra, ob 15.30 v agriturizmu pri Kovaču v Doberdobu. Sledila bo družabnost z božičnimi in novoletnimi voščili.
SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na praznik včlanjevanja v soboto, 14. decembra, ob 15. uri na sedež sekcije v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Dobrodošli so novi člani.
DRUŽBA ROGOS prireja vsakoletno božično tržnico rokodelskih izdelkov in krajevnih pridelkov v nedeljo, 15. decembra, v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu od 10. do 18. ure.
S Mali oglasi
BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481882064, 347-1216398).
PRODAJAM otroške smuči 100 cm in pancerje št. 30 za skupno 40 evrov; tel. 320-2161383.
PRODAM diatonično harmoniko Zen-tilin, uglašeno C-F-B; tel. 3356945789.
ö Poslovni oglasi
IS Prireditve
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN »Do svobodnega giba« v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in DSMO Kiljan Ferluga bo v četrtek, 12. decembra, ob 19.30 v občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Večer sodi v okvir božičnih prireditev, ki jih prireja občina Milje.
V	ŽUPNIJSKEM DOMU V ŠTEVERJA-NU se bo v torek, 10. decembra, ob 20. uri kapetan goriških karabinjerjev Lorenzo Pella srečal z občani na informativnem srečanju na temo tatvin in goljufij. Srečanje prirejajo štever-janska občina, krajevna postaja kara-binjerjev, župnija sv. Forijana in Marije Pomočnice, društvo Briški grič in društvo F.B. Sedej.
GLEDALIŠKA SKUPINA O'KLAPA v sodelovanju s Skupnostjo družin Sončnica in Slovenskim pastoralnim središčem v Gorici vabi danes, 8. decembra, ob 11. uri v dom Franc Močnik v Gorici na miklavževanje z naslovom »O Svetem Miklavžu pripovedujejo ... Mihael, Rafael in ... Gabrijela«. Predstavo je režiral Franko Zerjal, besedilo uredila Katerina Ferletič.
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici bo danes, 8. decembra, ob 18.30 Luca Bianchini predstavil svojo knjigo »La cena di Natale di "Io che amo solo te"«.
V	OBČINSKI KNJIŽNICI SANDRO PERTINI v Ronkah prirejajo pravljične urice v italijanščini in slovenščini med 17. in 18. uro: za otroke do 3. leta starosti«: 10. decembra. Za otroke od 3. do 7. leta v italijanščini: 11. decembra »Lo spuntino di Natale«.
KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z društvom ARS vabi v četrtek, 12. decembra, ob 10. uri v prostore knjigarne na Travniku v Gorici na srečanje »Na kavo s knjigo«. Predstavljen bo zbornik »Otmar Črnilogar, človek mnogih talentov«. Kavo ponudi Pri-moaroma.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje izredni občni zbor v četrtek, 19. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v prenovljeni študijski sobi NŠK v Trstu.
Pogrebi
JUTRI V ŠTANDREŽU: 10.10, Stanislao Brajnik (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI NA PEČI: 14.00, Anna Butkovic vd. Kovic (iz kapele glavnega pokopališča v Gorici) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V KRMINU: 10.00, Brunoslavo Bastiani (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 14.00, Iole Panzera (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Adal-berta, sledila bo upepelitev.
JUTRI V ROMANSU: 11.00, Aristide Plez (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
ZAHVALA
Walter Sosol
Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so se udeležili zadnjega pohoda našega priljubljenega dragega Walterja.
Družina Sosol
/
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Nedelja, B. decembra 2013
13
italija - Danes primarne volitve Demokratske stranke
Člani in simpatizerji izbirajo novega tajnika
RIM - Danes bodo člani in simpatizerji Demokratske stranke na primarnih volitvah izbirali vsedržavnega tajnika stranke in tudi člane strankine skupščine. Voliti bo mogoče od 8. do 20. ure na devet tisoč voliščih z izjemo tistih območij na Sardiniji, ki jih je pred nedavnim prizadel ciklon s poplavami.
Kot znano, se bodo na primarnih volitvah pomerili trije kandidati za tajniško mesto: župan Firenc Mat-teo Renzi, član vsedržavnega vodstva stranke Gianni Cuperlo in poslanec iz Lombardije Giuseppe (Pippo) Ci-vati, ki so imeli še zadnje predvolilne nastope. Renzi je na zaključnem shodu v Reggiu Emiliji tako posvaril, da ni res, da je glede primarnih volitev itak že vse odločeno, saj to pravijo tisti, ki želijo ljudi odvrniti od volišč. Treba je ponovno začeti zmagovati, je dejal in dodal, da če bo izvoljen, bo DS končno narekovala politično agendo, medtem ko je bila zadnjih dvajset let v podrejenem položaju. Opozoril je tudi na več kot 12-odstotno brezposelnost v Italiji in dejal, da krize ne bo konec, ko bodo to rekle banke, ampak ko družine ne bodo več v skrbeh za to, da utegne sin postati prekerni delavec ali da oče utegne izgubiti službo pri 50 letih.
Civati, ki je imel zaključni shod na Sardiniji in si je privoščil tudi starega veljaka DS Massima D'Alemo, pa je dejal, da sam predstavlja prenovo v znamenju moderne levice, medtem ko Renzi predstavlja prenovo le do neke mere, Cuperlo pa nekoliko birokratsko levico. Sam Cuperlo pa je optimist: prepričan je, da bo danes na volišča šlo več kot dva milijona ljudi, ki bodo poskrbeli za velika presenečenja. Na srečanju v Bologni je med drugim dejal: »Mi nismo dobri obraz desnice, mi smo levica. Mi nismo politični obraz mode ali Zeliga, mi smo levica.«
Matteo Renzi vsekakor ostaja glavni favorit za zmago, kar je potrdila tudi zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je za televizijsko oddajo Agora po tretji vsedržavni mreži RAI opravil inštitut Ixe: sodeč po rezultatih te raziskave je Renzi pridobil tri odstotke in prepričljivo vodi z 59 odstotki, medtem ko je Cuperlo izgubil
Matteo Renzi
ansa
Gianni Cuperlo
ansa
Giuseppe Civati
ansa
dva odstotka in pristal na 21 odstotkih, Civati pa je pridobil odstotek in ima 14 odstotkov. Kakorkoli že, bodo danes
imeli odločilno besedo volivci, med katerimi bo tudi bivši premier Romano Prodi, ki je sklenil udeležiti se primar-
nih volitev, saj, kot pravi, brez močne DS obstaja tveganje, da v Italiji pride do uničenja demokracije.
italija - Zgodovinski preobrat v Severni ligi
Salvini pregazil Bossija
Na včerajšnjih primarnih volitvah je zbral 82 odstotkov glasov, »senatur« pa le 18 odstotkov
MILAN - V Severni ligi je prišlo do zgodovinskega preobrata: podpredsednik stranke Matteo Salvini je na včerajšnjih primarnih volitvah za določitev novega tajnika pregazil ustanovitelja in zgodovinskega voditelja ter predsednika SL Umberta Bossija, saj je med člani zbral kar 82 odstotkov glasov, medtem ko je »senatur« zbral le 18 odstotkov.
Volitev se je udeležilo 10.221 članov stranke, kar znaša približno šestdeset odstotkov upravičencev, ki jih je bilo 17.047 (gre za tiste, ki so se v stranko vpisali vsaj pred letom dni). Glasovati je bilo možno na 58 voliščih, kar 8162 volivcev pa je izbralo Salvinija, medtem ko se je za Bossija odločilo le 1833 volivcev.
Salvini bo na čelu SL nasledil Roberta Maronija, ki se bo posvetil vodenju dežele Lombardije in je izrazil zadovoljstvo nad primarnimi volitvami, ki so bile zanj dejanje notranje demokra-
Matteo Salvini
ansa
Umberto Bossi
ansa
cije. Salvinijevo izvolitev morajo še potrditi delegati na izrednem kongresu prihodnjo nedeljo, 15. decembra, mandat
novega tajnika pa ne bo trajal tri leta, ampak le poldrugo leto, saj bo novi redni kongres že leta 2015.
italija - Po razsodbi ustavnega sodišča o volilnem zakonu
Grillo: Ven s poslanci, izvoljenimi z večinsko nagrado Deset tisoč ljudi na prvem zborovanju Nove desne sredine
Angelino Alfano (na skrajni levi) in drugi vidni predstavniki Nove desne sredine na včerajšnjem rimskem zborovanju
ansa
RIM - V parlamentu sedi 150 »nezakonitih stanovalcev«: gre za poslance, ki so bili na zadnjih volitvah izvoljeni na podlagi večinske nagrade, kot je to predvideval volilni zakon, ki pa ga je pred kratkim ustavno sodišče razglasilo za protiustavnega. To je na svojem blogu zahteval voditelj Gibanja petih zvezd Beppe Grillo, ki je tudi objavil seznam »nezakonitih poslancev«, med katerimi so npr. podpredsednik zbornice Roberto Giachetti (Demokratska stranka), pa tudi nekateri parlamentarci narodnih manjšin, kot npr. slovenska poslanka DS Tamara Blažina, poslanec SVP Manfred Schullian in nemški poslanec SEL Florian Kronbichler.
Grillov izpad je takoj naletel na ostre kritike: pri DS so ga označili za »škvadrizem«, pri SEL pa so opozorili na sličnosti med Grillom in Silviom Berlusconijem glede sloga in politične kulture. Med obema pa bi lahko prišlo tudi do nenavadnega zavezništva za vložitev obtožnice proti predsedniku republike Gior-giu Napolitanu.
Grillova zahteva je zasenčila včerajšnje prvo zborovanje Nove desne sredine v Rimu, ki se ga je udeležilo okoli deset tisoč ljudi. Slednje je nagovoril vodja novega gibanja in notranji minister Angelino Alfano, ki je utemeljil razkol z Berlusconijevim Ljudstvom svobode v imenu interesa Italije in prihodnosti. Alfano je prepričan, da njegovo gibanje podpira na milijone državljanov, pripravljen je tudi na dogovor z levico za izvedbo pomembnih reform.
»Zgodovinski preboj« na ministrski konferenci WTO
BALI - Po napornih večdnevnih pogajanjih so na ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (WTO) pogajalci dosegli sporazum, ki so ga označili za »zgodovinski preboj« v olajševanju svetovne trgovine. Omogočil naj bi enostavnejši čezmejni pretok bla-ga.Sporazum vključuje zaveze o poenostavitvi trenutnih postopkov, s katerimi naj bi pospešili oz. olajšali trgovanje.Prvi dogovor o liberalizaciji svetovnega trgovanja v skoraj zadnjih 20 letih bo med drugim koristil milijonom zaposlenim po celem svetu in prinesel nova delovna mesta, je dejal generalni direktor WTO Roberto Azavedo.
Paket iz Balija naj bi tudi pripomogel k jasni zavezi za uresničitev zadnjega kroga pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, t.i. kroga iz Dohe. Ta je bil nekaj časa v slepi ulici, velika gospodarstva pa so medsebojno trgovino sproščale predvsem s prostotrgovinskimi sporazumi. Paket s skupno desetimi posameznimi dogovori med drugim predvideva poenostavitev carinskih postopkov, najrevnejše države naj bi dobile boljši dostop do trgov razvitih držav in držav z rastočim gospodarstvom. Prav tako naj bi okrepili razvojno pomoč na področju trgovanja. Predvidena je tudi omejitev kmetijskih subvencij.
Preboj pri dosegu dogovora je bil dosežen v petek, ko je Indija pristala na popuščanje pri subvencioniranju oskrbe s hrano za 820 milijonov revnih ljudi.
Nasilje v Banguiu zahtevalo najmanj 300 življenj
BANGUI - V prestolnici Sred-njeafriške republike Bangui so po podatkih Rdečega križa do petka našteli najmanj 300 smrtnih žrtev nasilja med krščanskimi in muslimanskimi oboroženimi skupinami. Na letališče pod nadzorom francoske vojske se je zateklo najmanj 2000 ljudi, večinoma kristjanov. Srednjeafriško republiko je nasilje zajelo marca, ko so muslimanski uporniki s severa države pod vodstvom Michela Djotodia zavzeli prestolnico in strmoglavili predsednika Francoisa Bozizeja. Njemu zveste krščanske milice so v četrtek napadle mesto in med drugim oropale predsedniško palačo Djo-todie, ki po prevzemu oblasti nikoli ni bil sposoben ohraniti miru, saj so se muslimanske in krščanske skupine v mestu in okolici nenehno spopadale.
Strache potrjen na čelu avstrijskih svobodnjakov
GRADEC - Dosedanji vodja avstrijskih svobodnjakov (FPO) Heinz-Christian Strache je bil na kongresu stranke v Gradcu včeraj znova izvoljen na čelo stranke. Strache je prejel 96,32 odstotkov glasov podpore strankinih delegatov. To je že njegov peti mandat na čelu FPO. Od 489 delegatov jih je za Stracheja glasovalo 471, 18 delegatov je bilo proti, ostale glasovnice pa so bile neveljavne. Tokrat je dobil celo višjo podporo kot leta 2011, ko je zanj glasovalo 94,36 odstotka delegatov. Na kongresu so soglasno sprejeli pobudo, ki se glasi »Za svobodno Evropo. Najprej Avstrijci, nato Evropejci!«. V njej se zopersta-vljajo centralizaciji Bruslja in se zavzemajo za okrepitev nacionalnih držav, ne izključujejo pa tudi možnosti izstopa iz EU, če se usmeritev EU ne bo spremenila.
14
Nedelja, 8. decembra 2013
ŠOLSTVO
Projekt TESSI - Poučevanje trajnostnega razvoja med Slovenijo in Italijo (2012-2015)
Večletni projekt TESSI spodbuja dijake, profesorje, neučno osebje, njihove družine in prijatelje k večjemu spoštovanju in varovanju okolja. Vsi smo namreč poklicani, da spremenimo površen odnos do narave.
Pri projektu TESSI so sodelovali vsi trije oddelki: mehanski, elektronski in kemijsko-biološki. Že več let med poukom dijaki iz različnih zornih kotov obravnavajo problem odpadkov, proučujejo obnovljive vire energije, pravilno ločevanje in ponovno uporabo odpadkov in zmanjšanje embalaže.
Najprej so dijaki pripravili in izobesili privlačne plakate po šolskih hodnikih, s katerimi so hoteli osvestiti sošolce o omenjeni tematiki. Ob pomoči Pokrajine Trst so v sklopu projekta Enerbuddy namestili posebne števce, s katerimi so lahko nadzorovali porabo električne energije. Nadalje so namestili regulatorje za omejevanje pretoka, s katerimi lahko prihranimo od 40% do 50% vode. Na vsako nadstropje so postavili zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, na katere so prilepili natančna navodila za pravilno ravnanje z odpadki. Opozarjali so tudi na zdravo in okolju prijazno malico, ki je okusna in ne zahteva posebne embalaže. V tem duhu so priredili dan zdrave prehrane, ko so ponujali okusne sadne kupe, slastne palačinke in limonado.
/
OBRAČUN DELOVANJA NA DIZ JOŽEF STEFAN
Projekt sprejemanja prvih razredov in projekt Kolobar
Prvi teden so bila vrata učilnic na tehniškem zavodu Jožefa Stefana v Trstu odprta. Dijaki višjih razredov so šolski čas izkoristili za izmenjavo izkušenj in za pregled do sedaj opravljenega dela. Nastalo je tako več delavnic, v katerih so dijaki pregledali in opisali znanstveno tehnične projekte, ki so nastali v okviru šole v lanskem letu. Preko teh se je šola povezala z bližnjim pa tudi na splošno s širšim teritorijem in se soočila s podjetniškim duhom. Posebne pozornosti so bili deležni prvošolci, ki so od bliže spoznali novo izobraževalno stvarnost, se podali na kulturno zgodovinski sprehod po svetoivanskem predmestju in se spopadli s prvimi napotki za učinkovito učenje.
V torek so dijaki drugih razredov predstavili prvo-šolcem osebnost in delo Jožefa Stefana, obrazložili ureditev šole in nakazali delo zbornih organov. V petek pa so se na predstavitvah zbrali vsi dijaki. Najprej so nastopili drugošolci, ki so lani sodelovali v čezmejnem projektu TESSI (Teaching Sustainability across Slovenia and Italy - Poučevanje trajnostnega razvoja med Slovenijo in Italijo), in sicer v kategoriji Šole in mul-timedijske animacije. V zvezi s tem so dijaki lanskih prvih razredov prisotnim orisali interaktivno razstavo na temo trajnostnega razvoja. Lani so namreč bili prisotni na uradnem odprtju v Laboratoriju Znanstvenega imaginarija v Grljanu.
Angleščina kot jezik stroke in uspešno sodelovanje na natečajih ter tekmovanjih
Vsako leto se na šoli Stefan izvaja projekt Educhange. V sodelovanju z mednarodnim združenjem študentov Aiesec prihaja k pouku absolvent tehnične fakultete iz raznih krajev sveta. V lanskem šolskem letu je absolventka okoljskega inženirstva Ena Fernandez iz mesta Bogota vodila v angleškem jeziku delavnico reciklaže in ponovne uporabe plastenk. Hkrati pa je v vseh razredih predstavila specifične teme iz svojega študija in prikazala bogato kolumbijsko kulturo. Projekt so nato dijaki lanskega tretjega razreda biokemijskega oddelka nadgradili in sestavili prijet-
no sedežno garnituro z naslanjačem in mizico. S temi izdelki so sodelovali na Kugy-jevim natečaju, kjer so si izborili prvo nagrado v sklopu višjih srednjih šol, komisija se je pohvalno izrekla o dokazanem znanju, ustvarjalnosti in samozavesti na predstavitvi projekta. Z izvirno izdelanimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov so dijaki sodelovali na natečaju Progetto 3 erre-agenda 21, ki sta ga organizirali Pokrajina Trst in krajevna zdravstvena enota. Zasedli so končno tretje mesto za višje srednje šole.
Lanski prvi razred kemijsko-biološke sekcije je skozi celo šolsko leto v sklopu projekta Ke-mijsko-biološke značilnosti kraškega kala preučeval kale na Krasu. Sprva so si dijaki kale ogledali, nato še opisali in poslikali. Sledili so znanstvenemu pristopu, ki je predvideval delo na terenu in seveda obdelavo podatkov v šolskem laboratoriju. Na terenu so dijaki merili pH, velikost kala, zasenčenost in poraščenost kala, temperaturo vode, opazovali so živalstvo in rastlinstvo v vodi in ob kalu in jemali vzorce vode. Na teh so v šoli izvedli mikroskopski pregled, merili gostoto, določevali ponovno pH, tokrat s poten-ciometrično metodo in kar
je bilo posebno vznemirljivo uporabljali čisto novo video-kamero, ki jim je omogočila pogled v neviden, a zato nič manj realen ali neobstoječ svet mikroorganizmov.
Tretji razred kemijsko-biološkega oddelka je svoje zanimanje osredotočil na kemijsko analizo vzorcev vode kraških kalov. Opravili so analize gostote in trdote vode. Pri tem velja omeniti, da bo njihov prispevek objavila znana revija Focus, na kar so posebno ponosni.
Dijaki prvih razredov so na predstavitvi spoznali, da se že vrsto let velika večina dijakov ke-mijsko-biološkega oddelka udeležuje tekmovanja Kemijskih iger - Giochi della Chimica in Olimpi-jad naravoslovnih ved, kjer so tudi v lanskem šolskem letu dosegli zavidljiva mesta. Med vsemi lahko omenimo dijaka Kristiana Castellanija, ki je na Kemijskih igrah zmagal na deželni ravni med več kot dvesto tekmovalci.
Dijaki prvih razredov so nadalje lahko izvedeli, kako deluje prototip aerogeneratorja, ki izkorišča burjo za proizvajanje električne energije. V lanskem šolskem letu je napravo izdelal dijak petega razreda mehanskega oddelka Peter Sossi. S svojim izumom se je prebil na vsedrža-vno tekmovanje I giovani e le scienze (Mladi in znanost), ki se je odvijalo v Milanu v organizaciji zveze znanstvenih in tehniških združenj Fast in Evropske komisije.
Dijak 5. mehanskega razreda predstavlja na tekmovanju v Milanu prototip aerogeneratorja za burjo.
Upravljanje doma, ki je opremljen z avtoma-tiko-domotiko, omogoča prihranek energije ter zaščito pred nesrečami in vlomi. Z avtomatizacijo doma so se lani ukvarjali dijaki drugega razreda elektronskega oddelka, ki so izdelali osnovo za sestavo avtomatskega sistema. Naprava nadzoruje dom s pošiljanjem in sprejemanjem podatkov preko spleta. Najprej so dijaki spoznali delovanje računalniških mrež in se seznanili s HTML jezikom. Nato so svoje znanje prenesli na programiranje avtomatskega sistema osnovanega na mikrokontroler-ski ploščici ARDUINO. Dijaki so tako izdelali osnovno platformo, ki uporabniku omogoča, da v realnem času dobi podatke o temperaturi, o stanju oken in vrat. V primeru potrebe lahko aktivira nekaj naprav, ki so povezane na sistem, kot je lahko centralno gretje.
Varčna raba vode, odgovoren odnos do njene porabe, zagotavljanje samostojnih virov, kot je lahko izkoriščanje deževnice za
tre
tov
ki
stil
me
del
dai
pa;
rog
čaj
iz 1 me no' do ko.
ja

makanje, so bili nekateri izmed ciljev triletne-projekta dijakov lanskega tretjega razreda elek-inike. Dijaki so med urami strokovnih predme-r nadgradili sistem za avtomatsko zalivanje vrta, so ga izdelali v prejšnjem šolskem letu. Name-li in umerili so senzor vlažnosti tal ter senzor za irjenje pritiska. Senzor vlažnosti so izdelali v so-ovanju s podjetjem ELCON elettronica. Do-tno so sistem opremili z avtonomnim virom na-¡anja, ki energijo dobiva iz sončnih celic ali iz ae-eneratorja na veter. Sistem bo predvidoma kon-ii v letošnjem šolskem letu.
Dijak elektronskega oddelka Henrik Sturman etošnjega petega razreda je prisotnim predstavil teorološko postajo s sončnimi panoji, ki so jo os-vali in izdelali v podjetju Elcon s sošolci. Dijaki bo-postajo nadgradili in povezali s spletnim strežnim, ki bo sproti nudil vremenoslovske podatke.
V prvem in drugem tednu so se dijaki prvih razredov z navdušenjem vključili v projekt Kolobar, ki je lani stekel ob zaključku šolskega leta. Takrat so postavili izklesan kamen in posadili prvo lipo na gmajni, ki ji domačini pravijo Šte-rence in se nahaja nedaleč od spominskega parka bazoviških junakov. Tako so se prvo soboto letošnjega šolskega leta dijaki zbrali ob bazoviškem kalu in se povzpeli na Kokoš, ob tem so se zaustavili pri spomeniku bazoviškim junakom in ob kamnu na gmajni. Naslednjo soboto pa so uredili koncentrični drevesni nasad na kraški planoti okoli postavljenega kamna. Dijaki so ob pomoči profesorjev in tehničnega osebja posadili drevesa. K mladikam so privezali bakrene ploščice, na katerih sta gravirani imeni drevesa in lastnika.
1 6 Nedelja, 8. decembra 2013	AKTUALNO
/
OB SMRTI VELIKEGA BORCA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Nelson Mandela in nj egov čas
Bojan Brezigar
hgbbeneiland
UE5ÊRVE WITH PRIDE
ONS ÜIEN MET TROTS
Na fotografiji levo vhod v zapor na Robbeneilandu, kjer je bil
osemnajst let zaprt Nelson Mandela (foto BBr); desno portret južnoafriškega voditelja, spodaj belopolta deklica in črnski fantič pred zidom cvetja ob Mandelovi hiši
ansa
e serve with pride«. Služimo s ponosom. Že ta napis nad vrati, ki so edina pot, ki vodi na otok, vzbuja mračne slutnje. Še danes, po dveh desetletjih. Nekako tako, kot napis »Arbeit macht frei« v Auschwitzu. Le da tukaj niso ljudi fizično ubijali, pač pa so jim odvzemali voljo do življenja. Prisilno delo, majhne železne kletke, v katere so zapirali tiste, ki niso slepo ubogali, in velik kamnolom, bele skale, ki se še vedno nemo bleščijo v soncu, tako močno, da so jetnikom, ki so bili oboroženi samo s krampom ali kladivom, počasi a vztrajno jemale vid.
Da, to je Robbeneiland, otok tjul-nov, le nekaj morskih milj od Cape-towna v Južni Afriki. Tu je bilo več tisoč političnih zapornikov, ki so živeli skupaj s pazniki. Črni zaporniki, beli pazniki, nobene možnosti ni bilo, da bi se človek zmotil, kam kdo spada. Edini stik z zunanjim svetom je bil ob obzidju, skozi šipo, ko je bil sorodnikom dovoljen obisk. To je bil pravi pekel. Poleti z neznosno vročino, pozimi z ledenim mrazom. In z monotonijo življenja. Leta in leta dan za dnem z istim krampom v istem kamnolomu.
Tu je Nelson Mandela preživel 18 let. Dve tretjini svojega jetništva. Veličine tega človeka ne moreš v celoti razumeti, če nisi bil na Robbeneiland.
Južna Afrika je desetletja živela v popolni izolaciji. Z zunanjim svetom je imela malo stikov, številne države so prekinile diplomatske odnose s to republiko, ki je temeljila na apartheidu, ali pa so ti odnosi potekali skrivaj, sramežljivo. Pravzaprav od nekdaj, ker je bil to svet zase. Tukaj so se dogajali vsakovrstni zločini, danes bi jim rekli zločini proti človeštvu. Zakrivili so jih burski koloni nad temnopoltim prebivalstvom, zakrivili so jih Angleži nad potomci bur-skih priseljencev. Lažna je trditev, da je koncentracijska taborišča »iznašel« Hitler, to so veliko prej naredili Angleži, v drugi burski vojni v začetku 20. stoletja. Na najbolj okruten način: v taborišča so zaprli večinoma ženske in otroke, kajti možje so se borili proti njim. Na de-settisoče jih je pomrlo od lakote, žeje,
bolezni. In potem so jih zakrivili tudi burski vladarji, ki so v Južni Afriki nemoteno zavladali po drugi svetovni vojni in uvedli apartheid. Strogo ločitev belcev od temnopoltega prebivalstva. Temnopolti so živeli povsem ločeno, barva kože je dajala ljudem pravice, vse je bilo ločeno, za temnopolte je bilo vse prepovedano. Niso smeli sesti na klopce v parku in niso smeli uporabljati javnih stranišč, razen tistih zelo redkih, ki so bila namenjena njim, da navedemo samo nekaj primerov. Zatiranje je bilo popolno. Svet, ki ga je hladna vojna delila na dva bloka, se za to ni zmenil.
Navsezadnje je bilo osvobajanje Afrike zelo zahtevno. V številnih državah so divjale vojne, potem ko so kolo-nizatorji odšli, so se razplamteli krvavi spopadi, ponekod še vedno trajajo, prišlo je do množičnih pokolov in marsikje so bili nekdanji kolonizatorji zatirani, izgnani, razlaščeni. Značilen je primer Zimbabveja, nekdanje Rodezije, kjer so beli potomci angleških kolonizatorjev uvedli strogi apartheid, podoben južnoafriškemu. Ko je leta 1980 po prvih demokratičnih volitvah prišel na oblast Robert Mugabe je vse belopolte ljudi razlastil in izgnal iz države. Zimbabve, ki je bila prej gospodarsko cvetoča država, je naglo propadla: podjetnik ne postaneš zato, ker tako določijo oblastniki, potrebno je znanje in delo. Veliko volje do dela ni bilo, znanja pa še manj. Danes je Zimbabve revna skorumpirana država.
Južna Afrika je živela svoje apart-heidsko življenje dolga leta. Ni imela veliko stikov z zunanjim svetom, njeni športniki niso smeli nastopati na olimpijskih igrah, znana je bila predvsem po zatiranju temnopoltega prebivalstva, tudi z množičnimi poboji ob nekaterih vstajah. In znana je bila po tem, da je neki odvetnik, Nelson Mandela, že dolga leta v zaporu; k njegovi aretaciji je baje pripomogla tudi CIA. Nelson Mandela, ikona temnopoltega prebivalstva Južne Afrike.
To nasilno ravnovesje je trajalo do padca berlinskega zidu. Zgodovina se ne dogaja naključno, konec blokovske konfrontacije je Južni Afriki odvzel tisto tiho potuho, ki jo je le uživala v delu zahodnega sveta. Ampak problem je bil, kako zagotoviti prehod na demokracijo, ne da bi Južno Afriko doletela usoda, kakršna je doletela sosednji Zimbabve. Kdo je bil pravi človek za to dejanje?
Predsednik Pieter Botha zagotovo ni bil pravi človek. Bil je človek apartheida, trde roke. Leta 1989 pa se je moral zaradi kapi odpovedati predsedniškemu mestu in nasledil ga je Frederik Willem de Klerk, zmeren politik, ki se je zavedal, da mora Južna Afrika opustiti politiko apartheida. Moral je le najti sogovornika, s katerim bi vzpostavil dialog. Ta sogovornik je postal Nelson Mandela.
Leta 1990 je bil tako Mandela izpuščen na svobodo. Pogajanja z de Kler-kom so bila dolga in zahtevna. Treba je bilo poiskati rešitev za števina vprašanja: kako bo z gospodarstvom, kako z lastništvom, kakšna usoda bo doletela pripadnike policije in varnostnih sil, pa paznike v zaporih za politične jetnike. Treba si je bilo izmisliti novo Južno Afriko.
Samo človek z nadpovprečno srčno kulturo je bil sposoben takega dejanja: sesti za mizo s človekom, ki je poosebljal oblast, ki je desetletja zatirala, zapirala in morila temnopolte Juž-noafričane, se z njim pogovarjati o skupni prihodnosti in skupaj razmišljati, kako bi lahko na novo zgradili državo, ki bi temeljila na enakopravnosti, pravičnosti in spravi.
Zalogaj je bil velik, zgodovinsko velik, vendar uspešen. Nelson Mandela je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen za prvega temnopoltega predsednika Južne Afrike. Teh volitev pa ni jemal kot cilj, to je bil šele pravi začetek. Vedel je, da je sožitje vprašanje
procesa, marsikdaj celo generacijskega, še zlasti, kadar je zgodovina prepojena s krvjo in trpljenjem. Tu, na predsedniškem mestu, je prišla prvič do izraza njegova veličina.
Model, ki sta ga ustvarila de Klerk in Mandela bi lahko poenostavili z nekaj besedami. Belopolti Južnoafričani so ohranili lastništvo in gospodarstvo, temnopolti so prevzeli politiko, ker so bili pač večinski del prebivalstva in izvoljeni na demokratičnih volitvah. Ni bilo razlaščanja in tudi ne izgonov, tudi maščevalnosti ni bilo. Seveda, bila so posamezna dejanja, ki jih ni bilo mogoče preprečiti. Ljudje, ki so trpeli desetletja, so včasih iskali pravico sami. Ampak to so bile izjeme, ne pravilo. O tem veliko pišeta dva južnoafriška Nobelova nagrajenca za književnost, Nadine Gordimer in J.M. Coetzee. Knjige, ki jih je vredno brati.
Spravna dejanja, ki jih je Mandela razvil po vsej državi, so bila soočenja med nekdanjimi žrtvami in njihovimi krvniki, če lahko uporabimo ta izraz. V vseh večjih mestih so prirejali soočenja med nekdanjimi zaporniki oziroma svojci žrtev apartheida in ljudmi, ki so bili zadolženi za red: policisti, varnostniki, pazniki v kaznilnicah. Vodili so jih sodniki, ki so morali preverjati dvoje: ali so ti ljudje res samo izpolnjevali ukaze ter jim niso dodajali krutosti, mučenja in celo ubijanja, pa tudi, ali je njihovo kesanje verodostojno. V tem primeru jim niso sodili.
To so bila mučna srečanja. Mestoma zelo napeta, naravnost dramatična. Ampak vse so izpeljali v dokaj kratkem času. Mandela pri tem ni imel lahkega dela. Kar nekaj tesnih sodelavcev ni soglašalo s to posplošeno spravo, med temi tudi njegova žena Winnie, ki mu je ostala zvesta vseh 27 let, ki jih je preživel v zaporu, a sta se razšla prav zaradi nesoglasja o takih spravnih postopkih. Vendar ga to ni odvrnilo od poti, ki si jo je jasno začrtal.
Predsednik je bil pet let. Če bi želel, bi to ostal do smrti, taka je bila njegova priljubljenost. Pa se je umaknil, ko je bil na višku svoje slave. Zadal si je življenjski cilj in ga je dosegel, ostalo je prepustil svojim naslednikom.
Niso mu dorasli. Južna Afrika se sooča s številnimi težavami, veliko je sindikalnih sporov, tudi zelo ostrih, s smrtnimi žrtvami upora delavcev v rudnikih, veliko je korupcije, nešteto je neurejenih vprašanj, a temelji, ki jih je postavil Mandela, so zdržali in verjetno bodo zdržali. Še pred desetimi leti so se ljudje spraševali, kaj se bo zgodilo, ko umre Mandela. Dejstvo, da se je po petih letih umaknil iz politike, je bila zelo modra odločitev; vedel je, da bo življenje teklo po tiru, ki ga je sam oblikoval, vsaj dokler bo živ. In živel je še šestnajst let, tako da je danes Južna Afrika kljub vsem težavam stabilna država. Še več, bila je zgled sosednji Namibiji, kjer so prehod izvedli na podoben način, le da Sam Nujoma nima srčne kulture Nelsona Mandele.
Zapuščina Nelsona Mandele je eden velikih zgodovinskih uspehov dvajsetega stoletja, zadnji po vrsti. Prehod iz dejanske diktature v demokracijo, prehod iz apartheida v sožitje: tega je bil sposoben odvetnik iz Soweta, predmestja Johannesburga, iz ulice Vi-lakazi: edine ulice na svetu, ki premore dva Nobelova nagrajenca za mir, poleg Mandele še škofa Desmonda Tutu-ja. Tu, pred družinsko hišo, so domačini s pesmijo in plesom, po starih afriških običajih, pozno v noč častili njegov spomin. Robbeneiland pa ostaja pomnik časa, ki ga je Nelson Mandela preživel in tudi presegel na način, ki je vreden spoštljivega spomina in poklona vsega človeštva.
/
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Nedelja, B. decembra 2013
17
Zanimivi rezultati o usposobljenosti v Walesu
Dvojezičnost bistveno prispeva k doseganju študijskih uspehov
Valižanska deželna vlada je objavila rezultate študije o strokovni usposobljenosti prebivalcev Walesa. Temeljni rezultat je ugotovitev, da so dvojezični Valiža-ni v povprečju bolje strokovno usposobljeni od enojezičnih. Sicer pa je raziskava pokazala stanje usposobljenosti po vsem Walesu, kjer je strokovna usposobljenost najvišja v grofiji Conwy (36 odstotkov vsega za delo sposobnega prebivalstva). Raziskava je tudi pokazala, da je največji odstotek prebivalcev brez kakršnekoli kvalifikacije v grofiji Anglesey (11 odstotkov), medtem ko je povprečje severnega Walesa 9 odstotkov.
Zelo zanimivi pa so podatki o razliki v kvalifikaciji med dvojezičnimi in samo angleško govorečimi prebivalci Walesa. Univerzitetno izobrazbo ima 30 odstotkov valižansko govorečih prebivalcev, med samo angleško govorečimi pa je univerzo dokončalo samo 24 odstotkov. Podiplomski študij je opravilo 11 odstotkov dvojezičnih in samo 7 odstotkov angleško govorečih prebivalcev.
Največje razlike pa obstajajo pri prebivalstvu z najnižjo izobrazbo. Tako je raziskava pokazala, da samo 6 odstotkov dvojezičnih prebivalccev Walesa nima nobene izobrazbe, medtem ko je brez izobrazbe kar 12 odstotkov samo angleško govorečih prebivalcev.
Glyn Jones, eden izmed avtorjev raziskave, ki jo je naročila valižanska deželna vlada, je tako komentiral te rezultate: »Kakovostna akademska raziskava je pokazala, da sposobnost sporazumevanja v dveh ali več jezikih izboljša sposobnost ljudi, da se učijo v enem jeziku. Aktivni dvojezični študenti se učinkoviteje spopadajo s težavami v učenju, ker dejansko svoje razumevanje tolmačijo v angleščini in v valižanščini. Dvojezičnost jim omogoča boljše razumevanje delovanja jezika in
:VROP5XI PAHLAMEN1
CITOYEN
MA'S EVROPSKI KOTIČEK
Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa Evropskega parlamenta na področju komuniciranja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo ter ni v nobenem primeru odgovoren za informacije ali mnenja, ki jih vsebuje ta projekt, ki za Evropski parlament niso zavezujoča. V skladu z veljavno zakonodajo so avtorji intervjuvane osebe, založniki oziroma odgovorne osebe ustanov, ki oddajajo programe edini odgovorni za vsebino. Evropski parlament zato ne more biti tožen za morebitno posredno ali neposredno škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju tega projekta.
Na slikah: levo dvojezični napisi v središču Cardiffa, glavnem mestu Walesa; spodaj Evropski poslanec dr. Milan Zver
jim bistveno pomaga pri učenju. Zato si v Walesu prizadevamo, da bi se čim več mladih ljudi naučilo valižanščine, kar jim bo zelo koristilo pri nadaljnjem študiju.«
Glede na število ljudi brez kvalifikacij je stanje zadocoljivo tudi v grofiji Anglesey z 10 odstotki, to je manj od vali-žanskega povprečja. Anglesey velja za najrevnejši del Walesa in valižansko govoreče prebivalstvo je na tem polotoku zelo številno. Ostaja pa dejstvo, da je kljub prizadevanjem 10 odstotkov prebivalcev še vedno brez vsakršne kvalifikacije, zaradi česar so težje zaposljivi na trgu dela, ki postaja čedalje bolj konkurenčen.
Ravnatelj valižanske višje šole Coleg Cambria David Jones ugotavlja, da podatki kažejo, da je treba še povečati prizadevanja, da bi med mladimi ljudmi izboljšali znanje valižanščine. »Podatki so zelo jasni: kažejo, da moramo nujno izboljšati usposobljenost delovne sile v Walesu. Coleg Cambria tesno sodeluje s krajevnimi delodajalci z namenom, da izobražuje ustrezno delovno silo, ki je potrebna za ohranjevanje vzdržnega gospodarstva. Prizadevamo si, da bi bili čim bolj prilagodljivi in da bi bili sposobni ustrezno odgovarjati potrebam gospodarstva z razvijanjem novih smeri kvalifikacij, povezanih
z novimi tehnologijami, z namenom, da zagotovimo podjetjem strokovno usposobljene mlade kadre, pa tudi s programi razvijanja poklicne usposobljenosti in izobraževanja tistih, ki so že zaposleni. V našem zavodu pa seveda močno promovi-ramo valižanski jezik kot vrednoto na delovnem mestu ter pri naših dijakih razvijamo tudi ustrezno znanje valižanščine,« je poudaril.
Sicer pa si v Walesu prizadevajo za izboljšanje izobraževalne ravni mladih. Posebne programe so izdelali za brezposelne in za mlade brez kvalifikacij, ki prihajajo iz revnejših družin. Tako obstaja po-
seben izobraževalni program za mlade med 16. in 19. letom starosti, ki se želijo zaposliti, vendar za to nimajo ustreznih kvalifikacij. Veliko zahtevnejše je izobraževanje nekoliko starejših, ki še niso bili zaposleni in ki prav tako prihajajo iz revnih družin, povečini takih, kjer so tudi starši brezposelni; to polagajo velik pomen predvsem na ustvarjanje samozavesti.
Tretji projekt pa sloni na financiranju valižanske vlade s pomočjo Evropskega socialnega sklada in zadeva financiranje podjetij, ki zaposlujejo mlade in jih v podjetjih ustrezno izobražujejo. Tu gre za omogočanje kvalifikacij ljudem, ki so že zaposleni, vendar zaradi pomanjkanja kvalifikacij na delovnem mestu ne morejo napredovati.
Namestnik valižanskega ministra za izobraževanje in tehnologijo Ken Skates je ob tem opozoril, da statistike jasno kažejo, da se je raven strokovne usposobljenosti v letu 2012 povečala in s tem sledila trendu prejšnjih let. »Naša prednostna naloga je povečanje ravni manj kvalificiranih prebivalcev. Vsem našim mladim, pa tudi odraslim, moramo zagotoviti tako raven izobrazbe, ki jim bo omogočila uspešno delo, ne glede na regijo, v kateri živijo, pa tudi ne glede na vprašanje, ali obvladajo va-ližanščino ali ne. Odpraviti moramo finančne in izobraževalne ovire v visokem šolstvu,« je dejal in opozoril, da je vali-žanska vlada že sprejela vrsto reform na področju izobraževanja in namenja velika finančna sredstva za pravico do študija.
Sicer pa poudarek, da znanje vali-žanščine pomaga pri izobraževanju, ni novost. Že pred približno desetletjem so namreč z anketo ugotovili, da so na maturi dijaki, ki obvladajo valižanščino, uspešnejši od enojezičnih dijakov tudi pri znanju angleščine.
Slovenski evropski poslanec dr. Milan Zver
Bruselj pravi, Bruselj hoče, Bruselj...
V javnosti se pogosto ustvarja vtis, da je Bruselj »kriv« za vse slabe stvari, domače institucije pa so »zaslužne« za vse, kar je dobrega. Mantra o bruseljski birokraciji, ki tam daleč brez in mimo nas odloča o našem življenju, je žal zelo razširjena, in žal tudi zelo napačna. Evropska komisija resda pripravi predloge, toda o njih odločata Evropski parlament in Svet EU, v katerem so ministri iz držav članic. Zato dejansko, drage bralke in bralci, na obeh, na nacionalnih in evropskih volitvah VI vplivate na t.i. evropsko politiko.
Zakonodajnih predlogov, ki jih pri-
pravi Komisija, parlament in tudi jaz osebno, ne potrjujemo kar tako, na lepe oči in vsepovprek. Naj vasspomnim na ACTO, trgovinski sporazum proti ponarejanju. Civilna javnost, morda tudi kdo od vas, ki sedaj bere ta članek, je opozorila
na številne sporne elemente tega predlo-ga.Ker je parlament lahko o sporazumu odločal le v celoti, ni pa ga mogel sooblikovati, je z veliko večino zavrnil predlog Komisije. Tudi sam sem glasoval proti sporazumu, ker nisem dobil zadostnih za-
gotovil, da sporazum ne bo kršil splošnih pravic uporabnikov interneta.Seveda pa bo to vprašanje v prihodnje treba urediti, saj EU zaradi ponarejanja izgublja veliko denarja in delovnih mest.Na srečo pa ima parlament v večini primerov možnost, da z amandmaji spremeni kritične dele predlaganih zakonov ali programov.
Evropski parlament je aktiven tudi na področjih, kjer so zakonodajne pri-stojnosti(zaenkrat še) v rokah nacionalnih vlad. Poslanci smo neke vrste zvočnik, preko katerega lahko prizadeti predstavijo svoje težave širši javnosti. In smo hkrati tudi oblika pritiska. Parlamentarna stališča, izražena v raznih resolucijah, je namreč treba ob pripravi zakonodajnih aktov upoštevati, čeprav je včasih pot do uresničitve lahko tudi dolga.Taki področji sta denimo izobraževanje in zaščita manjšin.
Kot član parlamentarnega Odbora za izobraževanje in kulturo sem v svojem poročilu z naslovom Mladi in mobilnost že leta 2011 izpostavil potrebo po sistemu jamstva za mlade. Gre za mehanizem, ki bi mladim Evropejcem pomagal najti kakovostno zaposlitev, ki bi jih vzpodbudil k nadaljnjemu izobraževanju, pridobivanju vajeništva ali pripravništva oziroma bi jim kako drugače pomagal najti pot iz težke situacije. In zelo sem vesel, da je Komisija končno pripravila tovrstni predlog, saj si ne smemo in ne moremo privoščiti, da milijoni mladih Evropejcev, ki zaman iščejo delo, postanejo izgubljena generacija. Nedavno smo v istem odboru
potrdili poročilo Ponovni razmislek o izobraževanju. Pri njegovi pripravi sem izpostavil, da se večja zaposljivost mladih začne zagotavljati v šoli. Šole morajo mlade ustrezno opremiti za življenje in delo. Šola se mora prilagajati povpraševanju na trgu dela, obratna pot je napačna.
Kot član parlamentarneskupine za manjšine, narodne skupnosti in jezike sem vesel nekaterih dosežkov EU. V naše temeljne pogodbe smo zapisali, da Unija temelji na spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in da spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost. Imamo Listino temeljnih človekovih pravic, ki prepoveduje diskriminacijo na osnovi pripadnosti manjšini. Imamo Agencijo za temeljne pravice, ki pokriva tudi manjšine. Žal pa nas čaka še precej dela. Evropska politika do narodnih skupnosti ostaja nedosledna. Varstvo manjšin je sestavni del kopenhagenskih meril, medtem ko v politiki EU ni standardov za pravice manjšin. V skupini za manjšine smo z obžalovanjem sprejeli informacijo, da je Komisija zavrnila državljansko pobudo za zaščito pravic manjšin v EU. Vendar si bomo še naprej prizadevali za ustanovitev okvira EU za nacionalne strategije za zaščito tradicionalnih narodnih manjšin, še posebej glede na to, da smo v okviru zagovarjanja načela ne-diskriminacije že dobili okvir EU za nacionalne strategije glede vključevanja Romov.
Milan Zver, Evropski poslanec SDS/ELS
1 8 Nedelja, 8. decembra
2013
KULTURA, RUBRIKE
OB SIMPOZIJU O TRSTU V POLJSKI PRESTOLNICI
Varšava: mesto, kjer kultura še nekaj pomeni
POD ZELENO STREHO
Dušan Jelinčič
Na fotografiji zgoraj predavatelji ob omizju, spodaj fotografski utrinek z Varšave
Prejšnji teden sem se mudil v Varšavi, kjer sem predaval na simpoziju o Trstu kot stičišču različnih kultur v srednji in vzhodni Evropi, ki so ga med drugimi organizirali Italijanski kulturni inštitut v Varšavi, Avstrijski kulturni forum in slovensko veleposlaništvo v poljski prestolnici. Razdeljen je bil na dva dela, literarnega in zgodovinskega, poleg tega pa sta bila kar dva večera posvečena širši problematiki tržaškega pristanišča. Obisk sem podaljšal za polna dva dneva, da bi skušal za utrinek dojeti utrip mesta, ki vse bolj postaja eno od živih gospodarskih in kulturnih središč vzhodne Evrope.
V svojem posegu na simpoziju sem se osredotočil na dvojno tržaško literarno dušo: italijansko in slovensko, pomudil pa sem se tudi pri izhodišču, ko je bila tržaška gospodarska in trgovska duša najmanj trojna: nemška, italijanska in slovenska. Ob meni so za predavateljsko mizo sedeli avstrijska italijanistka Renate Lunzer ter znani italijanski pisatelj tržaškega in slovenskega porekla Mauro Covacich, moderirala pa je poljska italijanistka Hanna Serkowska. Občutek pred polno dvorano pazljivih poslušalcev je bil takoj dober, kar je potrdila tudi razprava, ki je sledila okrogli mizi. Ko sem kot simbolični dogodek nekega dela tržaške stvarnosti povedal, da ko sem kot prvi alpinist v Furlaniji-Julijski krajini preplezal himalajski osemtisočak in da je Trst to novico enostavno skril, se je razvila živahna razprava, med katero je Covacich poudaril, da bi bila dovolj ta anekdota, da bi izrazila neko duševno stanje tega mesta pred dvema ali tremi desetletji. Danes je vseeno malce drugače ...
Zanimivo je, da so se tudi na zgodovinskem delu simpozija, na katerem je predaval tudi znani tržaški univerzitetni profesor Fulvio Salim-beni, vrstila ista imena, kot že na literarnem (Saba, Svevo, Stuparich, Magris, Slataper), kar dokazuje, da je v Trstu kultura tesno ukoreninjena v vsestranski tržaški stvarnosti. Le škoda, da je profesor Jože Pirjevec zbolel, ker bi, kot sva komentirala s slovenskim veleposlanikom na Poljskem Marjanom Šetincem, znal poudarili slovensko prisotnost v tržaški zgodovinski realnosti. Pa ne, da so bili drugi razpravljavci pristranski, kje pa ... Bili so povsem pošteni in strokovni, a naš ugledni zgodovinar bi znal
osmih zjutraj, ob desetih zvečer pa lahko greš v trgovino, k brivcu, v javni urad ali v banko. Ob tem vrvenju pa so ljudje vedri in vselej zadržano nasmejani. Ko mi je Šetinc razlagal o neverjetni gospodarski rasti Poljske in pristavil, da imamo vsi napačno predstavo o tej državi, sem se spomnil slovenske veleposlanice v Bukarešti Jadranke Šturm Kocjan, ki mi je pred kratkim o Romuniji povedala povsem isto.
Ob to spada zraven, da je hrana odlična, da so čistoča, disciplina in vljudnost otrok in najstnikov na višku, prav tako tudi varnost - tudi ponoči. Tako da so se »navijači« nogometne ekipe Lazia iz Rima, ki so razsajali po mestu po tekmi z domačo Legio izkazali za nekakšne nebogljene, psihično labilne osebe izven časa s skromnim odmerkom soli v glavi. In kot take so jih domačini nejeverno gledali, da si ob obisku nakupovalnih središč
idealno dopolniti izvajanje ostalih strokovnjakov z vrsto pomembnih informacij, s katerimi bi bil krog zaključen.
Kar se pa tiče dela simpozija, na katerem so obravnavali pristaniško problematiko Trsta, imam mešane občutke. Jasno, da je nad posegi bdela premočna senca nekdanjega blišča tržaškega pristanišča, vendar pa so bili predavatelji nadvse stvarni, saj so se naprezali za to, da se od te ogromne arhitektonsko in kulturno pomembne strukture reši, da se pač rešiti da.
Brsteča Varšava preseneča ob vsakem koraku
Kot rečeno sem simpozij izkoristil za spoznanje mesta, pri tem pa je bil neprecenljiv slovenski veleposlanik Šetinc, ki me je preplavil z vabili, Barbari kot arhitektki pa celo organiziral srečanje z nekim znamenitim krajevnim arhitektom, za kar pa, žal, ni bilo časa. Časa ni bilo niti za ogled Auschwitza, kot sta storila Mauro Covacich, ki je moral pred leti kot nekakšni novodobni Odisej -Joyce, zapustiti ožjo domovino -Trst, da je lahko razbohotil svoj izjemni literarni talent, in odgovorna za vodilno RAI-evo radijsko kulturno oddajo Fahrenheit, Susanna Tartaro.
Nočem izkazovati kakega nebrzdanega zanesenjaško nekritičnega navdušenja, a moji vtisi iz Varšave so res dobri, skoraj izjemni. Gre za mesto, ki vrvi od dinamike in dela, saj so vsi, pa čeprav v baru ob kavi, za prenosnim računalnikom že ob
rečeš, da so tisti, ki nastajajo pri nas, že mrtvorojenci, da ni enega poma-zanega zidu, razen tistih, ki so izrecno namenjeni barvnim fantazijam in še bi lahko našteval.
Dodal pa bi, da je res, da je kakšen kratkovidni in skromno inteligentni politični gorečneš predlagal, da bi celo zrušili stavbo - pojem Varšave, Dom kulture in znanosti, ker ga je zgradil komunistični režim, a da je prevladala zdrava pamet, čeprav so ga, da bi ga nekoliko zakrili, obdali z nebotičniki novega finančnega središča, in da je neumnost, da so z grožnjo zaporne kazni prepovedali majč-ke s sliko Cheja Guevare.
Dodal bi še, da je čarobnost starega mesta Varšave v notranjosti obzidja izredna, da te v tistih kamnitih tlakovanih uličicah oblije duh slavne preteklosti, žal pa mi je, da je sled za krajem tragičnega spomina iz druge svetovne vojne, Varšavskim getom, skoraj povsem zabrisana.
Za konec, kot morda najpomembnejšo postavko, bi poudaril, da Varšava diha s kulturo. Ogromno je knjigarn, teater pa je pravi mogočni in okusni arhitektonski kolos, ki kraljuje v novem središču mesta. Vsi berejo povsod: na cesti, v avtobusu, barih, na klopcah in celo med hojo z elektronskim bralnikom. Nočem za-pasti v banalnost in pretirano navdušenje, a ob pogledu na mladino, ki prepričano in množično bere, mi je bilo toplo pri srcu in sem si rekel, da bo knjiga še dolgo živela, z njo pa kultura, ki je edini porok za moralni obstoj tega našega ogroženega in utrujenega sveta.
Štanjel, Fabiani in zgodovina
Barbara Žetko
Stavbo Narodnega doma v Trstu verjetno poznamo vsi zato, ker so jo leta 1920 požgali fašisti in je tako postala simbol enega najtemnejših obdobij slovenske zgodovine. Mnogi tudi vedo, da jo je projektiral Maks Fabiani, eden najznamenitejših arhitektov, ki so delovali na našem ozemlju ob koncu devetnajstega in v prvi polovici dvajsetega stoletja. Verjetno pa je nekoliko manj znano, da se je Fabianijeva ustvarjalnost izrazila še v mnogih drugih arhitekturnih in urbanističnih načrtih za Trst in Primorsko. Vredno je omeniti predvsem njegovo prizadevanje za obnovo Štanjela, kjer je arhitekt delno spremenil podobo naselja, ga ovrednotil in mu dal svoj pečat.
Maks Fabiani, profesor na dunajski tehnični univerzi in umetnostni svetovalec habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je bil doma iz Kobdilja. Po dokončani študijski poti, ki ga je pripeljala do avstro-ogr-ske prestolnice, je zaslovel v dvornih krogih in si pridobil ugled ne samo kot profesor, temveč tudi kot arhitekt in urbanist. Do leta 1917 je deloval med Dunajem, Ljubljano in Trstom, v triinpet-desetem letu starosti pa se je vrnil na rodno Primorsko, z namenom, da sodeluje pri prenovi porušenih vasi na Krasu, Goriškem in Vipavskem ter v Posočju in zahodnih delih Furlanije, za katere je zasnoval več kot devetdeset regulacijskih načrtov.
Kot župan Štanjela v obdobju pred in med drugo svetovno vojno se je Fabiani veliko ukvarjal s prenovitvijo srednjeveškega gradu, ki je bil hudo poškodovan in zanemarjen, saj so ga zadnji uporabljali avstroogrski vojaki, potem pa je bil prepuščen nemilosti časa. Fabiani si je zelo prizadeval, da bi oblasti čim prej ukrepale, da bi rešili ta arhitekturno in zgodovinsko pomembni spomenik. To mu je tudi uspelo, saj je država odkupila zgradbo in jo potem prepustila občini. Arhitekta je čakalo zahtevno delo, ker je bil grad v slabem stanju, saj je skozi stoletja pretrpel marsikatere neprimerne posege. Ti posegi niso obravnavali gradu kot celote, ampak so se omejevali le na določene dele, ki so seveda upoštevali trenutne potrebe in razpoložljive tehnologije. Fabiani se je lotil obnovitve tako zunanjščine kot notranjščine, kjer je poleg županskih prostorov in občinskih uradov uredil tudi osnovno šolo, zdravstveni center, dvorane za predvajanje filmov in za druge prireditve.
Zal je bil grad med vojno močno poškodovan, saj so ga partizani minirali in se s tem nekako maščevali nad Fabianijem, ki so ga zmotno imeli za kolaboracionista. Paradoksalna usoda za grad in za Štanjel, ki ga je prav Fa-biani rešil pred požigom Nemcev, potem ko je prosil za pomoč celo Adolfa Hitlerja. Furer mu je baje ustregel, ker je več kot trideset let prej za nekaj mesecev risal v Fabianijevem biroju na Dunaju in ga je torej dobro poznal.
Danes je uporaben le del gradu, v katerem je med drugim umeščena galerija slikarja Lojzeta Spacala. Ostali deli kompleksa pa še vedno pričajo o nesmiselnosti in neupravičenosti medvojnih dejanj, čeprav je povsem razumljivo, da je te pogojevala tragičnost dogodkov, ko so se ljudje bojevali le za preživetje in sploh niso razmišljali o bogastvu, ki ga predstavlja arhitektura.
Če je vojna pustila sled na najpomembnejši zgradbi tega kraškega naselja, so se na srečo bolje ohranili drugi dokazi Fabianijeve ustvarjalnosti. Poleg sprehoda okrog štanjelskega griča, ureditve ploščadi pred cerkvijo in obnove vhodnega stolpa v naselje je največje delo, ki ga lahko še danes vsaj delno občudujemo, ureditev kompleksa srednjeveških stavb ob zunanjem vzhodnem robu Štanjela ter parka pod njem, ki ju danes poznamo pod imenom vila Ferrari oz. Ferrarijev vrt. Zdi se, da splošni načrt za kompleks ni bil nikoli izdelan in da so dela napredovala po sklopih med letoma 1920 in 1935, glede na potrebe lastnikov. Med temi je bil tržaški zdravnik in Fabianijev nečak, Enrico Ferrari, ki je kupil prvo od hiš, ki so jih kasneje restavrirali.
Pod vilo Ferrari, ki je bila žal med drugo svetovno vojno hudo poškodovana, je Fabiani uredil terasasti vrt oz. park, kjer je tankočutno izkoristil morfologijo terena in povezal niz srednjeveških stavb z naravnim okoljem.
Park ima svoj lasten dostop skozi jugovzhodni stolp, ki zaključuje kompleks vile Ferrari. Obhodne poti so skrbno urejene, ob njih so zasejana sadna in druga drevesa. Poleg zelenjavnih in cvetličnih gred, je Fabiani organiziral park tako, da so uporabniki lahko ločeno uživali privatne vrtove. Nad glavno longitudinalno potjo so suhozidi, prekinjeni s stopnišči, ki vodijo k posameznim hišam vile Ferrari. Ob vznožju glavne osi leži balinišče in od tam po stopničasti poti pridemo do spodnjega dela vrta. Tu lahko s šeste-rokotnega pokritega razgledišča občudujemo zeleno pokrajino, ki se nam odpira vse do Nanosa.
Posebnost vrta je v ovalnem ribniku z otočkom in mostičkom, ki leži v nižjem jugovzhodnem predelu parka. Vredno je omeniti posebej zasnovan vodovodni sistem s podzemnimi kanali in zbiralniki, ki ga je projektiral sam Maks Fabiani. Ta sistem je omogočal zbiranje deževnice z vzhodne strani štanjelskega griča in preko kanalizacije napajanje celotnega parka z vodo. Tudi vodovodni sistem je bil uničen med drugo svetovno vojno.
Danes je vrt kulturni spomenik državnega pomena, saj ga imajo za najpomembnejšo parkovno ureditev iz časa med obema vojnama na Slovenskem in je na voljo vsem, ki si ga želijo ogledati. Zal je bilo v njem vse zgrajeno iz cementne malte in se torej opazi, da je čas pustil svojo sled, a ne glede na to je park še vedno vreden našega obiska.
/
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Nedelja, B. decembra 2013
19
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK il Rossetti
Dvorana Generali
Danes, 8. decembra, ob 16.00 / Martin Crimp: »The Country«. / Režija: Roberto Ando / Prevod: Alessandra Serra / Nastopa: Laura Morante.
V	sredo, 11. decembra, ob 20.30 / Ronald Harwood: »La torre d'avorio«. / Režija: Luca Zingaretti / Nastopajo: Lu-ca Zingaretti, Massimo de Francovich in Paolo Briguglia. / Ponovitve: od četrtka, 12. do sobote, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. decembra, ob 16.00.
Stalno gledališče Orazio Bobbio -
"La Contrada"
V	petek, 17. decembra, ob 20.30 / Neil Simon: »Prigioniero della seconda strada«. / Režija: Giovanni Anfuso / Nastopata: Maurizio Casagrande in Tosca D'Aquino. / Ponovitve: v soboto, 18. ob 20.30; v nedeljo 19. ob 16.30: v ponedeljek, 20. ob 20.30: v torek, 21. ob 16.30 in v sredo 22. ob 20.30.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG
V	četrtek, 12. decembra, ob 20.00 /
Eric Chappell: »Kraja«. / Ponovitev: v nedeljo, 15. ob 17.00, v četrtek, 19. in v soboto, 21.decembra, ob 20.00.
V	soboto, 14. decembra, ob 20.00 / Gledališka igralnica z Nevenko Necja-rinkolo: »Aljine poskočnice«.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Jutri, 9. decembra, ob 19.30 / Albert Camus: »Kaligula«. / Ponovitev: v torek, 10. in v sredo, 11. decembra, ob 19.30.
V	petek, 13. decembra, ob 11.00 / Fran Levstik: »Martin Krpan«. / ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. / Ponovitev: v soboto, 14. decembra, ob 19.30.
V	ponedeljek, 16. decembra, ob 12.00 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Hamlet« / Ponovitev: v torek, 17. decembra, ob 121.00 in ob 19.30.
Mala dvorana
V	četrtek, 12. decembra, ob 20.00Kobo Abe: »Prijatelji«. / Ponovitev: v petek, 13. in v soboto, 14. decembra, ob 20.00.
V	torek, 17. decembra, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«.
Slovensko Mladinsko Gledališče
Danes, 8. decembra, ob 20.00 / Norman Allen: »Zadnji ples Nižinskega«.
V	torek, 10. decembra, ob 20.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio« / Ponovitev: v sredo, 11. decembra, ob 20.00.
V	četrtek, 12. decembra, ob 20.00 / Maruša Geymayer-Oblak: »Tri prste pod popkom«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK "Il Rossetti"
Dvorana Generali
V	torek, 10. decembra, ob 20.30 / Narodni slovaški folklorni balet: »Lučni-ca«. / umetniški dirigent in koreograf: Štefan Nosal.
TRŽIČ
Občinsko gledališče Tržič
V	sredo, 18. decembra, ob 20.45 / Koncert / »Elias Quartet & Sandrine Chatron«.
_SLOVENIJA_
SEŽANA MC Podlaga
V	soboto, 14. decembra, ob 22.30 /
Koncert/ Nastopa Punk trio Dis-co'n'Action (Rijeka, HR).
IZOLA
Sončna dvorana
V	četrtek, 12. decembra, ob 19.30 / Koncert Mef in NOB.
Ljubljanska ulica
■ Veseli december
V	petek, 20. decembra, ob 19.00 / Koncert / Vincent Color Kvartet.
V	ponedeljek, 23. decembra, ob 19.00 / Nastopajo: Alba Quartet.
V	torek, 24. decembra, ob 18.00 / Koncert božičnih pesmi: Kvartet 7+.
V	sredo, 25. decembra, ob 17.00 / Duo Pingo.
V	četrtek, 26. decembra. ob 19.00 / Koncert / Ernesto & CO (Čile).
V	petek, 27. decembra, ob 19.00 / »Koncert grad gori« / Nastopajo: Brina Vogelnik, Darja Dernovšek, Matija Solce.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
SNG Opera in Balet
V	sredo, 11. decembra, ob 19.00 / Peter Iljič Čajkovski: »Hrestač - Božična zgodba«. / Ponovitev: v petek, 13. decembra, ob 18.00.
Cankarjev dom
Gallusova dvorana
V	soboto, 21. decembra, ob 19.30 / Koncert / Vlado Kreslin: »Čarobni-
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica na ogled je zadnji fotografski projekt Jannisa Kounellisa. Razstava bo odprta do 6. januarja 2014.
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgo-
dovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Muzej Revoltella do 6. januarja 2014 je naogleda razstava Jagode Buic: »Theatrum mundi«.
TheArtPhotoGallery (ul. Diaz 22/c) je na ogled fotografska razstava Anje Čop: »Iran: unimaginable«. Na ogled bo do 9. januarja 2014. GORICA
Galerija Kulturnega doma: na ogled je razstava slikarja Andreja Kosiča iz Gorice, ki slavi letos 80-letnico. Razstava je odprta do 9. decembra po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
_SLOVENIJA_
IZOLA
Galerija Insula do 20. decembra je na ogled razstava kiparja Janeza Lanassi-ja in Zmaga Posega pod naslovom: »Risba kiparja«.
Galerija Salsaverde je na ogled razstava akademskega kiparja in ustvarjalca Metelkove mesta Boštjana Dri-novca.
Manzolinijeva palača v petek, 13. decembra, bo otvoritev fotografske razstave ob 125. obletnici National Geographic Society. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na
ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko poso-dje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
PROTESTANT
FR. SLIKAR (PAUL)
AM. IGRALEC (CHUCK)
PRIPADNIK STAREGA SEMITSKEGA LJUDSTVA
FRANCOSKA IGRALKA, DANSKEGA RODU (ANNA)
UGANDSKI PREDSEDNIK
AMIN PUSCAVNIKI
MESTECE V IRANU
ŠKOTSKI FIZIK (WILLIAM)
PREBIVALEC EVR. DRŽAVE
MOČVIRSKA PTICA
ZGOLJ
24 UR
/
JEZIK EVROPSKE DRŽAVE
LAŽJI PRSNI OKLEP LENINOV NASLEDNIK
NORDIJSKI
IZRAZ ZA SMUČI
PREBIVALKA
GRŠKE PRESTOLNICE NIKALNICA
SL. LITERARNI ZGODOVINAR DOLINAR NEZGODA
ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA
KEM. ZNAK ZA NATRIJ
FR. POLITIK (JACQUES)
NAS NEKDANJI SENATOR (DARKO)
ROCKLEGEN-DA PRESLEY ... KARENINA
Športno
ZDRUŽENJE
SIROTA
FINSKO JEZERO (ENA OD PISAV)
SLOVENSKI KIPAR (PETER)
NEODLOČEN IZID V ŠAHU DUHOVŠČINA
REKA V RUSIJI, LEVI PRITOK REKE URAL
DOKTOR (KRAJŠE)
VRNITEV
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
NAPOVED, ZNAMENJE
OČE
OZEK KONEC POLOTOKA
SAMUEL ADAMS
REAGAN ZA PRIJATELJE
SL. PESNICA PEROCI
SL. PESNICA MUSER
PRISTANIŠČE V ŠPANIJI
POSEBEN VOZ
PREREZ NA KONCU NEKD. KOREJ. NOGOMETAŠ
MESTO NA MADŽARSKEM, OB REKI TISI
VRHOVNO PAPEŠKO SODIŠČE
IT. IGRALKA (FRANCA) AV. TISKOVNA AGENCIJA
Čilski PIANIST (CLAUDIO)
VEK
ŽELEZNIŠKA
PROGA IT. IGRALKA ZOPPELLI
DOJENČKOVA
HRANA KEM. ZNAK ZA LUTECIJ
DEJAVNOST VERNIKOV,
KI NISO DUHOVNIKI
EKVADORSKI PISATELJ (JORGE)
DEL DNEVA
KEMIJSKI
ZNAK ZA TANTAL
SLOVARČEK - AHN = korejski nogometaš (Jung-Hwan) • ARKINE = škotski fizik • CSONGRAD = madžarsko mesto • ENARE = finsko jezero • ILEK = reka v Rusiji • PURANA = indijske epske pesnitve • RAJAN = am. ekonomist, indijskega rodu
20
Nedelja, 8. decembra 2013
KULTURA
/
stalno gledališče fjk - Izjemen glasbeni dogodek
Ludovico Einaudi očaral tržaško občinstvo
Po plesni še glasbena odličnost: pred dnevi je v tržaškem Ros-settiju nastopila skupina Spellbound Contemporary Ballet, v četrtek, 5. decembra, pa skladatelj in pianist Ludovico Einaudi. Z njim je na odru zaigral enajstčlanski odličen ansambel, v katerem je bilo največ godal, spremljali so jih basi, električni, in pa tolkala.
Glasba Ludovica Einaudija je svojska in univerzalna hkrati. Na tokratni turneji promovira zgoščenko In a Time Lapse. S tem projektom je od letošnjega februarja gostoval v številnih državah, kjer so bili koncerti praviloma razprodani.
Polna dvorana je Ludovica Ei-naudija in njegov ansambel pričakala tudi v Trstu. Kot je že običaj, se tudi skladbe, posnete na zgoščenki In a Time Lapse, razvijajo kot suite. Glasbeno in vsebinsko so zaokrožene. Čeprav je vsaka skladba samostojno delo, se nekatere teme ponavljajo. In tako se posamezne suite razvijejo v kompleksnejšo strukturo.
Einaudijeva glasba poslušalce ovije v sproščujoče sanje. Zaziblje-jo jih nežnejši toni godal, predramijo pa odločnejša lokala. V igranje Lu-dovico Einaudi, ki s strani igra na klavir, vpleta tudi premešano glasbo. Nekaj svojih skladb je Einaudi tudi izvedel solistično na klavir. Vsekakor je bil program zelo lepo sestavljen, tako da so posamezne skladbe tvorile zanimivo celoto.
Glasbo, ki jo Ludovico Einaudi piše in izvaja, je težko opredeliti. Av-tor-izvajalec, rojen leta 1955 v Tu-rinu, je začel kot jazz-rock glasbenik, od leta 1988, ko je zaslovel s Time Out, se posveča različnim
zvrstem. Ob skladbah, ki jih izvaja s svojo skupino, je ustvarjal tudi za gledališče, balet in film, pisal pa je tudi komorno glasbo. Glasba, ki jo trenutno ustvarja, je preplet rocka, popa, folka in raznih sodobnih usmeritev na klasični osnovi. Rezultat je očarljiv in prevzemajoč. Osvojil je tudi tržaško občinstvo, ki je z vztrajnim ploskanjem iztržilo dodatek. Einaudi se je s svojimi mladimi sodelavci odločil za bolj temperamentno skladbo, v kateri je prevladujočo vlogo imel velik boben. Aplavzi se niso polegli, vendar pa so se morali gledalci posloviti od odličnih interpretov. (bip)
Ludovico Einaudi
arhiv
rossetti - Abonmajski niz alternativne scene
Resnična zgodba Traviate
Prepričljivo predavanje Corrada Augiasa o priljubljeni Verdijevi operi - Za klavirjem Giuseppe Fausto Modugno
Verdijeva Traviata je ena tistih oper, ki že sama izpričuje veličino italijanskega opernega gledališča 19. stoletja, poleg tega je tako priljubljena, da celo do glasbe in opere povsem nenaklonjeni poslušalci že po prvih notah prepoznajo njene arije. Sloviti operi je v letu dvestoletnice skladateljeva rojstva posvetil posebno odrsko predavanje italijanski
novinar Corrado Augias v sodelovanju z glasbenikom Giu-seppejem Faustom Modugnom. Z glasbo in filmskimi posnetki obogateno predavanje, z naslovom La vera storia di Traviata, je bilo prejšnjo sredo na sporedu v veliki Ros-settijevi dvorani v okviru abonmajskega niza alternativne
scene Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine.
Corrado Augias se je v svoji tudi vizualno sugestivni razčlembi opere posvetil njenemu nastanku, od resnične zgodbe Alphonsine Plessis, revne kmečke deklice, ki je postala ena najbolj slovitih pariških »cocotte«, do romana Dama s kamelijami Alexandra Dumasa ml. in slednjič do Verdijeve Traviate. Augias je na kratko povzel Alphonsinino življenje in družbene okoliščine v prvi polovici devetnajstega stoletja, nastanek romana leta 1848, njegov uspeh in gledališko priredbo leta 1952 in krstno uprizoritev opere leto pozneje ter poudaril različnost temeljne teme v romanu in v operi: v prvem je poudarek na vlogi prostitutke v tedanji meščanski družbi, medtem ko Verdi poudarja veličino žrtvovanja za ljubezen.
Giuseppe Fausto Modugno je za klavirjem razčlenil glasbeno strukturo Traviate in razloge za njeno priljubljenost. (bov)
Predstavitev nove knjige Igorja Pisona
Založba Mladika vabi v sredo, 11. decembra, v tržaško kavarno San Marco, kjer bodo predstavili knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Igorja Pisona Zasilni izhodi. Srečanje v kavarni se bo začelo ob 18. uri. Delo, ki ga bogatijo ilustracije samega avtorja, je konec prejšnjega meseca zagledalo luč pri založbi Mladika.
V	dvanajstih surealno začrtanih zgodbah Zasilni izhodi, v katerih se vsakdanjost sooča z absurdom sodobnega časa, zaživijo plastični Pisonovi liki, neodrasli štiridesetletniki, večni sanjači, ki zgubljajo stik z realnim svetom, ali čustveno zaznamovani ljudje, ki svojih ran ne morejo zaceliti. Kljub izzivalnim in problematičnim motivom sodobne družbe, ki pogosto zapade v grotestko, pa ohranja pisatelj vero v smisel in pozitivni razvoj dogodkov, do katerih se dokoplje tudi s pomočjo blage ironije.
V	SSG Mariuccia Offizia in Alen Jelen
V	letošnji sezoni bo Slovensko stalno gledališče priredilo niz literarnih srečanj, na katerih bo publika lahko spoznala nove knjige in njihove avtorje v sproščenih klepetih, ki jih bodo v nekaterih primerih obogatila tudi posebna presenečenja.
Prvo srečanje bo na sporedu v petek, 13. decembra, ob 20.30, ko bo Mar-juča Offizia spregovorila o priročniku Iz morja v ponev. Založba ZTT predstavlja namreč ponatis uspešne zbirke receptov, ki bo obogatena z novimi vsebinami in idejami tudi za bližajoče se praznike. 29. decembra ob 17.00 pa bo gost srečanja Alen Jelen, ki je kot sodelavec uredništva nočnega programa Radia Slovenija vrsto let pripravljal pogovore s slovenskimi igralskimi legendami; nastala je tako knjiga Nočni pogovori. To srečanje bo počastila prisotnost igralke Štefke Drolc, prve dame slovenskih scen, ki je bila tudi članica igralskega ansambla SSG.
intervju - Dramska igralka Vesna Pernarčič
»Želela bi se preizkusiti tudi v vlogi hudobnice«
Igralka Vesna Pernarčič, ki je zaposlena v Prešernovem gledališču Kranj, velja za eno izmed redkih vsestranskih igralk v slovenskem gledališkem prostoru. Dobro jo poznamo tudi v Trstu in Gorici, saj je bila na koncu 90. let stalna članica Slovenskega stalnega gledališča. V triletnem »tržaškem obdobju« je nastopila v zelo uspešnih predstavah, kot so bile Krvava svatba, Master Class, Dnevnik Ane Frank, Zgodbe iz dunajskega gozda, Matiček se bo ouženu... Sicer pa se na tržaški oder občasno še vedno rada vrača: pred leti na primer v vlogi Edith Piaf, lani s predstavo Proti severnemu vetru. Marca jo bomo lahko občudovali v predstavi Marlene Dietrich, ki spada v rdeči program abonmaja SSG. Kot je povedala v pogovoru za STA, je bila lanska sezona zanjo ena najbolj uspešnih in napornih.
Pretekla gledališka sezona je bila za vas zelo uspešna. Med drugim ste za vlogo Marlene Dietrich v Umagu prejeli zlatega leva. Bi lahko rekli, da je bila to vaša najboljša sezona doslej?
Zagotovo je bila ena najuspešnejših, sem imela pa že prej nekaj sezon, ki so bile zame osebno precej uspešne.
Je zlati lev nagrada, ki vam pomeni največ v vaši zbirki nagrad, v kateri so sicer tudi lanska nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2011 ter več nagrad žlahtne komedijantke?
Prav vsaka nagrada ima zame enako vrednost. Vsaka namreč pomeni potrditev mojega dela. Posebnost zlatega leva je pač v tem, da je to mednarodna nagrada.
Katere predstave in vloge pa so vam najljubše?
Zelo rada igram v komedijah, ne počutim pa se dobro v poceni komedijah. Rada imam tudi dobre resne tekste, a ne maram zateženih. V mnogih predstavah sem imela majhno vlogo, pa so mi zelo veliko pomenile in sem tudi v njih lahko marsikaj pokazala. V bistvu na to, kako mi je neka vloga pri srcu, ne vplivata ne velikost vloge ne žanr, temveč skupek vsega: teksta, režiserja, soigralcev in ostalih sodelavcev.
V kranjskem gledališču ste v lanski sezoni dobili priložnost igrati Marlene Dietrich, ki je na nek način zelo sorodna vlogi Edith Piaf iz družinskega projekta z vašim očetom...
Tudi način, ki sem ga uporabila v tej predstavi, je bil zelo podoben tistemu, ki ga imam v Piaf. Zato sem se s tem toliko bolj ukvarjala, ker sem se bala, da bom vlogo naredila na podoben način. To sta bili namreč dve zelo različni ženski in menim, da mi je na koncu uspelo ujeti razliko med njima.
Imate željo, da bi upodobili še katero od velikih, svetovnih pevskih zvezd svojega časa, kjer bi lahko pokazali tudi svoj pevski talent?
Trenutno nimam nekih želja, sem pa odprta za predloge.
Razmišljate o kakšnem samostojnem novem projektu?
Ta hip ne, saj sem bila v matičnem gledališču tako zasedena, da nisem imela želje po dodatnem ustvarjanju. Poleg tega je bila lanska sezona zelo naporna, saj sem ustvarila tudi vlogo v predstavi Špas teatra Pazi mail, ki je še na programu. Sva pa z Rokom Vilharjem razmišljala, da bi naredila drugi del predstave Proti severnemu vetru, ki je bila zelo uspešna. Odprta sem sicer za vse predloge, želela pa bi se preizkusiti tudi v vlogi hudobnice (smeh).
Koliko aktivnih predstav imate hkrati?
Trenutno osem, kar je veliko, a igralci smo vajeni, da imamo svoje vloge spravljene v predalčke, ki jih odpiramo za vsako predstavo.
Se vam kdaj zgodi, da bi potegnili kakšen kos iz drugega predalčka?
To sicer ne, se pa včasih zalotim, ko se v ma-skirnici pripravljam za napačno predstavo.
Zdi se že kar običajno, da starejši igralci igrate najstnike; tako na primer tudi vi v novi predstavi Vinka Moderndorferja Jaz batman. Kako pa je z novačenjem mlajših igralcev v gledališčih?
Včasih v kakšnih gledaliških predstavah sicer nastopijo naturščki, ampak to je redko. Posebej v teh časih, ko se gledališča v duhu varčevanja le težko odločijo za plačevanje gostom. Tudi za tistih deset mladih šolanih igralcev, ki vsako leto pridejo z akademije, je situacija zelo težka. Teatri praktično ne zaposlujejo in honorarji so zelo nizki.
Redno zaposleni pa medtem igramo v skoraj vseh uprizoritvah gledališča, kar pomeni tudi štiri ali več premier letno.
So vam sicer predstave, ki jih vsako leto izbira umetniška vodja kranjskega gledališča Marinka Poštrak, blizu?
Vedno ji uspe najti tekste, ki sodijo v ta čas in so zelo aktualni. Zdi se mi, da sta z direktorico Mirjam Drnovšček super par in da so bile zadnje sezone za gledališče zelo uspešne.
Poštrakova kritiki družbe z izborom predstav namenja veliko pozornosti. Kako pa vi gledate na družbeno-kritično vlogo gledališča?
Mislim, da je takšna drža gledališča koristna, a je njen domet odvisen od tega, kako je predstava na-
rejena. Nekateri režiserji želijo izzvati ljudi, da začnejo razmišljati. Ljudje to razumejo kot osebni napad, kar ne drži, temveč je namen predstav, da dajejo ljudem misliti, v kakšnem svetu živijo. Absolutno ima gledališče v osnovi družbeno-kritično funkcijo.
Vendar je doseg gledališča precej omejen...
Žal je res, da si občinstvo želi predvsem komedijo in tudi naše gledališče večinoma gostuje le s tem žanrom. To je žalostno, ker imamo zelo veliko zelo dobrih predstav, ki pač niso komedije, so pa lahko lepe, ganljive zgodbe, a si jih zaradi manjšega občinstva v kulturnih domovih ne morejo privoščiti in tako ne pridejo do ljudi. Tako imamo tudi predstave, ki jih odigramo le dvanajstkrat. To je povezano tudi s krizo, saj si ljudje želijo razvedrila. Vedno več pa je predstav, ki se trudijo preko smeha približati ljudem in izpostaviti pomembne družbene teme. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Nedelja, B. decembra 2013
21
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Vaje v objemu, sledi Čezmej-na Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.45, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 15.50 Verska oddaja 16.50 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Maria di Na-zaret 23.40 Speciale Tg1
u Rete 4
7.50 Media Shopping 8.20 Nan.: Vita da strega 9.25 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 14.00 Dnevnik 13.00 Dok.: Magnifica Italia 13.30 Donnavventura 14.40 Film: La congiura degli innocenti 16.45 Film: L'oca selvaggia colpisce ancora 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il comandante Florent 21.30 Film: Le ali della liberta (dram., ZDA, '94, i. T. Rob-bins, M. Freeman)
Canale S
Rai Due
7.00 Risanke 8.30 Dok.: Voyager Factory 9.10 Dok.: A come Avventura 9.50 Odd.: Ragazzi, c'è Voyager 10.30 Serija: Il nostro amico Charly 11.15 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quel-li che aspettano... 15.40 Show: Quelli che il calcio 17.10 Športna rubrika 18.10 Šport: 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: NCIS
C/ Italia 1
21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 La
Domenica sportiva
^ Rai Tre
6.55 Nad.: La grande vallata 7.45 Cinema d'oggi 8.05 Film: La legge 9.55 Serija: New York, New York 10.45 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 13.10 Radici - L'altra faccia dell'immigrazione 13.40 Timbuctu - I viaggi di Davide 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 22.35, 23.40 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 22.40 Dnevnik - Speciale
La 7
Nedelja, S. decembra Rete 4, ob 21.30
Le ali della liberta
ZDA 1994
Režija: Frank Darabont Igrajo: Tim Robbins, Morgan Freeman, James Whitmore
Andyja so policijske oblasti osumile in obsodile umora žene in njenega ljubimca, za katera pa se nadebudni bančni funkcionar vse do zadnjega proglaša za nekrivega. Niti v zaporu pa se Andyju ne godi najboljše, saj ga ostali jetniki žalijo in nadlegujejo, kot se ponavadi obnašajo z najhujšimi kriminalci. Za usodo nesrečnega osumljenca pa se kaj kmalu zavzamejo stražarji. V svojevrstnem zaporniku namreč najdejo enkratnega finančnega svetovalca...
^ Tele 4
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.00 Resn. show: Fashion Style 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.15 Nad.: Il Segreto
7.05 Film: Due magiche gemelle 8.40 Film: Un computer a quattro zampe 10.30 Film: Senti chi parla adesso 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Film: Robin Hood - Il segreto della foresta di Sherwood 16.00 Film: Sheena - Regina della giungla 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte
19.10 Film: Due cavalieri a Londra
21.30 Lucignolo 2.G
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira - Il Diario 10.45 Film: Jack Hunter e la tomba di Akhena-ton 12.50 Nad.: Adventure Inc 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Ladri per la pelle 16.35 Nan.: Due South 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 21.10 Bersaglio mobile - La sfida del PD
VREDNO OGLEDA
6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.3019.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Risanke 10.20 Nan.: Polna hiša živali 10.55 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.05 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Odd.: Slovenski pozdrav 14.30 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.05 Film: Ne čakaj na maj (Slo.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Slikovitih 55 18.40 Risanke 18.55 22.50 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.15 Intervju 22.05 Dok. serija: Village folk 22.15 Dok. odd.: Dobre stvari 23.20 Slovenski magazin 23.45 Dnevnik
Jr Slovenija 2
7.30 Skozi čas 8.10 Globus 8.50 Slovenci po svetu 9.20 Turbulenca 10.00 Večer skladatelja Štefana Maurija 11.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (ž), prenos 12.10 Finale tekmovanja harmonikarjev Evropske mreže orkestrov ONE 13.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (m), prenos 14.10 Slovenski magazin 14.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki, prenos 16.55 Nogomet -prva liga Telekom, Luka Koper - Olimpi-ja, prenos 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (ž), prenos 20.10 Žrebanje Lota 20.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (m), 1. vožnja, pon. 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 21.35 Žrebanje Super Lota 2.140 Dok. odd.: Plinski monopol 23.20 Film: V paradižu zrezkov
Slovenija 3
6.05 Primorska kronika (pon.) 6.20 7.05, 8.15, 21.15 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.35 11.15, 16.00 Svet v besedi in sliki 9.30 Kronika 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.15 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 20.25 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 20.55 Tedenski na-povednik
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.30 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.10 „Q" 15.55 K2 16.25 L'appuntamento 17.10 Avtomobilizem 17.25 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Est - Ovest 19.50 Kino Premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Alpsko smučanje, veleslalom (m), 1. in 2. vožnja 21.35 Istra
in... 22.20 Nogomet: Luka Koper - Olim-pija
Tv Primorka
11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 Videostrani 14.30 Glasbeno popoldne 17.00 Rad igram nogomet 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 Preverjamo kakoovost 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Zgodbe o glasbi 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani
pop Pop TV
21.00 Film: Ohcet bo... in pika! (kom.) 22.55 Film: Dvom
Kanal A
6.00 Risanke 7.45 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 8.15 Serija: Igrače za velike 8.45 Serija: Zakladi s podstrešja 9.40 ŠKL -Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.00 Film: Jumanji 14.55 Film: Tajna milica 16.35 Serija: Vlomilci 17.00 Serija: Revolucija 18.00 Volan 18.40 Nan.: Nepraktični šaljivci 19.10 Pazi, kamera! 20.00 Top Gear 21.00 Svet - Povečava 21.35 Film: Rambo 4 23.20 Film: Kickboksar 4
6.50 Risane, otroške in zabavne serije 10.15 Nan.: Zoey 101 10.35 Film: Mesto angelov (dram., i. N. Cage) 12.50 Nad.: Mentalist 13.45 Serija: Jamie - obroki v pol ure 14.20 Serija: Sočna strast 15.15 Serija: Enostavni obroki Rachel Allen 15.50 Film: Princesa na ledu 17.40 Serija: Okusi brez meja 18.15 Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna;
14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumen-talna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Prihod Neptuna bo prebudil notranji mir, ki se vas bo v naslednjem tednu popolnoma polastil. Lahko se zgodi, da se boste popolnoma zaprli vase. Ljubezen: dobro!
m^l BIK 21.4.-20.5.: Veliko pozornosti boste namenili zasledovanju uspeha v službi. Visoki cilj in močna volja bodo sicer pripomogli k odličnim rezultatom, kljub temu pa ne boste dosegli pričakovanega.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V ho-
bijih boste zelo tekmovalni in na trenutke celo agresivni. Tak odnos lahko slabo vpliva na odnose s prijatelji in kolektivom. Ljubezen: čustvom se ne boste podrejali.
RAK 22.6.-22.7.: Popolnoma «« se boste podredili obveznostim na delovnem mestu, ki vas bodo spravile v dobro voljo. Stvari ne boste prepuščali naključjem. V okolici najbližjih se ne boste najbolje počutili.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Izgubili boste (^^r nagon pri urejanju lastnih financ. Bodite pozorni na izdatke in ne pretiravajte s prazničnimi nakupi. Pozornost namenite učenju in socializaciji, ki bosta vplivala na vašo rast.
DEVICA 24.8.-22.9.: Veliko ča-^^ sa boste namenili razmišljanju o neki osebi, ki pa se lahko pozneje izkaže za slabo izbiro. Kariera: čaka vas sprememba. Več pozornosti boste namenili financam.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pri-^ ^ dobili boste energijo in motivacijo. Napredovali boste tudi v samozavesti, ki se bo dvignila na visoko raven. Zato lahko pričakujete dobre dosežke na delovnem mestu.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Nagnjeni boste k prehitrim odločitvam, kar lahko povzroči nepričakovane zaplete. Bodite pozorni na vsako potezo v službi. Nadrejeni bo še posebno pozoren na vas.
STRELEC 23.11.-21.12.: V
podzavest se vam je prikradla slaba energija, s katero se še niste spopadli. Samoiniciativa bo pripomogla, da se boste posvetili težavi, pa čeprav vam bo vzela kar nekaj energije.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Osredotočili se boste na svojo ka-rierno pot. Veliko časa boste namenili razmišljanju o svojih zanimanjih in zmožnostih. V okolici doma se obeta sprememba.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaša umetniška plat bo močno poudarjena, zato boste veliko časa preživeli v ustvarjanju. Rutinska opravila vam ne bodo šla najbolje od rok. Ljubezen: zelo ustvarjalni boste.
RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu boste delovali izjemno razumno in objektivno. Čustev nikakor ne boste vpletali v obveznosti. Ljubezen: oddaljili se boste od hrepenenja po partnerskem odnosu.
22
Nedelja, B. decembra 2013
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 10.00 Aktualno: UnoMattina Storie Vere 10.30 Aktualno: UnoMattina Verde 11.30 Aktualno: UnoMattina Magazine 12.00 La prova del cuoco 13.3016.50 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Maria di Nazaret 23.20 Aktualno: Porta a porta
Rai Due
V" Rai Tre
Canale S
menska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza
21.10 Speciale Rock Economy 23.40
Film: Il principe e il pirata (kom., It.)
O Italia 1
6.35 Risanke 8.05 Sorgente di vita 8.35 Nad.: Settimo cielo 10.00 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nan.: NCIS 20.30 23.45 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ride-re 21.10 Show: Made in Sud
7.00 Nan.: Friends 7.30 Nan.: La vita se-condo Jim 8.20 Nad.: The Middle 9.10 Nad.: Royal pains 10.10 Nad.: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny Dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.30 Nan.: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: How I met your mother 16.40 Nad.: Le regole dell'amore 17.35 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI -Miami 21.10 Show: Colorado 0.20 Tiki taka - Il calcio è il nostro gioco
6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.15 Reportaža: Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole
La l
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le stra-de di San Francisco 16.35 Nan.: Due South 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita
^ Tele 4
21.05 Film: 5 Days of War (voj., '11) 23.05 Sfide
u Rete 4
6.10 Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg distretto 21 16.35 Ieri e oggi in Tv 16.40 Film: Agatha Christie - E' troppo facile (krim.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Terra!
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vre-
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Dok.: Bor-go Italia 7.50 Dok.: Piccola grande Italia 8.15 Aktualno: Salus Tv 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
Slovenija 1
6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.30 15.45, 18.40 Risanke in odd. za mlade 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Podoba podobe 23.35 Knjiga mene briga
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 11.00 Dobra ura 12.50 Dobro jutro 15.35 19.05 Točka 16.25 Na lepše 16.50 Intervju 17.50 Kaj govoriš? 18.05 Dober dan, Koroška! 18.35 Prava ideja! 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.55 Nan.: Inšpektor Banks 23.25 Film: Occa-mova britev
(T Slovenija 3
6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.35 15.05 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.05 DZ izbor 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 17.10 Tedenski napovednik 17.50 19.30, 21.45
Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 20.30 22.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Tednik 23.20 Odmevi
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Nogomet: Luka Koper - Olimpija 16.15 Vesolje je... 16.45 Tednik 17.15 Ora musica 17.30 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 23.30 Presek
Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Naš čas 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Predstavljamo: dogajanje v mestni občini Nova Gorica 20.30 Dok. film: Fenomen Bruno Gro-ning, 3. del 22.00 Glasbeni večer
pop Pop TV
6.00 Risanke 6.55 16.45 Nad.: Vihar 7.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 8.45 15.50 Nad.: Rožnati diamant 9.40 10.55, 12.00 Tv Prodaja 9.55 11.10 Nad.: Ko listje pada 12.15 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.10 Serija: Tv Dober dan 13.55 Nan.: Pod eno streho 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 22.00 24UR - zvečer 22.30 Nad.: Zvit in prebrisan 23.25 Nad.: Zaščitnik
Kanal A
6.55 Risanke 8.05 Nan.: Jimova družina 8.30 Serija: Mladi zdravniki 9.0013.00 Nad.: Budva na morski peni 10.00 17.05 Nan.: Chuck 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 14.00 19.30 Nan.: Dva moža in pol 14.30 Film: Ohcet bo... in pika! (kom.) 16.3018.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.05 Nan.: Veliki pokovci
20.05 Film: Oceanovih 12 22.30 Film: Izdani prijatelj
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Ilia-da - 6. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Z menoj na pot; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metal-morfoza.
HM Ponedeljek, 9. decembra Lä Raistoria, ob22.15
Va dove ti porta
VREDNO OGLEDA
il cuore
Italija: 1999
Režija: Cristina Comencini Igrajo: Virna Lisi, Margherita Buy, Massimo Ghini, Galatea Ranzi
Tri generacije žensk. Njihova čustva, bojazni in življenja. Grožnja bližajoče se smrti sproži v babici občutek pomanjkanja ljubezni. Zato nameni svoji vnukinji dnevnik v obliki pisem, darilo, polno življenjskih nasvetov in spoznanj. Prepojena z ljubeznijo in obarvana z osebno izpovedjo nastajajo babiči-na pisma, medtem ko v njej vstaja upanje za opravičilo predolgo zatiranih čustev in morečega molka. Filmska varianta velike knjižne uspešnice Susanne Tamaro, ni posebno uspela. Je pa zanimivo v njej prepoznavat Trst, okolico, Opčine, Kras in nasploh kraje, ki so zaznamovali avtoričino otroštvo in mladost in dajejo tudi filmu poseben pridih.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non... ; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capodi-stria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f|
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MID AS ^¿r
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Primorski dnevnik ste tudi vi!
Letošnjo naročniško akcijo opremljajo vaši posnetki s Primorskim dnevnikom.
Ne odnehajte! Vse najizvirnejše bomo objavili.
Tokrat je fotografijo prispeval Aljoša Čok
100 odtenkov vsakdana
Vsak dan, zgodaj zjutraj, pred vašim pragom. Za le 0,76 evra. _ Samo Primorski dnevnik!
_naročniška akcija 2014
Celoletna naročnina: 230 €; to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost plačila naročnine v dveh obrokih (2 x120 €)
- za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko.
Če se za naročnino odločite takoj, boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno do konca leta 2013.
Celoletnim naročnikom tiskane izdaje Nekomercialna sporočila bo omogočen dostop do spletne izdaje in čestitke boste v Primorskem dnevniku dnevnika brez dodatnih stroškov.	lahko objavljali brezplačno.
Primorski
"	dnevnik
info:
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
(Zadruga
2 4 Nedelja, 8. decembra 2013

APrimorski
r	dnevnik
»Od leta 2009 sem bil čist«
MILAN - Nekdanji ameriški kolesar Lance Armstrong, ki so ga zaradi jemanja prepovedanih poživil kaznovali z dosmrtno prepovedjo nastopanja, je zatrdil, da je bil po vrnitvi leta 2009 čist. »Prevečkrat sem se že zlagal in tega si ne morem več privoščiti. Vzorci krvi in urina iz tega časa še obstajajo. Če jih bo kdo analiziral, tam ne bo našel sledi dopinga,« je povedal Armstrong.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Na teniškem turnirju ITF v Nabrežini Grymalska boljša od Gruzijke
Na mednarodnem teniškem turnirju ITF z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev Cmg Tennis Cup v Nabrežini (organizator je bil klub Polisportiva San Primo predsednika Alfreda Ghire) je zmagala Anastasia Grymalska, ki je v finalu premagala Gruzijko Čak-našvilijevo. Končni izid je bil 6:3, 6:4.
alpsko smučanje - Ženski smuk v ameriškem Lake Louisu
Hofl Riescheva v dobri formi
Tina Maze je bila s šestim mestom zadovoljna - Italijanka Elena Fanchini nadaljuje s solidnimi nastopi, včeraj je bila peta
LAKE LOUISE - Nemka Maria
Hofl-Riesch je zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark v kanadskem Lake Louisu (1:55,09). Druga je bila Tina Weirather iz Liechtensteina (+0,34), tretja pa Avstrijka Anna Fenninger (+0,47). Mazejeva, skupna zmagovalka pokala v minuli zimi, je še drugi dan zapored tekmo začela s številko 17 in tudi tokrat zasedla šesto mesto. Tridesetletnica je s šestim mestom na petkovem smuku dosegla najboljši izid v tej disciplini v Lake Louisu. Po tretjem mestu na slalomu v Le-viju je s šestima mestoma dosegla druga najboljša izida sezone. Črnjanka je le za stotinko zaostajala za tedaj vodilno Wei-ratherjevo na četrtem merjenju časa, ko je nadoknadila skoraj pol sekunde zaostanka. Po tem kratkem, tehnično zahtevnem delu, pa se v zaključku na bolj ravninskih delih ni najbolje znašla in je v cilj prišla s pol sekunde zaostanka za tekmovalko iz Liechtensteina. Ilka Štuhec je bila 16., Maruša Ferk pa 25. Italijanka Elena Fanchini se je uvrstila 5. mesto.
Alpske smučarke se bodo pred ponovnim odhodom v Evropo danes v Lake Louisu pomerile še na superveleslalo-mu, ki se bo začel ob 19. uri.
Švicar presenetil
BEAVER CREEK - Švicar Patrick Kung je presenetljivo zmagal na super-veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v ameriškem Beaver Creeku (1:21,73). Drugi je bil še bolj presenetljivo Avstrijec Otmar Striedinger (+0,24), tretje mesto pa sta si razdelila Avstrijec Hannes Reichelt in »azzurro« Peter Fill (+0,38). Slovenci so znova ostali brez točk.
Slovenska smučarka Tina Maze je bila v smuku v Lake Louisu šesta
ansa
BIATLON - Štafeta
Soliden le Jakov Fak
HOCHFILZEN - Norvežani Velle Christiansen, Ole Einar Bjoerndalen, Tarje Boe in Emil Hegle Svendsen so zmagovalci moške biatlonske štafetne tekme za svetovni pokal v avstrijskem Hochfilznu. Slovenci, dobro je nastopil le Jakov Fak, so zasedli skromno 14. mesto. Italijanska ekipa se je uvrstila na 10. mesto. V ženski konkurenci so Ukrajinke Julija Džima, Valj in Vita Semernko ter Olena Pidgrušna slavile z velikim naskokom pred Nemčijo, Francijo in Rusijo. Odločitev o stopničkah je padla na zadnjem streljanju. Italijanke so bile 9.
nogomet - V A-ligi Livorno zaustavil Milan
Udinese si je pod Vezuvom izboril točko
LIVORNO/NEAPELJ - Včerajšnji tekmi 15. kroga sta se končali nekoliko presenetljivo. Tako Milan kot Napoli nista uspela osvojiti vseh treh točk. Milan je v Livornu igral neodločeno 2:2. Allegrijevi varovanci so v povedli v 7. minuti z golom Balotel-lija. Livorno je nato izenačil s strelom Siligardija (26.) in povedel z zadetkom Paulinha (58.). Sedem minut pred koncem je Milan znova rešil SuperMario (Balotelli).
Napoli pa je domači San Paolo zapustil med žvižgi svojih navijačev. Gostitelji so že vodili z 2:0 (dva gola Pandeva). Nato je pred odmorom vi-demski Udinese zmanjšal zaostanek s pomočjo avtogola Fernandeza. V drugem polčasu je Udinese izkoristil napako domače obrambe in izenačil po strelu Fernandesa. Varovanci trenerja Beniteza so še enkrat povedli, toda pred trikratnim sodnikovim žvižgom je gostom uspelo še enkrat izenačiti (Basta). Končni izid je bil 3:3.
Ostale tekme bodo na sporedu
danes. V ospredju bo srečanje (ob 12.30) med drugouvrščeno Romo in Fiorentino. Juventus je že v petek z 2:0 zmagal v gosteh proti Bologni.
Danes: 12.30 Roma - Fiorentina, 15.00 Cagliari - Genoa, Sampdoria -Catania, Sassuolo - Chievo, Torino -Lazio, Verona - Atalanta, 20.45 Inter
-	Parma.
Vrstni red: Juventus 40, Roma 34, Napoli 32, Inter 27, Fiorentina 27, Verona 22, Genoa 19, Milan 18, Parma 17, Lazio 17, Atalanta 17, Udinese 17, Torino 16, Cagliari 15, Sassuolo 14, Livorno 13, Chievo 12, Bologna 12, Sampdoria 11, Catania 9.
ZMAGA GORICE, KOPER DANES
-	V 20. krogu, zadnjem v letošnjem sončnem letu, so nogometaši Gorice v gosteh z 1:0 premagali Krko. Zmagoviti gol je dosegel Italijan Coda. Maribor je z 1:0 zmagal v Velenju. Domžale pa so s 4:1 premagale Triglav. Koper bo danes ob 17.00 na domači Bonifiki gostil ljubljansko Olim-pij°.
SMUČARSKI TEK
Slovenke v ozadju
LILLEHAMMER - Poljakinja Ju-styna Kowalczyk je zmagovalka 10-kilo-metrske preizkušnje v klasični tehniki za svetovni pokal na olimpijskih progah iz leta 1994 v norveškem Lillehammerju. Drugo mesto je osvojila švedska smučarska tekačica Charlotte Kalla z zaostankom 12,4 sekunde, Norvežanka Ma-rit Bjoergen na tretjem mestu je zaostala že 25,8 sekunde. Najboljša Slovenka je bila Alenka Čebašek na 47. mestu (+ 3:14,6). V moški konkurenci (15 km klasično) je zmagal Norvežan Paal Golberg pred Kazahstancem Poltoraninen.
hockey in line
Polet Kwins še naprej nepremagan
V zadnjem krogu prvega dela A2-lige v hokeju na rolerjih so igralci openske ekipe Polet Kwins tesno s 5:4 zmagali proti solidni ekipi iz Forlija. »Gostitelji so nas presenetili s prvim golom in nato je bilo vse težje. V nadaljevanju smo se zbrali in smo uspeli odnesti domov pomembno zmago. Forli je dobra ekipa, saj igra taktično zelo podobno nam,« je dejal Poletov hokejist Samo Koko-rovec. Za Polet so v polno zadeli Ca-valieri (2), Grusovin (2) in Mariotto. V prihodnjem krogu bodo poletov-ci znova odšli na gostovanje v Forli. Igrali pa bodo proti San Benedettu.
NOGOMET - V 1. krogu deželnega pokala so mladinci Krasa po streljanju enajstmetrovk s 7:6 premagali San Luigi. Po regularnem delu je bilo 1:1. Za Kras je v polno zadel Caselli. VČERAJ ŠE - 1. AL: Pie-ris - Turriaco 0:2; 2. AL: Moraro -Villesse 2:1; ljubitelji: Sovodnje -Zaule 1:2.
NORDIJSKA KOMBINACIJA
Najboljši je bil Francoz
LILLEHAMMER - Prve zmage v olimpijski sezonise veseli tudi francoski nordijski kombinatorec Jason Lamy Chap-puis. Francoz je dobro izkoristil drugo mesto po skokih in si v Lillehammerju v 10-kilometrski smučini pritekel zmago, 13,5 sekunde pred Japoncem Akitom Vatabe-jem, ki je bil po skokih tretji. Najboljši Slovenec je bil Marjan Jelenko na 15. mestu.
SANKANJE
»Azzurro« Fischnaller 3.
WHISTLER - Slovenska sankača Da-nej Navrboc in Tilen Sirše sta na prizorišču zadnjih OI v Whistlerju v kvalifikacijah zabeležila najboljši letošnji uvrstitvi v svetovnem pokalu, a 25. in 27. mesto nista bila dovolj, da se bi uvrstila na glavno tekmo. Drugo zmago v sezoni je zabeležil Nemec Felix Loch, tretji je bil zmagovalec prve tekme »azzurro« Dominik Fischnaller. Južni Tirolec Zoeggeler je bil 10.
SMUČARSKI SKOKI
Kranjec 8., Hvala pa 29.
LILLEHAMMER - Avstrijec Gregor Schlierenzauer je zmagovalec tretje tekme smučarskih skakalcev za svetovni pokal v norveškem Lillehammerju. Drugo mesto je osvojil Japonec Taku Takeuči. Najboljši Slovenec je bil Robert Kranjec na osmem mestu. Peter Prevc je končal na 23. mestu, Jaka Hvala na 29. V ženski konkurenci je zmagala japonska smučarska skakalka Sara Takanaši. Najboljša Slovenka je bila 15-letna Ema Klinec na sedmem mestu.
jadranje - 470
V Imperii jadralca Čupe vodita
IMPERIA - V jadralnem razredu 47o sta se jadralca Čupe Jaš Farneti in Simon Si-vitz Košuta včeraj z osvojitvijo 7. in 3. mesta prebila na skupno 1. mesto. Danes bo v Imperii še sklepno dejanje Imperie Winter Regatta.
KOŠARKA - Liga NBA
Goran Dragič še naprej nabira točke in zmage
PHOENIX - Ponoči po slovenskem času sta nastopila oba slovenska košarkarja v ligi NBA in se s svojima ekipama veselila zmag. Goran Dragič je s soigralci v Phoeni-xu odpravil ekipo Toronto Raptors s 106:97, Beno Udrih pa v New Yorku z mrežicami Orlando Magic kar s 121:83. V Phoenixu Dra-gič še naprej uspešno začenja v prvi peterki ekipe iz Arizone. Tokrat je proti Torontu dosegel 14 točk, pet skokov in dve asistenci.
TRŽAČANI KO - Tržaški rokometni prvoligaš Pallamano Trieste je na gostovanju v Pressanu ostal praznih rok. Domača ekipa je namreč po izenačenem boju na koncu zmagala z 19:16 (11:8). Pri Tržačanih je največ zadetkov dosegel Anici (7).
MILJČANKE TUDI PRAZNIH ROK - Na gostovanju v ženski košarkarski A2-li-gi je miljski Interclub izgubil proti ekipi San Salvatore. Končni izid je bil 74:51. Največ točk je za gostje dosegla Borronijeva (16).
V SLOVENIJI: PORAZ ZA KALCA IN JERONČIČA - Košarka, liga Telemach: Portorož - Slovan 73:68, Rogaška - Zlatorog 81:76, Domžale - Polzela 73:75, Grosuplje -Maribor 77:64, Šoštanj - Tajfun 82:65. Liga ABA: Radnički - Krka 84:77, Široki Brijeg -Skopje 67:63, Budučnost - Cedevita64:60. Rokomet: Krka - Sevnica 27:24, Celje - Ribnica 33:17, Ivančna Gorica - Krško 25:25, Slovan Ormož 28:29, Gorenje - Trebnje 35:29, Maribor - Izola 33:22. Odbojka, 1. DOL, moški: Go Volley - Fužinar 1:3, Pomgrad -Krka 3:1, Troglav - Kalcit 2:3. 1. DOL, ženske: Go Volley - Aliansa 1:3, Gorenjska - Luka Koper (trener Marko Kalc) 3:1, Braslov-če (trener Zoran Jerončič) - Puconci 0:3. V Italiji, odbojka, A1-liga: Vibo Valentia -Trentino 3:2. Košarka, A1-liga: Cremona -Venezia 64:77.
v kopru - Komu letos Zlati častni znak?
Najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije
KOPER - Planinska zveza Slovenija je na prireditvi v Kopru podelila letošnja priznanja. Najvišje priznanje, zlati častni znak, sta dobili Planinska zveza Nepala za dolgoletno zelo uspešno sodelovanje pri usposabljanju strokovnih kadrov in mednarodnem sodelovanju obeh zvez ter Ciril Velkovrh za promocijo planinstva. Urban Čepon iz Planinskega društva Vrhnika je na predlog raziskovalne skupine prejel pisno pohvalo za diplomsko nalogo z naslovom Analiza delovanja čistilnih naprav za odpadne vode pri planinskih kočah, pisno pohvalo krovne slovenske planinske organizacije (PZS) je prejel tudi organizacijski odbor taborov mladih planincev Savinjskega Meddruštvenega odbora Planinskih društev za 30-let-no organizacijo taborov mladih. Dobitnik zlatega častnega znaka PZS je Ciril Vel-kovrh iz PD Ljubljana-Matica za promocijo Slovenske planinske poti in planinstva s fotografskimi razstavami, ki jih je bilo do zdaj že več kot 300. Planinska zveza Nepala je zlati častni znak PZS prejela za dolgoletno zelo uspešno sodelovanje pri usposabljanju strokovnih kadrov in mednarodnem sodelovanju obeh zvez. K slednjemu je prispevala predvsem slovenska gorniška šola v Manangu. Planinska zveza Nepala je ob tej priložnosti posmrtno podelila priznanje Kunaverju ter Komisiji za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije ob njeni 50. letnici ter najzaslužnejšima načelniku komisije Tonetu Škarji in gorskemu vodniku Bojanu Pollaku. Že v petek je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani potekala posebna slovesnost, na kateri je nepalska vlada ob 60. obletnici prvega vzpona na Mount Everest ali po nepalsko Sagarmatha odločila s posebnimi priznanji počastiti Slovence, ki so se na najvišjo goro povzpeli z nepalske strani. Posebna priznanja, diamantne medalje, je prejelo osem slovenskih alpinistov. Med dobitniki priznanja so Andrej Štremfelj, njegova žena Marija, Viki Grošelj, Davo Kar-ničar, Tadej Golob, Matej Flis, Gregor Lačen in Tomaž Jakofčič.
/
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Nedelja, B. decembra 2013
25
moška c-liga - Trener združene ekipe Olympie Marchesini po važni četrtkovi zmagi v Vidmu
»Zdaj smo bolj čvrsti«
S četrtkovo zmago v Vidmu proti VBU se je združena ekipa Olympie morda že znebila enega od konkurentov za napredovanje in se zavihtela na vrh lestvice. Koliko velja zmaga v Vidmu, smo vprašali trenerja Fabrizia Marchesinija.
»VBU sem uvrščal med dve, tri favorite za napredovanje. Odkar za njih ne igra korektor Loiacono pa so nekoliko v težavah. Brez pravega korektorja je njihova igra predvidljiva. Velikokrat so se ujeli v naš blok. Zdaj si oni že ne morejo več privoščiti toliko porazov. Stežka se bodo spet vključiti v boj za prva mesta. Vsekakor je bila četrtkova zmaga za nas zelo pomembna. Vedeti moramo da so oni v tej postavi pometli s tržaškim FerroAllumi-niom. V Vidmu smo pokazali karakter, razen v tretjem setu, smo bili vedno v vodstvu. Zmago moramo jemati s pravo mero. Ne smemo biti preveč evforični, smo pa lahko nanjo ponosni.«
Po tekmi v Trstu pred dobrim mesecem ste bil kljub zmagi zaskrbljen. Ste zdaj v luči boja za B2-ligo bolj optimist?
»Moramo res govoriti o napredovanju? Naj bo! V Trstu smo igrali negotovo, vrh tega je imel podajalec Hlede črn dan. Zdaj imamo več opornih točk kot tedaj. Boljši smo v bloku in na servisu. Naša igra še ni izpiljena, ni spektakularna, igramo pa bolj urejeno, smo bolj čvrsti.«
Niste v napadu preveč odvisni od Jerneja Terpina?
»Na začetku je bilo res tako. Sicer ima vsaka ekipa tolkača, na katerega se bolj zanese. Komjanc po točkah v četrtek
Trener Marchesini zmage v Vidmu ne precenjuje, a priznava, da se lahko zdaj njegova ekipa resnično bori za napredovanje v B2-ligo
kroma
ni dosti zaostal za Terpinom. Zdaj je naša igra vsekakor bolj uravnotežena, tudi ko je Jernej v drugi liniji.«
Prihodnjo soboto vas proti Mor-teglianu čaka v Gorici še en neposredni dvoboj za vrh.
»Z igralskim kadrom, ki ga ima, dela Mortegliano čudeže. Z blokom in obrambo zakrivajo slabosti v napadu. So pač nepremagani, zato je tudi ta tekma zelo pomembna.«
Je zdaj torej glavni konkurent tržiški Fincantieri?
»Ne vem, oni proti boljšim še niso igrali. Za nas bi bilo zdaj dobro, da za-
sledovalci med sabo še naprej drug drugemu odvzemajo točke. Uoam, da VBU zdaj ne bo popustil, Če bi si nabrali sedem, osem točk prednosti, bi se celo lahko izognili play-offu. To sicer doživljam z mešanimi občutki.«
Zakaj?
»Imamo mlado ekipo. Naš cilj je tudi rast igralcev. Play-off bi bil celo dobrodošel. To so napete tekme, z veliko gledalcev. Na takih tekmah pridobi mlad igralec več izkušenj kot na 26 tekmah rednega dela.«
Omenjate mlade, ste z njimi zadovoljni?
»Sem. Terpin rase globalno, ne samo kot tolkač. Vse bolj me preseneča Per-soglia. Šele tri mesece igra kot bloker, že prispeva kar nekaj blokov na tekmo, čeprav je njegova igra še nekoliko zmedena. Zame je mlad tudi Komjanc. Zdaj rase tudi kot napadalec druge linije. Zelo pozitiven je odnos Petra Vogriča. Se trudi tudi, če manj igra. V vsem je soliden. Zvil si je gleženj. Po treh dneh je že treniral kot, da se ni nič zgodilo. Je zgled za druge. Matej Juren igra zelo urejeno. Je eden naših boljših sprejemalcev, napreduje tudi v napadu.«
A. Koren
moška c-liga
Soča
zamudila
priložnost
Soča ZBDS - Gemona 0:3 (14:25, 20:25, 22:25)
Soča: Russian 4, Waschl 7, Lupoli 5, Manfreda 3, Co-bello 8, Čavdek (L1), Corsi 6, S. Komjanc 2, Margarito (L2). Trener: Markič.
Potem ko so bili v prejšnjem krogu prosti, so sočani izgubili proti ekipi iz Gumina. Za Markičeve fante gre za zamujeno priložnost, saj bi lahko osvojili vsaj en set. Če je gostujoča ekipa v prvem setu prevladala, so domači v drugem setu vodili do šestnajste točke kar s štirimi točkami prednosti. Nato pa so napravili nekaj naivnih napak, tako da je set osvojila Gemona, katero trenira bivši trener Olympie »Gigi« Schiavon. Corsi in soigralci pa se niso predali in v tretjem setu jim je uspelo nadoknaditi zaostanek in so se nasprotnikom približali pri izidu 21:22. Nato pa so se ponovno ponovile določene napake v osnovnih elementih igre in zmago je osvojila gostujoča ekipa. Kljub porazu so se domači igralci tokrat v drugem in tretjem se-tu enakovredno borili z nekoliko bolj izkušenim nasprotnikom, tako da bi si gotovo zaslužili kaj več od prepričljivega poraza. (av)
deželna ženska c- in moška d-liga - Uspešna nastopa
Zalet zmagal, ampak ni prepričal Sloga Tabor domov prinesla točki
ŽENSKA C-LIGA Zalet - CSI Tarcento 3:1 (16:25, 25:14, 25:15, 25:19)
Zalet C: Babudri 10, Balzano 11, Crissani 5, Cvelbar 6, Spanio 8, Štoka
I,	Prestifilippo (L1), Škerl (L2), Grgič (L2), Costantini, Grgič 12, Gruden 0, Kojanec 1, Preprost. Trener Edi Božič
Zalet je včeraj v domači repen-ski telovadnici po pričakovanju osvojil vse tri točke proti skromnemu Tar-centu, a so se morale naše igralke potruditi nekoliko bolj, kot so pred tekmo pričakovale. To je prišlo do izraza seveda le v prvem setu, ko so zale-tovke na svoji koži občutile, kaj pomeni podcenjevanje. Našim igralkam na začetku ni šlo nič od rok in Tar-cento verjetno še sam ni mogel verjeti, da je bil praktično stalno v vodstvu. Sanje o morebitnem presenečenju pa so se gostjam razblinile že na začetku drugega niza. Naše odbojkarice so od drugega niza dalje zaigrale tako, kot smo od njih pričakovali in seveda tako, kot so sposobne: uredile so svoje vrste in dokazale, da so od Tarcenta boljše prav v vsem. Občasno je sicer nekoliko zatajil sprejem, a to ni bistveno vplivalo na učinkovitost in izidi posameznih setov dovolj zgovorno povedo, da je Zalet gospodaril na igrišču. Manjše težave, ki so se včasih pojavile, so zaletovke premostile tudi z zelo značajnim in borbenim pristopom, kjer se je še posebno izkazala Staška Cvelbar.
MOŠKA D-LIGA Pallavolo Altura - Sloga Tabor 2:3 (19:25, 25:20, 25:11, 22:25, 12:15)
Sloga Tabor: Antoni 7, Cettolo 3, Milič 13, Sosič 10, Taučer 13, Trento
II,	Rauber (libero), De Luisa, Felician 3, Guštin 6, Zerjal 0. Trener Danilo Berlot
Staška Cvelbar (Zalet)
Slogaši so včeraj po zelo borbeni tekmi proti Alturi odnesli dve točki, čeprav so v setih že izgubljali z 1:2. Altura je bila pred tem krogom na lestvici pred Slogo Tabor in njeni igral-
ci so seveda ta položaj hoteli obdržati. Skozi vso tekmo so se odlikovali po odlični obrambi, žoga zlepa ni padla na tla, zato je proti takim nasprotnikom za uspeh potrebna zelo agresivna igra. Slogašem je to odlično uspevalo v prvem nizu, v katerem so bili stalno v ospredju. V drugem so nekoliko popustili, Altura je povedla z 10:3 in kljub boljši igri v drugem delu jim zaostanka ni uspelo nadoknaditi. V tretjem so naši odbojkarji popustili na vsej črti in so v bistvu pasivno spremljali dogodke na igrišču. Altura je verjetno že računala na uspeh, ko so jo slo-gaši v četrtem setu presenetili s povsem drugačno, zlasti zelo borbeno igro. Ekipi sta si bili stalno enakovredni, ko so na koncu le prevladali slogaši, ki so bili tudi v petem stalno v rahli prednosti, odločilen je bil učinkovit blok (kot med vso tekmo -skupnih 17 točk), v končnici pa je odločilne napade uspešno izvedel Marko Guštin.
1. ženska divizija - Derbi v Štandrežu
Val iztrgal točko Govolleyju
V štandreški telovadnici so po napetem boju slavile zmago gostje
bumbaca
Val - Govolley 2:3 (21:25, 25:19, 17:25, 25:17, 7:15)
Val: Visintin 17, Lupinc 5, Crisci 1, Branca 3, Corva 2, Nanut 13, Goruppi, Gab-bana 9, Soban (L). Trener: Jelavič
Govolley: Bressan 18, Černic 12, Winkler 3, Povšič 2, Valentinsig 5, Zavad-lav 8, Devetak 3, Terčič 3, Paulin, Ragni, Mo-setti (L1), Bandelj (L2). Trenerka: Uršič.
V goriškem derbiju so slavile odboj-karice Govolleya, ki so z že običajnim 3:2
1. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem in Goriškem
»Hat trick« ekip naših društev
Prevenire - Zalet Breg 0:3 (15:25, 11:25, 23:25)
Zalet Breg: Košuta, Pertot, Spetič, Martincich, Virgilio, De Rota, Grgič, Richiardi, Piccinino (L), Klun, Sternad.
Odbojkarice Zaleta Breg so proti skromnemu Prevenireju slavile peto zmago in se prvourvščenemu Cusu, ki je v tem krogu prvič izgubil, približale na dve točki zaostanka. Domačinke so našo ekipo spravile v težave le v zadnjem setu, Drasičeve varovanke pa so se pravočasno spet zbrale in preprečile, da bi jih Prevenire presenetil.
Zalet Sloga - Killjoy 3:1 (25:22, 21:25, 25:19, 25:16)
Zalet Sloga: Spangaro A. 15, Goruppi A. 10, Cabrelli 3, Kralj 6, Valič 11, Pertot 10, Starec 0, Jarc 3, Venier 0, Spangaro T. 1, Barbieri (L1), Goruppi I. (L2).
Zaletovke so osvojile tri točke proti Killjoyu. Prve dva seta so igrale nekoliko zmedeno in premalo borbeno. V prvem so sicer na
začetku povedle, ko pa jih je Killjoy dohitel, so njegov odpor strle z dobrim servisom. V drugem nizu so bile nasprotnice v končnici bolj zagrizene. V tretjem in četrtem pa so varovanke Erika Calzija zaigrale boljše in po zaslugi ostrega servisa ter učinkovitih napadov in blokov brez večjih težav slavile in svoje nasprotnice prehitele na lestvici. Na igrišče so vsekakor stopile vse igralke, med posameznicami pa se je na mreži, tako v napadu kot v bloku, izkazala Tanja Valič.
Soča Pizzeria Frnažar - Fincantieri 3:2 (25:19, 23:25, 14:25, 25:9, 15:13)
Soča Pizzeria Frnažar: Brisco 2, Mozetič 8, Malič 13, Černic 2, Cotič 8, Devetak 12; Peressini 7, Berlot n.v., Celikovič 1, Mermolja 0, Dellisanti (L2), Cajič (L1), Abrami n.v..
Obe ekipi sta igrali nihajoče in naredili veliko število napak. »Na koncu smo zmagale tudi s kančkom sreče,« je priznala trenerka Soče Lara Vizintin. V prihodnjem krogu, v soboto, se bo Soča pomerila z Govolleyjem. Slovenski derbi bo v telovadnici goriškega Kulturnega doma.
premagale domačinke Vala. Glede na trenutno stanje na lestvici so varovanke trenerja Jelaviča presenetile favorizirane go-stinje in povsem zasluženo osvojile točko. Srečanje je bilo na zadovoljivi ravni le v prvih treh nizih, ko so igralke pokazale vse svoje znanje in osvajale točke predvsem po lastni zaslugi. Ni bilo tako v zadnjih dveh nizih, ko sta si ekipi izmenjavali vlogo nabiranja neizsiljenih napak. Skozi celotno srečanje pa so domačinke pokazale večjo zagrizenost in vnemo v igri, kar jih je tudi drago stalo v odločilnem nizu, ko niso uspele obdržati ustrezne zbranosti. Pri go-stinjah pa si pohvalo zaslužijo mlajše igralke, ki so v končnici pokazale potrebno umirjenost in učinkovitost.
V prvem nizu so gostje stalno vodile in se izkazale z učinkovitimi napadi, v prvi vrsti je dobro igrala Ilaria Černic, ki pa ni v nadaljevanju srečanja ni obdržala enake uspešnosti. V drugem nizu in tudi skozi celotno tekmo se je izkazala Alison Visintin, ki je popeljala svoje do delne zmage. V tem setu so varovanke trenerke Uršič vodile 18:15, ko so jih domačinke presenetile z delnim izidom 10:1. Tudi tretji niz je bil monolog gostinj, ki so že računale na popoln izkupiček. V četrtem nizu smo bili priča pravemu polomu gostinj v petem pa domačink, kajti že dober servis je bil skoraj zadosten pogoj za osvajanje točk. (J.P.)
26
Nedelja, 8. decembra 2013
ŠPORT
KOTALKARJI POLETA V VILEŠU
Pred kratkim je bil v Vilešu na sporedu deželni del Trofeje »Oriz-zonte« 2013, na kateri so nastopili tudi mladi kotalkarji Poleta. Trenerka Lucia Palme je bila zadovoljna z uspehi svojih varovancev. Za nekatere je bil krstni nastop. Prvič so namreč tekmovali Nicole Abbiati, Luka Peca, Sara Tavcer, Elisa Pozar in Jana Škrk. Vsi začetniki so pokazali, kaj so se naučili po samih treh mesecih vadbe. Prvič so letos tekmovali tudi Amina Cernigoj, Alessio Russo, Gaja Giacomini ter Kasia Vodopivec. Najboljše uvrstitve so poletov-ci dosegli v starostni kategoriji cicibanov, kjer je bila Rachele Hro-vatin tretja, Sani Gregori pa takoj za njo četrta. V kategoriji mišk je bila Sara Hlabjan za deset desetink druga, Nina Dazzara pa v enaki kategoriji peta. Pri Poletu vabijo na božičnico, ki bo v ogreti dvorani Poleta na openskem Pikelcu v sredo, 18. decembra, ob 19.30.
/
ŠPORTEL O JUVENTINI IN VESNI
Ponedeljek je dan, ko gre v eter športna oddaja na TV Koper Capodistria Športel. Gostje jutrišnje oddaje (začetek ob 18.00) bodo predstavniki nogometašev Vesne in Juventine. Ekipa kriškega društva zaseda prvo mesto v skupini B promocijske lige. Juventina pa je od vrha oddaljena zgolj nekaj točk. Vesno bosta predstavljala predsednik Robert Vidoni in igralec Dean Avdič, Juventino pa odbornica Maja Peterin in zvezni nogometaš Luka Markič. Sodelavci Športela bodo pripravili prispevke z nogometne tekme Breg - Cor-monese, košarkarskega srečanja Goriziana - Bor in odbojkarjev Soče.
košarka - Deželna C-liga: za Bor v Gorici usoden slab začetek (17:0)
Peti zaporedni poraz
Goriziana - Bor Radenska 70:64 (23:11, 42:30, 53:51)
Bor: Bole 8 (1:2, 2:5, 1:9), Mado-nia 1 (1:2, 0:2, -), Milič n.v., Meden 21 (4:4, 7:13, 1:9), Contento 2 (-, 1:3, -), Ba-bich 15 (-, 0:3, -), Vittor n.v., Bocciai (-, 0:3, -), Favreto 16 (1:2, 6:12, 1:2), Nor-bedo 1 (1:2, 0:3, 0:1), Daneu n.v. Trener: Oberdan. PON: Bole v 39. min.
Začetek tekme je bil katastrofalen, saj košarkarji Bora v uvodnih petih minutah niso dosegli niti enega koša. Gostitelji so vodili s 17:0. Nato so Ober-danovi fantje reagirali in z dobro igro v drugi četrtini tudi nadoknadili. Na koncu pa so jim zmanjkale moči. Dolge negativne serije torej borovci niso prekinili, nasprotno so jo še podaljšali. V Gorici so izgubili še petič zapored.
Bor je proti Goriziani prvič izenačil v 28. minuti (51:51). Nato so Bole in soigralci tudi vodili. Skoraj do konca je bila tekma izenačena (v 38. minuti 60:60). Zadnji napadi pa so bili za goste usodni. Žoga ni hotela skozi mrežico in zmage so se tako veselili domačini.
Don Bosco - Breg 67:81 (16:17, 39:38, 50:55)
Breg: Metz 10 (-, 2:5, 2:6), Cri-smani 2 (-, 1:1, -), Spigaglia 10 (1:1, 3:9, 1:2), Cigliani 19 (2:2, 4:7, 3:3), Kos 18 (1:1, 6:12, 1:5), Gori 2 (-, 1:3, 0:2), Gri-maldi 20 (8:8, 6:16, -), Gregori n.v., Gel-
promocijska l.
Goriški Dom prekinil črno serijo
Dom Gorica - Isontina 68:58 (14:14, 30:28, 48:44)
Dom: Voncina, Sanzin nv, Ter-čič 2, Zavadlav M. 3, Zavadlav G. 9, Collenzini 6, Abrami 18, Franzoni 2, Graziani, Kos 9, Bernetič 19, Ventin nv. SON: 18. PON: Nihče G. 3T: Zavadlav M. 1. Trener: Eriberto Delli-santi.
Domovci so prekinili niz štirih zaporednih porazov z lepo zmago proti Polisportivi Isontini, za katero nastopa bivši igralec Kontovela Adamič. Ravno gostujoča ekipa si je na začetku tekme priigrala rahlo prednost, varovanci trenerja Dellisantija pa so ob koncu četrtine izenačili. Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno, staj sta se obe ekipi v naslednjih dvajsetih minutah večkrat izmenjali v vodstvu. Pred poslednjo četrtino je bilo torej vse odprto. Isontina je poskušala domače presenetiti s consko postavitvijo obrambe, rdeči pa so odgovorili z lepo odigranimi napadi. Izstopala sta predvsem Bernetič (vrnil se je po poškodbi gležnja) in Abrami, ki sta skupno dosegla kar 37 točk. Domovci so tako v zadnjih desetih minutah popolnoma nadigrali nasprotnike in zasluženo osvojili srečanje. Zadnjo tekmo pred božičnim premorom bodo domovci odigrali že v petek ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma. (av)
leni n.v., Semec n.v., Coretti n.v., Mat-tiassich n.v. Trener: Vatovec.
Trener Brega Valter Vatovec je bil po petkovem nastopu svojih varovancev zadovoljen: »Tokrat je vse šlo kot po maslu. Fantje so se držali navodil, tako da smo na koncu povsem zasluženo zmagali. Lev prvem polčasu smo igrali v obrambi nekoliko manj zbrano, tako da smo prejeli precej košev. V drugem delu pa smo to hibo popravili,« je ocenil »Vato«, ki je za zmago pohvalil celotno ekipo. »Kolektiv se je izkazal. Vsa čast fantom,« je še dodal Bregov trener. V drugem polčasu so košarkarji Brega prevzeli pobudo v svoje roke. Taktično so delovali brezhibno. V obrambi so igrali agresivno. V napadu pa so bili natančni. Skratka, delovali so kot švicarska ura. Zmaga jim ni mogla uiti. V prihodnjem krogu čaka Breg novo gostovanje. Tokrat v Červinjanu.
DEŽELNI U19 Bor Nova Ljubljanska banka - Interclub Muggia 47:68 (5:21, 20:34, 31:46)
Bor: Semen 6, Bole 8, De Luisa 5, Buzzi 3, Mervich, Ferluga 17, Milič 6, Pearson 2, trener Dejan Faraglia.
Proti dosegljivemu nasprotniku so Borovi mladinci zasluženo izgubili, saj so opravili odločen korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi nastopi. Usoden je bil negativen začetek, ko so domači stopili na igrišče vse preveč lagodno in
Pri Bregu je bil z 20 točkami najboljši strelec Alberto Grimaldi
zbrani gostje so jih pridno kaznovali. Izidi zadnjih treh četrtin (15:13, 11:12, 16:22) namreč kažejo, da so lahko varovanci trenerja Faraglie enakovredni Miljčanom. Pa še ugotovitve o glavnih
slabostih v igri borovcev: izgubljene žoge in nenatančnost pri metih (tudi prostih) so pokazatelj pomanjkljive osnovne tehnike, ki jo kaže na treningih piliti in piliti.
košarka - Pomembna zmaga v D-ligi
Zrela igra Kontovela
Švabovi varovanci so premagali višje uvrščeni San Vito - Sokolu ni uspel preobrat
San Vito - Kontovel 56:63 (16:16, 32:31, 44:48)
Kontovel: Škerl 7 (2:2, 1:3,1:3), J. Zaccaria 4 (2:2, 1:3, -), Bufon (-, 0:1, -), Gantar 9 (-, -, 3:6), Starc 9 (2:4, 3:4, 0:4), Lisjak 14 (5:8, 0:6, 3:4), D. Zaccaria 14 (2:3, 6:20, -), G. Regenta 6 (2:8, 2:6, -), n.v.: S. Regent in Majovski; trener Švab. PON: Starc (35).
Kontovelci so v gosteh proti višje postavljenemu na lestvici, ekipi San Vita, dosegli pomembno zmago. Važno je pred-
vsem, da so jo dosegli z zrelo igro in z zvrhano mero požrtvovalnosti vseh igralcev. Kot kažejo izidi posameznih četrtin, je bilo srečanje zelo izenačeno. V prvem polčasu so naši košarkarji v 15. minuti vodili s sedmimi točkami prednosti, toda gostitelji se niso dali in nadoknadili zamujeno. Kontovelci so začeli v drugem polčasu odločneje in si prislužili rahlo prednost, ki so jo dejansko ohranili do konca srečanja. »Igrali smo dobro, preudarno v napadu
Peter Lisjak (na sliki) je bil skupaj z Danjelom Zaccario najboljši strelec Kontovela. Oba košarkarja sta dosegla 14 točk
foto damjan
Domači šport Danes
Nedelja, 8. decembra 2013 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Rivignanu: Rivignano - Kras Repen
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Torreanese; 14.30 v Seveglianu: Sevegliano -Juventina
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Cormonese; 14.30 v Miljah: Muglia - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Ponziana
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: Montebello Don Bosco - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Cgs; 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Primorje; 14.30 v Ločniku: Lucinico - Mladost DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Repnu: Kras -Ufm
NARASČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Buttrio
NAJMLAJŠI - 10.30 v Vižovljah: Sistiana - Kras KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Bocnu: Bolzano -Jadran Franco
UNDER 17 DRŽAVNI - 11.30 v Trstu, Istrska ulica:
Salesiani Don Bosco - Jadran ZKB
UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Breg -
Ardita
UNDER 15 DRŽAVNI - 11.30 v Trstu, Locchi:
Baskettireste - Jadran ZKB
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Loreggii: Loreggia -Sloga Tabor Televita
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Kmečka banka - Poggivolley; 20.00 v Trstu, Locchi: S.Andrea - Zalet Kontovel UNDER 19 MOŠKI - 11.00 v Guminu: VB Gemona - Sloga Tabor
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - Acli Ronchi UNDER 15 MOŠKI - 10.30 v Teoru: Stella Volley -Sloga Tabor
Jutri
Ponedeljek, 9. decembra 2013 KOŠARKA
UNDER 19 ELITE - 21.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani Don Bosco - Jadran ZKB
in požrtvovalno v obrambi. Kar pa je spodbudno, da smo prav v kritičnih trenutkih igrali zelo zrelo,« je zadovoljno po tekmi dejal Kontovelov pomožni trener Emil Bu-kavec. (lako)
Sokol - Grado 72:77 (20:16, 30:37,40:45)
Sokol: Ferfoglia 23 4:5, (8:11, 0:4), Što-kelj 16 (9:9, 2:2, 1:4), Umek 5 (3:6, 1:1, 0:2), Doljak 3 (1:1, 1:1, -), Sossi, Visciano 7 (-, 2:2, 1:1), Hmeljak 5 (1:1, 0:3, 1:8), Ušaj 9 (3:4, 3:4, 0:1), Peric, Piccini 4 (1:2, -, 1:3), Sardoč, Co-loni, trener Lazarevski. PON: Visciano (40)
Sokol je v pomembni tekmi za vrh lestvice izgubil doma proti telesno dobro postavljeni ekipi Grada po izenačeni in tudi precej živčni tekmi. Gostitelji so začeli zelo dobro in po prvi četrtini zasluženo vodili. V tem delu se je zlasti razigral Saško Fer-foglia, ki je dosegel dober del svojih 23 točk. Sokol je tudi v uvodnih minutah druge četrtine nadaljeval z uspešno igro, nakar pa je začel popuščati v obrambi in tudi v napadu mu ni šlo več od rok. Gostje so z delno razliko 21:10 povedli in vodstva niso izpustili iz rok do konca srečanja. Tekma je postajala vse bolj živčna. Sodnika sta dopuščala predvsem gostom precej moško (skoraj grobo) igro, kar je spravilo s tira naše košarkarje, ki so izgubljali žoge in bili netočni v napadu. Vseeno so se Gradu v zadnji minuti približali na eno samo točko. Gostje pa niso popustili, izkoristili so nekaj napak Sokolovih igralcev in zmagali s petimi točkami razlike. (lako)
□ Obvestila
SK DEVIN prireja tečaje alpskega smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 11. oz. 12. januarja 2014 dalje z možnostjo avtobusnega prevoza. Informacije in vpisovanja: na info@skdevin.it ali pa na 0402032151 (Alternativa Sport) in 3358180449 (Erika)
AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Za dodatne informacije lahko pokličete sledeči telefonski številki: 338-2888339 (Walter) in 040-8327146 (Boris, od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 od ponedeljka do petka).
www.
.primorski.eu1
primorski_sport
facebook 4
primorski_sport
¥ tuuitker
ŠPORT	Nedelja, 8. decembra 2013
nedeljski intervju - Gregor Jerončič
»Se je pač treba pobrati,
^	•	•	IV	-	v« ■ •	•
to je smisel športa, življenja«
Po številu lovorik je Gregor Jerončič verjetno najuspešnejši slovenski odbojkar. S Salonitom iz Kanala je osvojil šest državnih naslovov in pet slovenskih pokalov. S Friedrichshaf-nom je osvojil dva nemška naslova, enkrat nemški pokal in bil je tudi evropski podprvak. Po selitvi v Italijo pa je državni prvak postal najprej s Trentom. .Še en »scudetto« je osvojil s Cuneom, ki je v isti sezoni pobral tudi pokal CEV.
Zdaj, pri 39 letih, igra in hkrati trenira pri Slogi Tabor v B2-ligi. Po petkovem treningu v repenski telovadnici je oznojen sedel na tribuno in priznal, da mu je v dvojni vlogi težko. A verjame, da padcem sledijo vzponi. Slednjih je bilo v njegovi dolgi karieri več kot prvih.
Vam je bilo usojeno, da boste odbojkar, ali pa ste se kdaj spogledovali tudi z drugimi športi?
Usojeno mi ni bilo, je pa res, da izhajam iz odbojkarske družine. Oče je igral, brat tudi. Jaz pa sem v bistvu po naključju postal poklicni odboj-kar. Začel sem z očetom, ki me je treniral kot kadeta, mladega mulca. Z malo bolj resnim treniranjem sem začel pri 17 letih. Morda brat ali pa klapa sta me potegnila noter. A odbojka še vedno ni bila prva stvar v mojem življenju.
In kaj je bilo takrat prvo?
Ne vem. Bila so čudna leta. Saj ne rečem, da odbojki nisem dajal pomena ali da mi ni bila všeč. Toda tudi kasneje odbojke nisem nikoli jemal kot nekateri, ki jim je primaren cilj v življenju biti športnik.
Kdaj ste potemtakem spoznali, da odbojka ni več samo vaš šport, ampak tudi vaš poklic?
Kar pozno, v bistvu pri 23 letih.
Takrat, ko ste se preselili v Nemčijo?
Tako j a.
Dotlej ste igrali s Salonitom. To so bila devetdeseta leta, ko v Sloveniji odbojka verjetno še ni imela tolikšnega odmeva, kot ga ima danes. Kako je bilo z zaslužki v Sloveniji oz. koliko je pripomogel denar k vaši selitvi v Nemčijo?
Profesionalec sem postal kar zgodaj. Končal sem šolo in sem v bistvu že takrat prejemal neko žepnino, če naj temu rečem tako. Morda je res, da odbojka v Sloveniji ni bila to, kar je danes, a splošni pogoji so bili boljši, če si hotel živeti od odbojke. Zato selitev v Nemčijo z ekonomskega vidika niti ni bila najboljša izbira. Jaz sem šel v Nemčijo, ker je tamkajšnji klub Friedrichshafen treniral priznani mojster Stelian Moculescu, nastopal pa je v ligi prvakov. Moj primarni cilj je bil takrat narediti iz mene najboljše. To je bil tudi moj moto. Nisem pa se pretirano obremenjeval z odbojkarskimi uspehi, zato sem tudi daleč prišel.
Poznate koga, ki se je pretirano obremenjeval in zato izvisel?
Da, poznam. Niso izviseli, ampak pogoreli. Preveč so se obremenjevali s tem, da morajo biti najboljši. Znanja in energije niso vložili v to, da bodo same sebe izboljšali in iz sebe izvlekli največ, njim je šlo za to, da bili najboljši v okolici.
Večkrat ste že rekli, da je bilo v Nemčiji zelo lepo. Zakaj se vam je tisto obdobje tako lepo vtisnilo v spomin?
Klub ni bil profesionalen samo na papirju, ampak v vseh vidik. Bil sem zaposlen, plačevali so mi zdravstveno
zavarovanje in vse te stvari. Vse je bilo urejeno, imeli smo dve ali tri osebe, ki so skrbele za nas in nam takoj pomagale, ko smo kaj potrebovali.
Zakaj ste se po dveh letih odločili za selitev v Italijo?
Takrat je prevladala želja, da grem igrat v najboljšo ligo na svetu, kar so bile sanje vsakega odbojkarja. Zdaj prepričljivo to ni, ampak takrat je bila Italija Meka. To je bil prvi razlog, bila pa je seveda tudi ekonomska plat.
V Sloveniji je vedno aktualna razprava, kako vrhunskim športnikom po koncu kariere zagotoviti sprejemljiv življenjski standard. Kdaj vas je začelo skrbeti, kako bo po koncu igralske kariere?
Najprej nisem sploh mislil, da bom igral odbojko toliko let. Pri 23 letih sem si rekel, da grem v Nemčijo malo poskusit, in da se potem itak lahko vrnem v Slovenijo, da si poiš-čem delo in odbojko igram le še amatersko. No, a potem je šlo, kot je šlo. Najprej sem rekel, da bom igral do 30. leta, potem sem si rekel, da lahko potegnem do Kristusovih let, potem do 36, zdaj pa še igram. Imam srečo, da sem lahko podaljševal kariero. Zato sem zaenkrat srečen.
Ampak niste povedali, če si življenje po športni upokojitvi predstavljate še naprej v odbojki ali v čem drugem ...
Hec je v tem, da ni odvisno samo od mene. Časi, ki prihajajo, so čudni. Pred leti je bilo za igralca, ki je končal kariero, veliko več možnosti, da nadaljuje življenje v svetu odbojke. Zaradi ekonomske situacije, ki jo imamo, pa je dosti klubov v težavah. Če danes rečeš, da boš živel od odbojke, je to velik izziv. Je pa res, da je živeti od športa ena najlepših stvari, ki se ti lahko zgodijo. S tem ne rečem, da ni odrekanja. Tudi tako življenje ni lahko. To sem navsezadnje okusil na svojih plečih.
Ko danes pogledate nazaj v čas, bi kakšno odločitev speljali drugače?
Mogoče bi v določenih trenutkih moral malo počakati, namesto da bi prehitro zamenjal klub.
Si torej očitate neučakanost?
Ne nisem bil neučakan. Odbojka je pač kasneje postala moje delo, zato so me razumljivo vodile ekonomske rešitve, ki so mi jih ponujali drugi klubi. Bile so mamljive ponudbe, zaradi tega sem se odločal, kot sem se. Zato sem določena leta svoje kariere igral za denar, a brez posebnega veselja. Ko pa sem bil recimo v Trentu ali Veroni, sem ob odbojki, ki sem jo zmeraj rad igral, imel še druge lepe stvari zraven.
Na primer?
Življenje, lepo vzdušje v slačil-nici, pravo mentaliteto v ekipi. Včasih imaš varljivo ekipo, ki ima dobro plačane igralce. Vsi delujejo kot stroji. Ko zapustijo telovadnico, niso prijatelji med sabo. Do neke mere gre, a drugače tako življenje ni lepo. Odbojka mora biti tudi neke vrste zabava.
Bi se strinjali, da je za športnika najtežje prav v tem decembrskem času. Zaradi kratkih dnevov
se na tekme in treninge voziš v temi, ob izhodu iz telovadnice je mraz, čez vikend prijatelji morda smučajo, ti pa moraš na tekmo ...
To sem verjetno spoznal pred štirimi leti. 3. januarja sem si poškodoval ahilovo tetivo. Šel sem na operacijo in potem sem bil doma. Do takrat pa sem bil popolnoma vpet v sistem, po katerem smo igrali in trenirali ne glede na to, ali je bil petek ali svetek. Zdaj si ne predstavljam, da bi spet šel skozi vse to. B2-liga se 22. decembra ustavi in spet začne šele 12. januarja. Tri tedne bomo zato samo trenirali, kar je zame idealno. Če pogledam, kaj je bilo prej, je bila to muka. Ja, veseli december mora biti za družino, za prijatelje, za veselje ... V prejšnjih letih sem to pogrešal, a se tega nisem zavedal. Če bi se, bi bila to ovira.
Vam je bilo morda mučno tudi to, da ste praviloma igrali v razmeroma hladnih mestih?
V Nemčijo sem šel, pa čeprav sem imel na izbiro tudi Francijo. Odločil sem se za Friedrischafen, ker je klub evropsko kotiral. Potem pa je pri izbiri krajev, kjer bom igral, odločalo tudi drugo. Zadal sem si, da bom čim bližje življenjski sopotnici, ki je takrat delala v Novi Gorici. Zato sem se oziral po relaciji A4.
Mislite na avtocesto A4?
Da. Milano, Montechiari, Mo-dena vse to je bilo še sprejemljivo, že Piacenza je bila malo vprašljiva. V Cuneo pa sploh ne bom šel, sem si rekel. A potem sem na koncu kariere šel prav tja, kar sem imel možnost že pri 23-ih letih. No, in izkazalo se je, da v Cuneo res nikoli ne bi smel. Bilo je preveč daleč od doma.
Kje ste živeli najlepše?
Najlepše je bilo v Friedrichshaf-nu, to pa zaradi nemške natančnosti in urejenosti, bilo pa je tudi dobro vzdušje v slačilnici. Zelo lepo je bilo tudi v Veroni. Tam sem se počutil kot doma. V treh letih sem si ustvaril krog prijateljev, s katerimi smo še danes v stiku. V Veroni se je verjetno začela moja italijanska pot.
Kdaj je padla odločitev, da boste zaprosili za italijansko državljanstvo?
Po tolikih letih igranja v Italiji se je ponudila ta možnost. V bistvu je
normalno, da se vprašaš, kaj boš delal po koncu kariere, jaz pa sem si s tem kariero lahko podaljšal.
Zakaj?
Ker sem kot Italijan lahko igral še naprej na visokem nivoju. Tudi pri 38 letih bi lahko igral, če bi bil A-li-gaški klub v bližini mojega doma.
Odločitve, da vzemete italijansko državljanstvo, nekateri v Sloveniji niso sprejeli najbolje ...
Nekateri so se zmrdovali. A tako pravim: če ti ne poskrbiš za sebe v življenju, nobeden ne bo za tebe. To odločitev sem vzel zaradi delovnega aspekta. Gotovo so bile polemike. A v življenju je treba preživeti, človek pa išče variante, da si preživetje omogoči.
Ko je ACH začel dosegati odmevne uspehe v Evropi, ste vi bili že dolgo na tujem. Vam je kaj žal, ker ste rojeni prezgodaj, da bi lahko bil del te uspešne slovenske zgodbe?
Saj sem tudi imel priložnost. Pred tremi leti smo se pogovarjali in bi kariero lahko zaključil prav pri ACH, ki je bil takrat na višku. A imel se že svoja leta in nisem bil pripravljen zamenjati kluba v Italiji za ACH. Režim treningov bi namreč ostal nižji, režim potovanj pa morda še hujši.
Vse to pa za manj denarja?
Ma j a, gotovo bi ga bilo malo manj. A ni šlo samo za to. Pritisk bi bil še večji, ker bi igral ponovno doma po tolikih letih. Da pa še enkrat odgovorim na prejšnje vprašanje: mi ni bilo žal. Svoja zadovoljstva sem si itak vzel: dva scudetta, CEV pokal, pa z Nemci evropski podpravk in enkrat na tretjem mestu ... V tem športu sem svoje naredil. In če je res, da so v igralski karieri vzponi in padci, so bili mnogi vzponi.
Se »priložnost« za padec ponuja ravno letos?
Priložnosti za padce sem že imel. Bila so leta, ki so bila kritična. Za letos pa menim, da veliko odvisi od nas samih, od mene in od igralcev. Če se igralci, trener in vodstvo zavedejo problemov, potem začne ekipa delovati. Skratka, če se zgodi kak padec, se je pač treba pobrati. Saj to je smisel športa, življenja.
Peter Verč
28 Nedelja, 8. decembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad deželo pričakujemo visok zračni pritisk in stabilno vreme. Od nedelje bodo k nam v višjih predelih dotekali severni nekoliko vlažni tokovi. Z morja bo v nižjih predelih dotekal vlažen zrak, ki bo usmerjen proti notranjosti.
1010
V gorah bo pretežno jasno z nekaj razprostrte oblačnosti v višjih legah, ki se bo razširila po celotni deželi. V nižjih predelih in ob morju bo vlažen jadranski zrak lahko prinesel nizko oblačnost, spremenljivo vreme, verjetno zlasti v Padski nižini in ob morju.
Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla.
Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju malo pod 0, v alpskih dolinah do okoli -9, najvišje dnevne od 2 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C.
Po celotni deželi bo spremenljivo vreme zaradi razprostrte oblačnosti v višjih predelih. V nižjih legah in ob morju bo oblakov več zaradi prisotnosti vlažnega zraka, ki bo lahko oblikoval tudi nizko oblačnost in meglice, ponoči mogoče tudi meglo.
Jutri bo pretežno oblačno. V torek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo.
Danes: ob 1.38 najvišje 32 cm, ob 7.47 najnižje -9 cm, ob 12.43 najvišje 14 cm, 0	ob 19.11 najnižje -33 cm.
S Jutri: ob 2.43 najvišje 31 cm, ob 9.22 najnižje -11 cm, ob 14.03 najvišje 3 cm, ob 20.06 najnižje -22 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12,1 stopinje C.
Na Zlebeh...........100
Vogel..................60
Kranjska Gora.........40
Krvavec...............50
Cerkno........ne obratuje
Rogla..................50
REKA c
6/11
jutri
i? Piancavallo.....'.......50
Forni di Sopra.........80
Zoncolan..............80
Trbiž .................100
Osojščica .
Mokrine .............100
od danes tudi na vaš dom ULTRA INTERNET FIBRA
optična povezava ponudnika TELECOM ITALIJA ^
kontaktirajte POSLOVALNICO V TRSTU	TELECOM
t TAL t A
CLIENTI@AGENZIANEXT.IT TEL: 040.7600747
IGRE NA SREČO - Za listek Eurojackpota vplačal le 2,20 evra
Dobrih 21 milijonov evrov dobil srečnež v Sloveniji
GLASBA - Na dražbi
Dylanovo električno kitaro prodali za skoraj milijon $
LJUBLJANA - Glavni dobitek v mednarodni igri Eurojackpot - dobrih 21 milijonov evrov - je bil tokrat vplačan v Sloveniji. Dobitnik je listek z eno kombinacijo za 2,20 evra vplačal v Osrednjeslovenski regiji, so sporočili iz Loterije Slovenije. Za dobitnika so bile tokrat srečne kombinacija številk 18-18-25-47 ter dodatni številki 2 in 7.
21 milijonov evrov vreden jackpot je po navedbah Loterije Slovenije doslej tudi najvišji dobitek iger na srečo v Sloveniji. Slovenski rekorder bo tako prejel 21.047.334,80 evra. V zgodovini prirejanja iger na srečo v Sloveniji je rekordni dobitek doslej predstavljala sedmica, vredna nekaj manj
kot pet milijonov evrov, ki so jo izžrebali januarja lani.
Eurojackpot je mednarodna igra na srečo, ki jo skupaj prireja 29 prirediteljev iz 14 držav. Prvo žrebanje je bilo marca lani, Loterija Slovenije pa pri igri sodeluje od samega začetka. Glavni dobitek jackpot so doslej izžrebali 12-krat: šestkrat v Nemčiji, dvakrat na Finskem, po enkrat pa na Danskem, Norveškem, v Italiji in Sloveniji.
Tokratni jackpot je po višini šesti najvišji dobitek - rekordni jackpot, ki je bil vplačan v Nemčiji aprila letos, je znašal nekaj več kot 46 milijonov evrov, še pojasnjujejo na Loteriji Slovenije.
NEW YORK - Avkcijska hiša Christie's je v petek za 965.000 dolarjev (694.290 evrov) prodala električno kitaro (na posnetku) Boba Dyla-na, izdelano leta 1964, ki jo je glasbenik leto zatem prvič uporabil na festivalu folk glasbe v Newportu. Za ljubitelje rock glasbe je bila to prelomnica, saj je Dylan dotlej večinoma igral uporniške ljudske pesmi na akustično kitaro. Po nastopu na festivalu, kjer so ga izžvižgali, ker je presedlal na električno kitaro, je Dylan le-to pustil v zasebnem letalu, s katerim je letel. Ker pilot na vprašanje, kaj z njo, ni dobil odgovora, je kitaro enostavno zdržal pri sebi. Zanjo ga ni nihče vprašal, njegova hčerka Dawn Peterson pa se je odločila, da jo proda.
Ko je sporočila novico o prodaji kitare, so se oglasili Dylanovi odvetniki in dosežen je bil dogovor o podrobnostih, ki pa so, razen za neposredno vpletene, skrivnost. Vrednost kitare je bila pred
V Španiji pridobili najstarejši človeški DNK
MADRID - Skupini znanstvenikov je iz ostanka kosti noge iz jame Sima de los Huesos na severu Španije uspelo pridobiti najstarejši človeški DNK. Odkritje 400.000 let starega dednega materiala bi znanstvenikom lahko omogočilo nova spoznanja o naših prednikih. Pred najnovejšim odkritjem je za najstarejši človeški DNK veljal med 70.000 in 80.000 let star dedni material pripadnice deni-sovcev - vrste človečnjakov, katerih ostanke so odkrili v sibirski jami Denisovo. Znanstveniki nameravajo najstarejši DNK primerjati z dednim materialom nean-dertalcev, denisovcev, homo sapiensov in ostalih primatov. Britanski paleoan-tropolog Chris Stringer sicer meni, da najstarejši DNK pripada bodisi pradavni vrsti, znani kot homo heidelbergensis, bodisi zgodnjim neandertalcem. Jama, v kateri so odkrili ostanke kosti, leži 30 metrov pod zemljo in velja za največje najdišče fosilnih ostankov prednika človeka iz obdobja srednjega pleistocena, starih med 500.000 in 120.000 let.
dražbo ocenjena med 300.000 in 500.000 dolarjev (med 215.800 in 359.700 evrov), na koncu pa je presegla rekord kitare Erica Claptona »Blackie«, ki je bila leta 2004 prodana za 959.500 dolarjev (690.340 evrov).
Dylan je na električno kitaro igral že pred koncertom v Newportu, vendar je ta ostal v spominu ljubiteljev rocka kot prelomnica. Pri Christie's so na dražbi ponudili tudi nekaj rokopisov besedil Dy-lanovih pesmi, vendar so od petih prodali le en zvezek za 20.000 dolarjev (14.390 evrov). V njem je tudi osnutek za besedilo pesmi I Wanna Be Your Lover.
Leta 1941 rojenemu Robertu Al-lenu Zimmermanu, ki si je ime spremenil v Bob Dylan, pa slava včasih prinese tudi težave. Oboje ga je pred kratkim doletelo v Franciji, kjer je prejel red častnika legije časti, obenem pa je hrvaška izseljenska skupnost proti njemu vložila kazensko ovadbo, ker je Hrvate primerjal z belimi rasisti in nacisti. V pogovoru za revijo Rolling Stone je o rasizmu dejal, da temnopolti začutijo ali ima belec v sebi rasistično kri, kot Judje začutijo kri nacista, ali Srbi kri Hrvata. (STA)