U la pesta) Sž. 129 Mirisa pMaa i fotoni jkgtES^L_ jzhij*. Izvzemšl pondeljek, vsak dan zjutr^. ^f^3 jiica «v. FrančiSka /»»C^a rt. 20. I. nadstropje. Dopisi naj je^Kiljaio oreinlStvu. Nefnuklrana pivr-3 ^ ce sprejemajo. rokopii se n« vria^^ilajatelj ta odgovorni uredni* S t s f«.1 Godina. — Lastnik liskama EdidEj^TIsk tiskarna Edinr*-4 ~'r Vrlini tndi m meicc L7.-.3 mesece L 19.50. pol 1^.^ 32. —. In ce "j — Zm laoceiastvo mesečno 4 11« več. — Telefon ufefalitva in uprava ŠL 11-67. V Trstu, v Četrtek 1. junija 19l2 Posamezna številka 20 stotink NOS Posamezne Številka v Trstu In okolici po 20 rtotlnk. — OgTasi se računajo v firokesti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 43 cent osm tulce, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodav mm po L X — MaH oglasi po 20 sL beseda, najnanj pa L 3 — Ogl«! naročnina In reklamrcije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sr-' Frančiška AsiSkega Stev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Narodno edinstvo Jugoslovanov Pod tem naslovom je priobčila «Pragerl Je še vprašanje narodnosti in mSljenja Presse» dopis iz Belgrada iz peresa dra L.' prebivalstva. Narodna mišljenje je psiho-Pisec odgovarja na izjave Čićerina v Geno- leska dejstvo, 9d se (more tekom časov vi o jugoslovenski državi in se upira proti razvijati pod vplivanjem različnih činite-trditvi Čićerina, da imajo Črnogorci, Ma-jljev. V Makedoniji se ni moglo to dejstvo kedonci in Hrvatje pravico do popolne nikoli določno izkristalizirati. — Na Vzho- politične samostojnosti na podlagi načela samoodločbe narodov. To da bi veljalo, če bi bili Črnogorci, Makedonci in Hrvatje posebne, različne narodnosti. Belgrajski dopisnik pa dokazuje, da je taka* domneva popolnoma neosnovana. Črnogorci du se je pojm narodnosti kril s pojmom cerkvene discipline. Bolgari so sprožili nagprej cerkveno vprašanje. Se pred dosego svoje samostojnosti so izpcslovali pri turški vladi imenovanje bolgarske sedežem v Carigradu za vse v državi živeče Slovane. Grkom seveda eksharha s turški ni ....... tvorijo s Srbi isti narod, , . jih ekumcnski patri- etnicno m jezikovno. Vladarji najstarejse; ___F . . ' ' . „i^JT nri- srbske države so imeli svoj sedež v Skadru. Stepan Nemanja, ustanovitelj druge srbske države, je bil .rodom iz Podgorice v Črni arh proklel eksharha in vse njegove pri staše. Srbi pa se niso bavili s cerkvenim vprašanjem in Š>e~le malo let pred balkan- gori in središče države je bilo v Sandžaku '™>n0 so *oblh skoJ? v Skopim. Tako Novopazarskem. črna gora je bila rodbin, j * biloprepušceno prebivalstv^da se, e ska posest slovitega Vuka Brankoviča inlp^eddo: ali bolgarslu ah grtki duhov- njegovih naslednikov, ki so po katastrofi sCl,n1' Pa * čT.sK1 V™ Kosovem skušali rešiti ostanek srbske ******* prebivalstvu, je rajši presto- na države. Tudi sedanja dinastija izhaja iz Črne gore, iz plemena Vasojevičev. Črnogorec se je vedno čutil Srba in se čuti tudi danes. Ime «Črna gora» se nahaja še le v benečanskih kronikah in je zgolj krajevna označba. Tudi politično edinstvo Črne gore s Srbijo je neizpodbitno. Po razpadu pilo k eksharhu in je postalo bolgarsko. Kjer pa je bilo bol) odvisno od grške duhovščine in se je balo prokletstva pa-triarhovega, je ostalo grška Srbsko ni moglo biti, ker ni bilo srbskih svečenikov. Moderno pojmovanje narodnosti je še le v razvoju, a naravna in najbližja pot razvoja srbske države in propadu domačih dina- je. la- da s.e ?J,OVTI,e'° k «stemu plemena stij je prebivalstvo Crne gore, kolikor si tSJR Zopet drugače je s Hrvatsko. Hrvatska ni nikak narodnosten, temveč po- ohranilo svobodo pred turškim jarmom, sledilo predstojnikom domačega samostana, ker ni bilo nobene druge oblasti. Gospod-1. „ . « . « . .__•» sivo *eh arhimandnlov pa je ljudska zavest j ^f" P?!m" H^aUk. kn^evrn ,eak ,e \edno smatrala le za provi; zorii do kon- «stokavscina3», to je tisto narečje, ki se ujedinjenja s Srbijo. Po porazu fej; ^ osrednji]! vlasti se je zbrala velikiskup-1 Dalmaciji m v Slavoniji. Tajerik se le po ščina v Podgorici ter je proglasila edinstvo ™^ fonetičnih različicah razldcu e s Srbijo. S tem pa ni ustvarila nikakega od ^čine, kakor jo pišejo v Belgradu m novega reda, marveč je le odpravila pro-govorijo v Šumadiji. Stara Hrvatska je - ' ■ ~ 1 imela svoje težišče v Dalmaciji in v rri- vizcrij, ki so ga bile vsilile razmere. Drugače stoje stvari z Makedonijo. To ime so iznašli še le v novejših časih za '■značbo ozemlja. Z jezikovnega stališča so i morju, kjer govorijo «čakavska® narečje. Jedro današnje prave Hrvatske pa govori ikaikavsko« narečje, ki se spaja s sosednjim slovenskim narečjem. Prebivalstvo „■ugcfloveni le veriga narečij, ki sega od Hrvatske spada torej v tri etične skupine. Drave do Črnega in Egejskega morja. Ta1 Zato Hrvatska ni etičen, ampak političen narečja se od kraja do kraja zlivajo drugo pojm, ki pa je tekom stoletij veliko izgubil v drugo. V tej verigi so makedonska nare- J na svoji stvarni pomembnosti Že s priklju-čja potrebni vmesni člani. Jezikovno* niso' čenjem k Ogrski na koncu enajstega sto-Makedcnci ne Srbi, ne Bolgari. Tisto ple-{letja je Hrvatska izgubila svojo politično ire, ki jim daja organizacijo, jim daja tudi samostojnost in je ohranila le fevdalne ime. Tako je bilo v starih časih tudi s! predpravice, so hrvatski plemenitašr v Čehi in Poljaki To je zgodovinska logika razvoja. Makedonija ni nikoli igrala samostojne vloge v zgodovini. Stara bolgarska dobi cesarja Josipa II. svoje politične predpravice prenesli na ogrski parlament. Poznejši ilirski pokret ni mogel mnogo rešiti z Starka SehosIovaSrih kovinarjev pred koncem PRAGA, 30. Včeraj so biK objavljeni rezultati glasovanja med kovinarji glede nadaljevanja stavke. Od stavkujočih kovinarjev je glasovalo 64% za nadaljevanje stavke, 15 % proti in 19% se je glasovanja popolnoma vzdržale* Ostali odstotki odpadejo na razcepljene glasove. Ker bi moralo glasovati 70% za nadaljevanje stavke, je pričakovati, da kmalu konča generalna stavka čehoslovaških kovinarjev. Trgovski odnoiaji med Čehoslovaško In Švico PRAGA, 30. Iz Berna poročajo, da je Švica uvozila iz Čehoslovaške v letu 1921 za 89,156.000 frankov blaga (med drugim za 64 miljonov frankov sladkorja). Izvozila pa je v Čehoslovaško za 21,692.000 frankov. Trgovske odnotšafe med obema državama pospešujejo v prvi vrsti stalni čeho-sl o vaš ki vzorčni sejmi. država ni bila slovanska. Še za časa Si- j od stare samostojnosti. Nagodba z Ma-ireona Velikega so voditelji na bolgarskem 1 džari je dala Hrvatom tako malo oblastve-d/oru govorili mongolski Zato ne morejo ne moči na roko, da niso mogli izvojevati današnji Bolgari izvajati nikakih posledic niti kakega nadpisa na železniških po- iz dejstva, da je Makedonija pripadala k Simeonovi državi. Kmalu po smrti tega vladarja so prišli Makedonci pod Grke, kjer so ostali dve stoletji. Grkom so jih iztrgali Srbi, ki so zopet par stoletij gospodovali tja do Trakije. Po bitki na Marici (1371.), v kateri je padel gospodar Makedonije, kralj Vukašin, oče srbskega narodnega junaka «kraljeviča Marka*, je prišla Makedonija pod turško oblast, dokler je niso osvobodili Srbi v balkanski vojni na stajah. Hrvatska je bila pred zlomom Avstrije političen pojm, staro - čestito politično ime z jako malo resnične vsebine. Z zlomom Avstrije se je ta pojm zrušil sam po sebi, kakor na pr. Kranjska. To je zadobilo svojo moralično sankcijo iz globokega uverjenja, da so Hrvati in Srbi en narod in da so po zakoniti poti — narodni volji, ki mu je dalo izraza »narodno vječe» — izvedli svoje ujedinjenje. Italija Fašistovske skupine so se utaborile pred Bolonjo BOLOGNA, 31. Med tem ko bolonjski krat, ko bo Amerika uredila kredite z ostalimi državami. Jugoslavija plačuje za te dolgove 5 odstotkov obresti. Ureditev tega vprašanja bo imela velik vpliv na položaj Jugoslavije v inozemstvu. Splošno vla- kvestor sen. Vigliani skuša pomiriti duho- da prepričanje, da bo novo posojilo, čim se ve ter se pogaja s fantovskimi poslanci sklene z ameriškimi bankami, takoj začelo Orandi, Oviglro m Loero ter s zastopniki j n&tirati na borzah, mesta, hitijo po vseh cestah, ki vodijo v , . , „ . - - Rimske izkop nine pn Muhlesnu v Ljubljani LJUBLJANA, 30. Pretekli teden so delavci pri kopanju novih temeljev za Miihleisenovim poslopjem na Dunajski cesti izkopali skoraj celo kamnito, 1 m 72 cm dolgo, pol metra široko in 30 cm globoko krsto, v kateri so se nahajale še človeške kosti Tudi tri cele leščerbe iz ilovice in več razbitih so našli. Izkopnine se nadaljujejo. v Bolonjo, skupine fašistov iz pokrajine Ferrara. Današnjo neč so fašisti prespali na improviziranih ležiščih pred vratmi Bo-lonje. Na poti proti Bolonji so fašisti na-skočli socialistično zadrugo v Molinella in' v Casella ter hišo nekega socialista. Tele-fenična zveza s Casella je bila pri tej priliki pretrgana. Ukrepi ministrskega predsednika BOLOGNA, 31. Ministrski predsednik Facta je izdal najenergičnije odredbe, da se prepreči na vsak način zbiranje fašistov ter njihovo gibanje iz ene pokrajine v drugo. Izšel je tudi ukaz, da se morajo tisti, ki so razdejali telefonične in brzojavne zveze aretirati in izročiti sodnim oblastvom. ČehoslovaSka Vojaška konvencija med Francijo in Čeho&lcvaško? Jugoslavija Levantinska škofija odcepljena od Salcburga BELGBRAD, 30. Papeški nuncij je službeno obvestil ministra zunanjih del dr. Momčila Ninčiča, da je Vatikan izločil le-vantinsko škofijo, ki ima svoj sedež v Ma- j stavil na ministrskega predsednika vpra-riboru, izpod jurisdikcije nadškofa v Salz- šanje: Je-li resnica, da je sklenila Čeho-burgu in jo direktno podredil Vatikanu. V slovaška tajno pogodbo s Francijo, v kate-bodoče bo torej mariborskega škofa, ki ri se zavezuje staviti Franciji v konfliktu so ga od 12. stoletja postavljali salzburški proti Nemčiji 500.000 mož. Nemški posla- PRAGA, 30. V čehoslovaških parlamentarnih krogih so vzbudili posebno pozornost nemški poslanci, ker so pričeli v parlamentu z interpelacijami o vojaški konvenciji med Čehoslovaško in Francijo. Na včerajšnji seji narodne skupščine, ki je nadaljevala debato o dr. Beneševem ekspo-zeju, je nemški narodni socialist dr. Knirsch nadškof je, imenoval direktno papež v sporazumu z jugoslovensko vlado. Jugoslovenski dolg v Ameriki BELGRAD, 30. Jugoslovenski poslanik v nec je zatrjeval, da je dobil o tem tajne informacije. Madžarski dnevnik v Pragi PRAGA, 30. S 1. junija prične izhajati v Washir.gtonu poroča, da je vprašanje jugo- Pragi »Pragai Magyar Hirlap* kot glasilo slovenskega dolga v Ameriki urejeno na madžarskih krščanskih socialcev. Glavni podlagi r.ekaterih konferenc, ki jih je imel urednik bo bivši madžarski poslanec in kupila Ajneriktf ob koncu vojne. Vpra- čehoslovaških kron, ki so jo nabrali s «pro-tanje »eh dolgov so je tako uredilo, da jih stovolinimi darovU. Izhajal bo na osmih Jtf£o&9a*-'ja priznava, vendar pa se bo straneh. Dosedaj si je zasigural 3000 na-vprašanje konćnoveljavTi^ uicJilo iele ta- j rečnikov. Francija Washingtonske pogodbe glede Kitajske in pomorske razorožitve In sevreška pogodba predložena v odobritev francoski zbornici PARIZ, 31. Ministrski predsednik Poin-care je predložil zbornici zakonski načrt za odobritev pogodbe glede politike nasproti Kitajski, ki so jo sklenile v Washing-tonu dne 6. februarja 1922. Francija, Ze-dinjene države, Anglija, Italija, Japonska, Belgija, Nizozemska m Portugalska. Razen tega tega je bil predložen zbornici zagonski načrt glede odobritve pogodbe sklenjene v Washingtonu s strani istih držav in ki govori o reviziji kitajskih carinskih tarifov, pogodbe glede zaščite življenja nevtralnih strank in ne bojevnikov na morju v vojnem času ter glede rabe strupenih plinov v vojni in pogodbe glede omejitve pomorske oborožitve. Končno je bil predložen v odobritev tudi načrt pogodbe glede meja v Srednji Evropa. Ta poslednja pogodba je bila podpisana v Sevresu dne 10. avgusta 1920. s strani Francije, Anglije, Italije, Japonske in Čehoslovaške, pozneje pa sta jo priznali tudi Romunska in Jugoslavija z izjavo, podpisano v Parizu dne 28. oktobra 1920. in 30. avgusta 1921. Nemški odgovor reparacijski komisiji PARIZ, 31. Nemški odgovor reparacijski komisiji je sestavljen iz enega pisma in ene tehniške priloge. V pismu se naznanjajo izpremembe, ki so se izvršile v državnem proračunu za 1. 1922 - 23. Dohodki so se v primeri z uchodki zadnjega preračuna znatno povečali. Med stroški so bili brisani izdatki za podpore javnim napravam, kar pomeni znižanje dohodkov za 24.5 miljard. Predvideva se še nadaljnje znižanje stroškov za tri miljarde mark. Posebna komisija bo jamčila za izvršitev teh ukrepov. Nemška vlada si bo prizadevala, da zmanjša tekoče dolgove, toda to prizadevanje bo uspešno Te tedaj, ako dobi Nemčija posojilo v inozemstvu. Predpostavljajoč, da bo dobila pomoč v tej obliki o pravem Času, obljublja nemška vlada sledeče: 1. Tekoči dolg od 31. marca 1922. se bo smatral za najvišjega; 2. ako bo ta dolg znašal 30. junija 1922 ali ob koncu naslednjih mesecev presegal to število, se bodo storili ukrepi za okrepitev prebitka naslednjih treh mesecev. Nemčija pristaje v pismu na nadzorovanje, ki ga predvideva reparacijska komisija, naglasa pa, da bo to nadzorovanje motilo poslovanje uprave. V vsakem slučaju pa da je nemška vlada pripravljena dati jamstva za nadzorovanje državnih dohodkov in stroškov. Pismo dodaja, da se zakoni, ki bi bili v stanu povzročiti povrat ek kapitalov in preprečiti njihovo izseljevanje, ne morejo takoj sprejeti, priznava pa potrebo, da se ta cilj doseže čim prej. Vsi ukrepi, ki bodo v ta namen potrebni, se bodo storili v sporazumu s komisijo za jamstva. Ob koncu pravi pismo, da že obstoja zakon, s katerim je avtonomija državne banke zagotovljena, in javlja, da se bodo v kratkem objavili statistični podatki. Vtis nemškega odgovora na francosko časopisje PARIZ, 31. Listi so večinoma sprejeli ugodno nemški odgovor, čeravno se opaža, da vsebuje listina gotove kritike in pridržke. Listi so mnenja, da odgovor odstranjuje vsak neprijeten izgled z ozirom na rok 31. 5., zahtevajo pa vendar, naj zavezniki vstrajajo pri svojem, energičnem zadržanju ter skrbno kontrolirajo, da bo Reich izpolnjeval svoje obljube. «Temps» pripominja k nemškemu odgovoru: 1. Odgovor ne omenja med državnimi dohodki prisilnega notranjega posojila, ki bi moralo dati 40 miljard papirnatih mark; 2. zvišanje plač - posojil uradnikom pomeni ohranitev dravinjskih doklad, za katere pravi nemška vlada, da jih je odpravila; 3. zdi se, da se v odgovoru podrejena uvedba varčevanja in -finančnih reform dosegi vnanjega posojila. Treba je stvar pojasniti, pravi list. Zahteva Nemčije, da pokrije svoje potrebe, preden izvrši zavezniške pogoje, se protivi č.l 248 versaiL pogodbe. Francoska vlada In konferenca v Haagu PARIZ, 31. «Petit Parisien» naznanja, da je francoska vlada prejela včeraj od italijanske uradno vabilo na konferenco izvedencev, ki se ima sestati ▼ Haagu. Francoska vlada — pripominja list — bo .bržkone ob tej priloižnosti sporočila svoje j pogoje glede te konference. Zdi se, da se ti pogoji ne bodo mnogo razlikovali od pogojev, ki jih je sporočila v zadnjih dneh ameriška vlada. Znano je, da se Amerika ne bo udeležila konference v Haagu, če Rusija ne umakne spomenice od 11. maja. Urednik lista «New York Herald* je medtem izvedel v ministrstvu za vnanje stvari, da vztraja Poincare na stališču, da se morajo v Haagu sestati samo izvedenci, nikakor pa ne diplomati ali pa politiki. Tekom druge polovice maja je francoska vlada poizvedla za mnenje važnejših političnih skupin v Evropi o mogoči daleko-sežnosti sklepov v Haagu. Informacije, ki jih je dobila, niso baje povečale njenega zaupanja v popolno rešitev Rusije potom predstojeće konference, katere se bo udeležilo 30 držav. Smatra se vsled tega za mogoče, da se Francija odloči na ameriško taktiko in da pošlje v Haag navadnega ne uradnega opazovalca, ki bi ga odpoklicala, ko bi delegacija boljseviških izvedencev začela nastopati proti francosko - belgijski in ameriški politiki. Doslej pa ni bil storjen v tem oziru še nikak sklep, ker si Poincare želi zagotoviti popolno podporo parlamenta za sklep, na katerega se bo odločil. BelsiJa Bivši belgijsld socialistiški minister za za trdno zvezo s Francijo in Anglijo BRUXELLES, 31. Poslanska zbornica. Bivši socialistični minister Destree je izjavil, da je po rapallski pogodbi obstoj Belgije vezan na obstoj Francije in Anglije. Tekom razprave v zbornici — je dejal Destree — bi bil hote! slišati protest proti onim, ki pravijo, da pomeni Poincare vojno. Francija, katero jaz ljubim, joče za enim in pol miljonom padlih vojakov. Ona noče vojne, in imperialisti, ki dvigajo glas, ne izražajo njene volje. Treba je, da Francija, Anglija in Belgija ustanove čim mogočnejši blok. _ Anglija Angleški zastopniki za konferenca v Haagu LONDON, 31. V dolnji zbornici je naznanil Chamberlain v odgovoru na neko tozadevno vprašanje, da bosta Anglijo zastopali na konferenci v Haagu Hilton Jonng, finančni tajnik pri državni blagajni, in Sir Philip LIoyd Grean, parlamentarni tajnik za prekomorsko trgovino. Odnosa ji med AngLjo in Turško LONDON, 31. V dolnji zbornici je govoril general Townshend o odnešajih med Anglijo in Turško. Rekel je, da mora biti razmerje Anglije napram Turški prijateljsko. To je potrebno posebno sedaj, ko je rusko-nemška zveza izprememla ravnotežo v Evropi Turki se ne sinejo pustiti v roke Rusom. Francozi so to razumeli ter so sklenili z angorsko vlado mir. S tem so dosegli, da je francoska severna Afrika zavarovana pred vsakimi agitacijami. Angleži se bodo morali s Turki sprijateljiti kajti Turki so ob poti, ki pelje v Indijo. Nemško - poljska pogodba o Gornji Šleziji odobrena. — Živahna razprava v zbornici BERLIN, 31. V državnem zboru se razpravlja v posebni seji o nemško - poljski pogodbi in prilogah. Na štirih stolpih državnega zbora so razobešene Štiri zastave na pol droga, v dvorani, nasproti predsednikovemu mestu pa visi velika zastava v gornješlezijskih barvah. Zastava nosi žalni trak. Hoetsch, poročevalec, poroča o razpravah v kemisiji in poudarja, da je naredila Nemčija vse mogoče, da zagotovi pravice nemškim manjšinam na poljskem ozemlju; zaželjivo bi bilo, da ti Nemci ne zapuste svojih domov. Sporoča prisrčne pozdrave prebivalstvu, cdcepljenemu od Nemčije; tem prebivalstvom bo c«tala Nemčija vedno duševno združena. Govornik je zaključil, poudarjajoč zahtevo komisije, da se ponovi pravni pridržek Nemčije. Državni komisar Schiffer dvomi, da bi mogla pogodba s svojimi določbami izle-čiii krvavo rano, ki je bila zadana Nemčiji, in da bo mogoče gospodarsko življenje v odcepljenih krajih. Sklenitev pogodbe ne pomeni — je zaključil Schilffer —. da se Nemčija odreka pravnim pridržkom proti pogodbi in ententnim sklepom glede Gornje Šlezije. Nikdar se ne bo moglo to pozabiti in nikdar ne bo smelo to brutalno nasilstvo postati pravo. (Odobravanje.) Poslanec grof Szeneponik, ki je postal vsled razdelitve Gornje Šlezije poljski državljan, je izjavil: Zavedajoč se pravice, smo glasovali za Nemčijo. Svet Zveze narodov ni upošteval volje nemške večine in je naredil za poljske državljane nad 400 tisoč Nemcev. Mi bomo narediil svojo dolžnost kot državljani, toda nikaka državna moč ne bo mogla uničiti v nas zavesti, da smo Nemci (Odobravanje.) Socialist Okonski se je pridružil protestu proti razdelitvi Gornje Šlezije in je poudaril, da se bodo Gornješlezijci, ki so postali poljski državljani, čutili vedno združeni z nemško družino in kulturo. Ulitizaka, zastopnik sredine, je izjavil, da bo sredina glasovala za pogodbo, ponovil je pa protest proti razdelitvi Gornje Šlezije, ki pomeni pravno kršitev, politično neumnost in gospodarski zlečin. Mi pričakujemo od entente odškodnino za škodo, pvzročeno tekom ententne zasedbe. Govoril je nato kancler Wirth, ki se je zahvalil nemškim delegatom za njihovo delo. Posebna hvala gre prebivalstvu v Gornji Šleziji — je poudarjal Wirth — za« radi njene potrpežljivosti, ki je prešla vse meje in zpadi preizkušenj, ki jih je prestala od sklenitve versailieske pogodbe do danes. Prebivalstvo Gornje Šlezije se je branilo proti brutalnim nasilstvom tekom poljske vstaje, toda to je bilo naravno. Treba je počastiti one, ki so žrtvovali svoje življenje. Pričujoča pogodba naj prinese mir v Gornjo Šlezijo in misel sprave v vso srednjo Evropo. Prosim, da sprejmete zakon o odobritvi te pogodbe, da bo imelo mir prebivalstvo Gornje Šlezije, ki ne želi novih nesreč. Neodvisni socialisti so se nato pridružili protestu proti razdelitvi Gornje Šlezijo. Komunist Horleim je izjavil, da njegova stranka odklanja ženevsko pogodbo na-silstva. Pri glasovanju je bila pogodba odobrena z dvema tretjinama glasov. Avstrija Nova avstrijska vlada DUNAJ, 31. Nova avstrijska vlada je tako-le sestavljena: Seipel, kancler, Frank, podkancler in notranje stvari. Griinberger, vnanje stvari, Segur, finance, Graf industrija in trg., Vaugoin, vojna, Waber, pra-vosodstvo, Foedreair, poljedelstvo, Schmidt social. skrbstvo, Odehnal, promet, Schnei-der, šolstvo. Ameriško posojilo Avstriji DUNAJ, 30. Tukajšnji listi vedo zadnje dni mnogo poročati o posojilu, ki bi dala Avstriji ameriška bančna skupina Mor ganeva. Posojilo bi znašalo okoli 10 miljonov funtov šterlingov kar je za Avstrijo ogromna svota. Mcrganovi odposlanci so baje že na potu na Dunaj. Z amerikanskim denarjem nameravajo baje ustanoviti novo emisijsko banko, ki bi daijala trgovini in industriji kredite v stalni zlati valuti Na ta način bi se avstrijska trgovina osvobodila denarne nestalnosti, ki jo povzroča stalno padanje avstrijske krene. Vsled Morganove intervencije bi se utegnila iz« boljšati tudi avstrijska krona, ker bo ameriška skupina silno pritisnila na avstrijske finančnike, da vendar enkra.t napravijo red v svojem gospodarstvu. Ako bo obetala stvar postati resna, bomo o njej še obširneje spregovorili. Burgsslsiidski kandidat Stipetič odstopil DUNAJ, 30. Na pritisk vodstva krščansko - socialne stranke in pritisk zavednih Hrvatov je odstopil Stipeiić od kandidature. Kandidatura bivšega stotnika v a.-o. generalnem Štabu. Stipetlća, ki je obenem hud nasprotnik Jugoslavije, je, kakor znano, dala domnevati, da bo z njo jugoslo-venska vlada užaljena. Bivša kraljica Žita ima hčerko MADRID, 31. Bivša kraljica Žita je po-rodila hčerko. in Frsnella Mogočni Franciji prijazna struja se razodeva na Japonskem. To sta ugotovila lista «Japan Advertiser» in «Japan Times« že pred nekoliko tedni. Važno je, da se to dejstvo naglasi sedaj, t. j. v hipu, ko je japonsko časopisje ogorčeno nad postopanjem boljševikov v Vzhodni Sibiriji ter odobrava stališče Francije napram ruski spomenici. Tako se je glasilo poročilo posebnega londonskega poročevalca glasila francoskih vladnih krogov lista «Temps», ki ga je objavil objavil sredi meseca maja, ko je bila konferenca dosegla vrhunec svojega razpleta. Važnost tega poročila ne tiči toliko v njegovi vsebini kolikor v dejstvu, da je bilo objavljeno v poluradnem «Tempsu» in poleg tega še z očitanim namigovanjem na posebni pomen, ki ga francoski ur. krogi pripisujejo francosko-japonskemu prijateljstvu. Skoraj istočasno pa je bila na drugi strani objavljena vest da je poslala japonska vlada v Vzhodno Sibirijo nove čete za pojačenje japonskih oddelkov, ki se nahajajo na ruskem ozemlju že leta. Število vseh japonskih čet na Daljnem Vzhodu se ceni sedaj nad 100.000 mož. Par tednov pred sestankom genovske konference se je bila zopet pojavila v zvezi z dogodki na Daljnem Vzhodu draga tudi zelo značilna vest, ki nam je povedala, da sta sklenili Francija in Japonska posebno pogodbo o Daljnem Vzhodu, s katero da je Francija priznala «pravice» Japonske v Mandžuriji in Sibiriji. Ta pogodba je bila sicer zanikana od francoske m japonske strani, toda znana stvar je, da se vse tajne pogodbe zanikujejo, kadarkoli nanese potreba. Ta potreba je očitna posebno sedaj, ko se diplomatična opravila vršijo kolikor-toliko javno in ko se zdi, da so se države in državice začele tajne diplomacije nekako sramovati Kakor vidimo, se nam torej razodeva po sicer še nejasnih toda kljub temu značilnih znamenjih nekak franccsko-japonsk! sporazum o Daljnem Vzhodu. Ali je bila sklenjena tudi kaka formalna francosko* japonska zveza, se ne da še z gotovostjo trditi Vendar pa je treba imeti pred očmi, da je bila angle.'ko-japonska zveza, ki je imela za Japonsko velikansko važnost (naj se pomisli samo na dogodke ob času ru-sko-japonske vojne!), na washingtonski konferenci lanskega leta razveljavljena« ft* »EDINOST* V Trstu, da* L fan«a 1923. Vsa japomka polifik^ zadnjih desetletij pa je slonela ravno na prijateljstvu s to mogočno evropsko velesilo. Zveza z Anglijo ni bila za Japonsko le sredstvo za lažjo zaščito njenih «mteresov», temveč je bila tudi izvor njenega svetovnega ugleda, ki ga uživa v zadnjih dvajsetih letih. Za ta u-gled kakor tudi za svoje predpravice, da se, kljub temu da je azijska država, stalno udeležuje vseh diplomatskih opravil tudi čisto evropskega značaja, se ima zahvaliti v prvi vrsti svoji dolgoletni zvezi z eno izmed evropskih velikih držav. Lord Northchife, ki je prepotoval preteklo leto ves Daljni Vzhod ter obiskal tudi Japonsko, je objavil pred krakim v svojem listu «Daily MaiU članek pod naslovom «Pozor na Japonsko! v katerem pravi med drugim: «Japonska je imela velikanski dobiček od svoje zveze z Anglijo. Samo tisti, ki ve, kako velik ugled ima Anglija na Daljnem Vzhodu, lahko razume, kaj je pomenilo za Kitajce, ko so jim Japonci zatrjevali, da Anglija odobrava in podpira vsa japonska dejanja in seganja pot kitajskem ozemlju.* Razveljavljenje angleško-japonske pogodbe je torej za Japonsko velika izguba. Nedostatek, ki je nastal vsled tega v njenem diplomatičnem sistemu, bo skušala nadomestiti z zveza s kako drugo evropsko velesilo. Spričo bolj in bolj naraščajočega navzkrižja med Anglijo in Francijo v nazi-ranju o raznih evropskih vprašanjih, pred- vsem o ruskem vprašanju, je jasno, da je Francija kakor nalašč tu, da sklene z njo Japonska ne samo kak brezpomemben sporazum, temveč naravnost politično in vojaško zvezo. Verjetnost, da do tega pride, ako ni že prišlo, je zelo velika, ker bi tudi Franciji prišla taka zveza zelo prav. Znano je, da je bila Francija na washLn-tonski konferenci nekako zapostavljena. Tihomorski sporazum se je imel prvotno skleniti sa:no med Zedinjenkni državami, Anglijo in Japonsko in še le pozneje in na izrecno zahtevo Francijo so se premislili in sklenili četvorni tihomorski sporazum s soudeležbo Francije. Zapostavljanje Francije je bilo mo-geče le zato, ker je bila na Daljnem Vzhodu osamljena. Čim pa bi sklenila z Japonsko formalno zvezo, bi bilo njene osamljenosti konec, a njen ugled na Daljnem vzhodu bi se nenavadno dvignil, in sicer na račun Anglije. Obenem pa bi si Francija potera zveze z Japonsko zagotovila posest Anama proti morebitnim izbruhom vsekifajskega nacionalizma. Talca poteza bi bila dopolnilo poteze, ki jo je Francija napravila proti angleški politiki v Evropi z obrazovanjem Malega sporazuma. Tla za to potezo poetajajo čez-dalje bolj pripravna. Anglija se po razveljavljanju zveze Japonski bolj in bolj od-tujuje. Isti Northchffe, ki je v aprilu opozarjal na nevarnost japonske politike napram Kitajki, je imel pred dobrim tednom na nekem zborovanju v Londonu živečih Avstralcev govor, v katerem je opozarjal in dokazoval, da grozi Avstraliji in drugim angleškim dominionom s strani Japonske največja nevarnost. Japonce je i-menoval Nemce Daljnega vzhoda, ki imajo preobljudeno deželo in ki morajo najti mesto- za prebitek svojega prebivalstva e-dino v angleških dominionih, predvsem v Avstraliji, katera je skoraj že popolnoma prazna. Vse Ncrthcliffovo časopisje naglaSa trdovratno japonsko nevarnost, ki grozi angleškemu carstvu. Značilno je, da to konservativno časopisje ravno tako trdovratno zagovarja zvezo med Anglijo in Francijo, ki &e v^led Lloyd Gecrgeve politike nahaia v čezdalje večji nevarnosti. To zadržanje je legično. Anglija bi bila v stanu braniti svoje oddaljene in redko obljudene naselbine proti japonski poplavi le tedaj, ako bi imela v Evropi popolnoma proste roke, kar bi nc bilo, ako bi bila Francija zvezana z Japonsko. Na ta način je postala. japonska nevarnost precej izdatno sredstvo 7J\ agitacijo proti Lloydu Georgeu in njegovi politiki. Ker je NorthcUffe eden od najbolj zagrizenih sovražnikov Lloyda Georgea in njegove liberalne politike, je verjetno, da se pod njegovim vplivom ta nevarnost iz notranjepolitičnih namenov pretirava. Kljub vsemu pa ni nikakor izključeno, temveč je naravnost verjetno, da se boste ti dve najliolj miiitaristični državi na svetu — Francija in Japonska — nekega lepega dne strnili v močno vojaško zvezo, ki bo naperjena proti angleškim, ruskim, kitajskim in tudi ameriškim interesom. avofen* slavnem spevu « S riti., trnkjmem j predmet desetletnim bojem socialistov j na tej sS? določil dan svetovnega zboro- pil I k. ■■■ Airrelio Palmieri, ravnatelj »slovanskega oddelka v zavodu za vzhodno Evropo, je objavil v «Echi e Commentia članek pod gornjim naslovom, v katerem se bavi z a-eijske politiko ruske sov. vlade. Člankar izhaja s stališča, ki ej po našem mnenju napačno, da je evropska politika sovjetske valde doživela popoln polom in da se vsled tega obrača na Azijo, da se s pomočjo mongolskih plemen maščuje nad nehvaležno Evropo. Ruska politika se je vedno delila v evropsko in azijsko in se deli tudi sedaj edino-Ie morda s to razliko, da se posveča sedanja Rusija Aziji z večjo vnemo nego kedaj poprej. Pri tem pa tudi sedanja ruska vlada ne pozablja, da je Rusija evropska država in da bi prva in najbolj tr- fela v slučaju mongolskega navala na vropo. Da pa evropske politika sedanje Rusije ni doživela popolnega poloma v Evrr po&tala most, ki bo spajal Rusijo s Kitajsko in potom nje naj bi se Kitajci pridobili za politiko moskovske sovjetske vlade. Boljševizem je cilj vzbuditev Kitajske, uničenje angleško-amerikan€kega in francoskega imperializma na skrajnem vzhodu in iztisni t ev Japonske iz Sibirije. Proglas, ki so ga boljševiki izdali na južno m severno Kitajsko, predlaga Kitajski razveljavi jen je vseh pogodb, ki so v navzkrižju z njenimi interesi in ki so bile sklenjene med letom 1896. in 1916. ter razve-ljavljenje železniških in trgovskih koncesij, katere je bila carjeva vlada izdala. S to taktiko kakor tudi s tem, da so se odpovedali odškodnini zaradi vstaje boksarjev, se ruska vlada kaže kot hraniteljica pravic in azijskega nacionalizma proti Evropi Prediranje v Perzijo se vrši skozi Kavkaz potom treh sovjetskih republik, Armenije, Georgije in Azerbe-Sdžana. Te republike so pod neposrednim vplivom boljševizma in njihova neodvisnost je samo maska. Dne 26. februarja 1921. se je so*-vjetska vlada, na podlagi dogovora, podpisanega v Moskvi, odrekla caristični politiki, ki je šla za tem, da bi podvrgla Perzijo svoji suverenosti. Na ta način so se vzpostavili dobri odnosa ji med Teheranom in Moskvo, čeravno se bedjševiska revohi-oionarna propaganda vsled izdatnega angleškega protidelovanja ni utrdila med Perzijanci Najvažnejše dejstvo boljševiške ekspanzije je, da je osvojila dohodne porti v Azijo. Nameni ruske sovjetske vlade niso šc jasno začrtani. Poljski pisatelj Tadej Ly-chowsk, smatra, da je boljševizmu v njegovem sedanjem obupu edini namen maščevanje. Zato hoče vreči azijske tolpe nad Evropo, izurivši jih v rabi orožja m otvorivši jim vrata na Uralu. Zdiechowski, profesor na vseučilišču v Vilni, spominja strašno preroštvo Salovega, ki predvideva v dvajsetem stoletju zmago panmongolizma in poplavo Evrope s strani azijskih plemen. Morda boljševizem le nadaljuje zgodovinski pohod Rusije proti srcu Azije, pohod, ki se je začel 1, 15S2. z zavzetjem Sibirije. Naj bo bodočnost kakršnakoli, boljševizem dela za prebujenje azijske zavesti. Njegova beseda seje mržnjo proti evropski politiki, katero je veliki indijski pesnik Rabindranath Tagore imenoval «trgovsko fcudožrsivo*. Če bi premagala boljše viška taktika, bi ee našla razkosana m izkrvavljena Evropa pred azijsko koalicijo, prežeto s plemensko mržnjo m željo po maščevanju. In rdeči v Moskvi bi — kakor piše Block — gledali mirno, «kako divji Huni sežigajo mesta, gonijo v cerkve črede konj in pečejo meso svojih belih bratov!!* proti kapitalizmu. Ena teh pridobitev je [ vanja, tretja feternacionala izstopi iz od-na pr. osemurni delavnik. bora in bo nadaljevala samostojno propa- Ko si jer prestrašeno meščanstvo opo-1 gando za enotno fronto. Vendar pa osta-mogloi od prvega strahu in ko se je pričela »«jo v veljavi koncesije, ki so jih dali ko-reakcija proti oslabljenemu proletariatu, munisti glede zagovora socialnih revolu-tedaj so se smotri te reakcije, ki je bila J cionarjev. prvotno naperjena le proti revoluciji, v to- Friderik Adler je obžaloval nespravlji-liko izpremenili, da je meščanstvo začelo vost druge in tretje internacionale in pri-rušiti tudi gmotne pridobitve proletariata pomnil, da so nemški večinski socialisti ter postalo tako orodje kapitalizma. Razne in francoski socialni demokratje očividno namišljene in resnične domovine niso bile proti enotni fronti. Sicer pa je po izjavi več v nevarnosti, vendar pa je krvava in komunistov brezpomembno vsako nadalj-nekrvava reakcija šla preko tega dejstva nje pogajanje. Nato so izjavili komunisti in nadaljevala svoje delo tudi še tedaj, ko svoj izstop iz odbora in tako se je končal se je ta reakcija vršila v škodo domovine, ta prvi poskus ustvariti »enotno fronto® ali države, ali skupnosti, kakor že hočemo svetovnega proletariata. imenovati družabno u«t^ro, ki je ali bi Načelni spori med .komunizmom, in vsaj morala biti ideal požteno mislečega Lreformizmom, in Iaži-revolucijo so se tudi meščanstva. v tem siučaju pokazali, da so nepremost- In tako se je meščanska ofenziva izpre- ljivi. Tudi se je pokazalo, da ni Lenin menila v kapitalistično vojno proti blago- samo predsednik ljudskih komisarjev so-stanju delavskih množic. vjetske republike in kot tak najvišji pred- Razni so vzroki, da so ti dogodki našli stavnik današnje ruske države, ampak da proletariat tako oslabljen v boju proti nje- je tudi dejanski duševni voditelj tretje govemu neizprosnemu sovražniku, vendar internacionale, dasi je ta ustanova ločena pa sta glavna vzroka: brezposelnost in pd sovjetske države. Ne smemo namreč razcepljenost delavstva v razne stranke, istovetiti tretjo internacionalo s sovjetsko ki se med seboj pobijajo. Nekateri vodi- vlado. Toda če pomislimo, da je ruska telji delavstva pripisujejo temu zadnjemu sovjetska republika takorekoč prvo dete vzroku še večji pomen kakor pa brezpo- tretje internacionale, zato je jasno, da ofc-selnost. Po njih mnenju je tudi brezposel- stojajo med roditeljem in otrokom take nost le posledica krivičnega kapitalisti- vezi, ki se ne dado tako lahko pretrgati, čnega reda in pa dejstvo, ker se Čuti ka- Sedanji Leninov nastop je morda pripisati pitalizem varnega po tolikih porazih de- poteku genovske konference. Tudi povo-lavstva. V mnogih slučajih pa je brezpo- dom te konference so prišli Rusi do prak-selnost umetno vprizorjena, da se strada- tičnega spoznanja, da je pomoč izvenru-joče delavstvo omehča in popusti v boju. skega mednarodnega proJetariata enaka Naj bo kakorkoli, go«tovo je, da so za i ničli. Tudi genovska konferenca se je iz-svetovni proletariat nastopili budi Časi. vršila pop' Jnoma mimo vseh proletarskih Velika revščina tlači miljone družin, poleg strank. Miljoni organiziranih delavcev v tega pa izgubljajo velike proletarske raznih proletarskih strankah niso niti naj-stranke politične pridobitve in politično manje vplivati na Genovo. Rusija mora moč. slejkoprej sama braniti svojo revolucijo in Komunistična internacionala v Moskvi, sama braniti svojo gospodarsko in politiki nosi glavno krivdo, da je prišlo v vseh čno neodvisnost. Zato je jasno, da ne more deželah do cepitve delavstva, se je za- imeti Lenin posebnega ozira na razne so-vedla velike odgovornosti v novem poio- cialistične dogmatike vseh stopenj, ko pa žaju, ki je nastal za svetovno revolucijo po ne tvorijo ti ljudej niti najmanjšega plusa končanem revolucionarnem pokretu. Če | v ruski politiki, je bilo v časih, ko je bil komunizem v cvetu, umestno strogo diferencirati komunistične stranke od drugih, je s polomom komunizma tudi tretja internacionala kot taka izprevidela škodljivost tega cepljenja za gmotno stanje delavstva. . Četudi je preteklo že skoraj dve leti, od- Zavedajoč se te odgovornosti in deloma kar se je svetovni revolucionarni pokret tudi krivde je prišel iz Moskve klic po ustavil s porazom revolucionarne ideje, ustanovitvi enotne fronte, o čemer smo že vendar pa traja gospodarski boj med ka-obširno pisali v našem listu. ^ pitalizmom in delom neizprosno dalje. Po- ln posrečilo se je spraviti k zeleni mizi sebno ostre oblike je zavzel ta boe ima ravno komunistični revoluciji zahvaliti za zemljo, toda da bi jo dal zdaj iz rok in priznal, da ni njegova last, kaj takega si ni misliti. In tako se zdi, da je mužik izrabil komuniste, ne pa narobe. Kakor znano, niso prišli italijanski koloni v tak položaj, da bi nam tudi on služil za vzgJ led gorenje trditve, ker je revolucija izostala. Teh okoliščin so se pač zavedali mnogi praktični voditelji proletariata, bodisi na političnem, bodisi na gospodarskem polju, cdtod razkol v stranki, ki je prišel do pravega izbruha na livornskem zborovanju v začetku leta 1920., ko smo imeli že davno za seboj septembrsko zasedbo tvomic 1. 1919., ko se je šlo faktično za to, ali revolucija izbruhne, ali ne. Revolucionarni pokret v Italiji se je zlomil torej vsled načelnih sporov med voditelji proletariata, a drugič vsled splošne ašistovske ofenzive. Italija je razmeroma srečno in po-ceni prestala svojo bcljševiško krizo. V kratki dobi je bila možnost revolucije odstranjena in nadaljni fažistovski napadi združerri z vladino pomočjo so zadali politični moči boljševizma v Italiij udarec za udarcem, tako da moremo reči, da je že davno minula vsaka nevarnost za revolucijo. Danes pač noben razsoden človek ne sanja- več o revoluciji v Italiji. Krvavo nasilje fašizma, ki tvori nekako meščansko gueriJjo, zakaj do meščanske vojne ni prišlo, ker niso proletar&ki voditelji sprejeli boja zavedajoč se svoje slabosti, je torej pometlo komunistično nevarnost, Fašizem je dosegel recimo magari svoj idealni smoter in vendar ni prenehal s krvavim bojem proti proletarskim ustanovam. Nasprotno ta boj se je v zadnjem času zelo poostril v vsej državi. Nova nasilja, nova grozodejstva se doga^o v kljub temu, da je politično gibanje proletarskih strank zavzelo zmerno smer in se vrši v zlati legalni sredi. Odkod ta pojeuv. Zakaj ne preneha nezakonito nasilje fašizma proti proletariatu, ampak je rdeči petelin zopet zapel po strehah proletarskih hiš in padajo delavci pod bodali in po revolverjih in bombah takozvane bele vojeke? To vprašanje bomo obdelali v enem prihodnijh člankov, kjer bomo videli, kako se je v začetku politični boj faštzma tizpremenil polagoma v zgolj gospodarski in da so ee prvotni idealni cilj? fašizma z razvojem dogodkov izpremenili. na bi jim služila za brezplačen vstop tretjo internacionalo in v Rusijo. Serrati, ta spretni politični ekvOibrist, ima v Leninu neizprosnega nasprotnika. V tretji internacionaH velja Serrati kot najnevarnejši revolucionarni kvarilec in ne mGre priti več ▼ milost, pa naj se še tako trudi. V dolgem članku je zavrnil Serrati Lenina in mn očita nedoslednost. Brani se proti temu, da ga meče Lenin v isti koš z \Vanderveldejem, Adlerjem Itd. in očita Leninu, da dela proti enotni fronti s takim postopanjem. Tako se je počasi začela krhati takozvana »enotna fronta* že * povojih. In «enotna fronta® je na Sla svoj konec že na prvi seji devetčlanskega berlinskega odbora treh internacional 23. t. m. Prva seja tega odbora je bila tudi zadnja. V začetku seje je izjavil predstavnik druge internacionale Mac Donald, da ne more njegova stranka sodelovati v zbora, ki bi samo va- Polom enotne fronte (Iz proletarskega gibanja). Položaj svetovnega proletariata se je začel slabšati v času, ko je bilo jasno, da je pričakovana svetovna revolucija defi^ nitivno pokopana. V tistih burnih časih, ko je svet z napetostjo pričakoval novih dogodkov, je meščanstvo v vseh deželah z najdalekosežnejšimi popusti t vami skušalo ublažiti revolucionarni pokret množic. In tedaj so se povsod kakor da bi bilo začarano, izpolnili gmotni pa tudi nekateri politični smotri proletarskih strank, smotri, ki če tndi niso bili najvišji in slednji ideali socializma, so vendar ral proletariat z dozdevno edinostjo. Ta^ kozvana taktika «enotne fronte* je le komunistična poteza. Dokler ti ne izpremene svojega stališča in zadržanja napram ostalim strankam, je vsako sodelovanje s komunisti škodljivo. Mac Donald je tudi grajal Čičerinovo delovanje v Moskvi, če5, da je postopal v imperialističnem in kapitalističnem zmishi. Komunist Radsk je napadel nemške socialne demokrate, ki niso znali zagotoviti svobodo govora na javnih zborovanjih. O-čita jim tudi, da niso sklicali še pred koncem genovske konference svetovni zbor proletarskih strank, zato da ne bi motili delo kapitalistične diplomacije v Genovi V imenu tretje mternacionale je stavil ultimatum odboru, če ne bo odbor tremnern zmislu in drugič, nemogoče bi bilo v danih razmerah revolucijo držati. Danes po dveh letih se nam zdi skoraj smešno govoriti o revoluciji, vendar kdor je takrat zasledoval politično- valovanje v Italiji, je vedel, da so bili tisti časi silno nevarni za obstoječi družabni red v Italiji in bilo je skoraj gotovo, da revolucija iz-. bruhne. Da je bila ravno Italija tista dežela, ki se je zdela, da bo napravila revolucijo, za to je bilo več razlocov. Splošna povojna duševnost množic, boljše viška propaganda, samozavest industrialnega delavstva, ki je ravno v vodnem času doseglo najvišjo stopnjo blagostanja so bili nedvomno velike pet ude za revolucijo. Toda ta elita, delavstva, ki je stala na čelu revolucionarnemu pokretu, je imela veliko zaslcmbo v revolucionarnem pokretu vračaijočih se vojaških brezposelnih množic m borbi kmetskih kolonov za zemljo, ki je bila in je še danes gospodova. Tako smo imeli tedaj tri ogromne struje proletariata, katerega skupni smoter je bil strmoglavljenje obstoječega režima, vkljub temu, da so si bile te struje prav malo med seboj podobne in so imele tudi svoje posebne smotre. Če se je mogel na primer odpuščen vojak nemanič navduševati za komunizem, je industrialno delavstvo videlo v zavzetju tvornic in drugih obratov (državnih in zasebnih) svoj posebni smoter, pri Čemer je igral motiv delitve dobička nemajhno vlego. A tretja struja kmetov, ta je stremela za zaposedbo zemlje, ki naj postane njihova last, torej je bilo agrarno gibanje smatrati v bistvu za nekomunistično. Da je bilo vkljub tem trem popolnoma ftiinosinii siužM po nnllfi oKoliMli poljih {Nujen opomin občinski upravi.) Zelenjava in sadje v&nk dan bolj dozoreva in vsak dan raste skrb našemu okoličanu, ki preživlja sebe in svojo družino s pridelki svojega polja. Zadnja leta so se namreč tatvine na poljih v tržaški ckciic: strašno pomnožile. Redek je tisti gospodar, ki zamore pobrati svoje sajdje nedotaknjeno od uzmovičev, grozdje pokušajo nepoklicani že davno, preden je dozorelo, a imeli smo lani primer, da panočni ta! ni zaničeval niti peščice navadne solate. Poleg škodo, ki jo tat dela neposredno s tatvino, pride še škeda, ki jo tat naredi s tem, da tepta grede in nasade, pciomJ ograde, razbije vrata in kvari zidove. Ker so se te tatvine, kakor rečeno, v zndnjih letih strasno razpasle in ker je nai drugi strani okcličansko vrtnarstvo in poljedelstvo za okoličane in tudi za mesto največjega pomena, stojimo tu pred važnim problemom, katerega se mora naša občinska uprava takoj lotiti. Ta problem se i-menuje: zboljšanje varnostne službe. Imamo danes varnostno službo v okolici, toda ta nikakor ne odgovarja. Ne bi odgovarjala niti tedaj, če bi v mestu nc bilo na tisoče brezposelnih in na stotine ,tatinskih krogih* velika beda, če se naj-dejo tatovi, ki kradejo solato. Ni tu mesta, da b! raziskovali vzroke za ta pojav, jasno pa je, da nikakor ne gre, da bi nesil posledice tega pojava naš ekoličanslci kmet m vrtnar. Posebno sedaj ne, ko spada tudi naš okoličan delcma. med brezposelne, ker je v veliki meri izgubil zaslužek, ki ga je imel koi težak, zidar, volar itd. in je sedaj na\ezaiv skoro edino na svojo njivico. Tu mora občina oapemoči s takojšnjimi resnimi ukrepi. S par kHogrami sadja aH grozdja ali — solate tistemu brezposelnemu, ki krade, ni pomagano, a naš okoličan je po nekolikih nočnih obiskih v njegovem vrtu oropan svojega \saitdanjega kruha. Razen tega pri mnogih takih tatvinah, mogoče pri več ni, cdpade do neke mere o-lajševalna okolnost, da so storjene iz potrebe; zagreša jih v prvi vrsti razbrzdana mularija. kateri je zraven vse eno, če je sadje zrelo ali ne. Skratka, vsled nezadostne varnostne službe gre premoženje, delo in trud našega kmeta v zrak. Naš predlog bi bil, naj se poveri organizacija službe poljskih čuvajev okoličanom samim, oni na.j povejo, v kakem ctosegu nai bo vršena varncetna služba, oni nai si V Trstu, dne 1. Junija 192* •EDINOST* Sferam nt pred vsem izberejo iz svoje srede primer-1 izginil je čez hribe In đoEae —- Ftttsch. Nai ne čuvaje, ki bodo poznali kraje in polja in Bovec pa se je bori! Se s srednjeveškimi bur-Imeli najglobokejši smisel za svojo važno | J3®* sto# rr službo. Občina naj bo pri določevanju sredstev za varnostno službo širokih vidikov. A vsa stvar naj se takoj vzame v roke, da bodo naši okoličani že letos obvarovani pred veliko škodo. Ker nam ni mogoče obhoditi vse naše okolice ter pokazati v kratkem izčrpno na vse nedostatke, ki so nastali v posameznih vaseh z ozirom na shižbo poljskih čuvajev, prosimo naše okoličane, da bi nam poročali vsak iz svojega kraja o vsem, kar se tiče varnostne službe na poljih in da bi nam tudi v prvi vrsti podali svoje predloge, na podlagi izkustva in poznavanja razmer, kako naj bi se ta služba zboljšala oziroma spopolnila. Občinski upravi bomo s tem pokazali, da je stvar res splošnega pomena in silne važnosti in da je želja, da bi se varnostna služba z boljšala obča. Na&a želja, izražena o priliki občinskih volitev, da bi se za okolico volili občinski zastopniki iz vrst okoličanov, se žali-bog ni upoštevala, stranke, ki so zastopane v občinskem sve»tu, ne štejejo v vrstah 6vojih občinskih svetovalcev zastopnike okoličanskega kmeta, vsled tega nam ne preostaja drugo, nego, da se poslužuiemo tiska in peticij, da dosežemo vsaj deloma to, kar nam bi šlo v primeri z visokimi občinskimi davki, ki jih plačujemo. o tem, kako se ima v bodoče postopati v proučevanju vprašanj avtonomije in decentralizacije. Končno bo predloženo poro- I^JSLS "zSLJ^hJ^ čiI° o rimske konference medna-sem fcna svoj «ntornel». Zatorej: Hočemo ____K. , ______; „ , ..._______,. pesem zakoni Kako mi in kako oail Čun «00 se uverili, da so vesti o vpadu italijanskih čet na jugoslovansko ozemlje (pri Kastvu) neosnovane, amo takoj lojalno sporočili naši javnosti: ni resi Nobeni oziri nas niso zadržavali, da bi ne dali zadoščenja — resnici l Resnici naj služijo javna glasila. To je naie stališč«. Seveda je neizo-gibnos da listi — posebno dnevniki, In pišejo sproti in ne morejo kontrolirati došEh jim vesti glede njih resničnosti — poročajo včasih vesti, ki niso v skladu z dejstvi. V takih slučajih pa zahteva zapoved dolžne lojalnos-ti, da sledstvenimi državami v kolikor se posebej tičejo novih pokrajin. Kakor znano, sta naša poslanca Podgor-nik in Stanger člana te komisije. Seja gospodarsko-trgovskega odseka pri deželni svetovalni komisije je sklicana za jutri 2. junija v sobo št. 26 pri generalnem civilnem komisarijatu v Trstu. Nadaljevala se bo razprava o dnevdnem redu zadnje seje. Hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, naj-w krasnejše alpsko letovišče v romantičnem Bo-list ^opTavi;VkarTž^r^l^nrfioAtr Teg^' pra- j ^ * otvorjen *er vabi izletnike in letovi, vila se držimo mi in smo se ga držali tudS v***?*« M P0«*; Slovensko planinsko diuštvo, gori omenjenem slučaju. S tem smo najboljše kr * Preskrbelo za poslužili dobri stvari. PripomogH smo, da s« j«: vso. udobnost m izvršdo hidl razna prenovljen- lahko razumljivo razburjenje poleglo. Razburjenje, ki bi ravno v sedanjih velekritičnah trenutkih — ako bi nadaljevalo — moglo povzro- ja. Na razpolago je 40 okusno opremljenih sob v hotelu in dependanci z 1, 2 in 3 posteljami popolnoma prenovljeno jezersko kopališče, Dnevne «Nazione» in zakoa. vesti T^ZllZ ' ***** nirzle in gorke kopelji v hotelu, čolni rtd. čih nedogledne posledice. Kaker pa delajo. naM p^krb^, Zborno prehrano po tukajšnji nasprotni nam list, v slučajih, ko " e ££ g ^ v rxmKmti£Ti je razširila kaka vest, ki jim daja povoda za ^ ' . .T*"?' Vr,'? "T grde napade in obrekovanje naSegTplemena! bPh.m»slf o^oiici m da^i na pestre vrhove in Naj se tudi oozneje jasno izkaže, cfT dotična i *feJul,,Ske alpe ^dijo vsem obbkovdcem -. • ' „ J ' J ai:0 „ najlepšo zabavo in okrepčilo. Od kolodvora vest neosnovana, izrabljajo ,0 vendar dalje vjB Bistrice vozi dnevno ob prihodu svoje nam sovražne izmene. Njihov PoH^p za ^ vlaka ^te-<»nibus do bo- gonjo prota našemu plemenu jim ne ^pu^a, ^ ^ * ^ zvezTzelo ugodna. ^a"fc°er dfse T1^ nadalj^a pojasnila dajeta ho^^i ^hnejoCS^Cpar dn\ *li pStem plgrevafc zop^t' Sloveadcega planinskega druitva OHL Nekaj ponudb za iinkolH: Voli®, bombaževinasl, rožnat L 3.90 •i iv modne barve ........ Voli©, bombaževinast kakor volnen, bog te izbere . . Tiskano blago, fine vrste solidne barve..... Tiskano blags DSrndl, rožnat . ....... Crepon, za ve 31 je, fant. risbe Volnonl Foulard, bombaž, mod. risbe L 9.— Gobasto blago, bombaž. enotne barve...... 0«— Organdis, enotne barve, po« polna Ubera...... 12.— CrSpe marocrušne, bomb. „ 16.90 Gobasto blago, bombaž. fant. dvojna visokost . . . „ 16.— Cr&pe, volnen, popolna izbera „ 19.— uSIfn, line vrste.......... . L 22. — 4.00 5.50 6.— 7.50 8.— Velika Izbera kopalnih potrebščin Ženska kopalna obleka iz blaga...... ff ,, ft iz pletenine, zadnji modeli Moška kopalna obleka od L 12.— naprej v Ljubljani, Kralja Petra trg St. 2 in hotelsko vodstvo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Koncert pevskega zbora učiteljske «Zveze» je res dogodilo nekaj grdega, na slovanski pa J V 4' 4 dela krvava krivica. Ta- tejjska «Zveza» koncert v Postojni. Poleg in zopet, da le prelivajo olje v plamen mržnje proti nami Tako se nadaljuje razburjenje na obeh straneh: na italijanski v domnevi, da se XT . vsled zavesti, da se ji ISazione. ne mara po- (ko sc aposto!at poštenega časopisja KUPUJTE ZflHKL' ogrosnnega zbora nastopijo tndi solisti s pe- pvun. ,.__.__. 11___• t____>.i .. ut. prstrti v vpraian^i imena .BovecSpozabila ^ vzg^udstva - izpreminjaV nasprotno! ^J* P« ^^J^ d^je kvartet na k>k in citator. V splošnem se bo izvajal kakor v Goricf v Postojni ob priliki se je tako dalcc, da nas, sicer na komaj opaž-1 Ako bi se časop;sje ne izneverjalo temu apo- . . . - . R^pH n' ZafrtU^/tdl ZalUeVe stolatu, ako bi blažilo in ne razpaljalo duhov,' skora1 istl ?Pore<* . 4 . , -. > t(^Uo» imenuje ona to): Dajte nam zakon, J ako b5 zmdo bHi ^^ m objektivno tudi na- : f^« P™ditve. Spored za postojnsko priredi-proč s samovoljnostim različnih uradnikov.____j_____j_____:____m*____j__te v te deloma nekoliko skrajšan, datoana oa Na; povemo «Nazicne», __ _____________________ __________________ še prekositi gorišld koncertni večer, o katerem so pisali zelo pohvalno ne samo naši, temveč tudi italijanski in cek> listi izven državnih «xrtornel» kake melodiozne italijanske banka-role in tudi ne za kak naš kapriciozni argument, ampak za zelo resno stvar. Će se bo delal zakon, vemo, da to to delo v rokah resnih ljudi m ne mladih, razgretih, sarac-lastnih uradnikov ali — urednikov, vemo, da bodo pri tem delu sodelovali tudi zastopniki našega na-roaa, vemo da bo to delo pod kontrolo trez-aega javnega mnenja 40 miljonov Italijanov in . — ----■ a ko o i znaio oni iqairo m oojenuvno tuai na- * . 1 . , ,x ... , . .___ različnih uradnikov.; drugorcdc-m, oziroma političnemu dm-itev Je deloma nekohko skrajšan, dvorna pa da ne gre tu za n: kak gami5fjenikU: bi ne bilo prišlo do tako ojstrih ponmozen z novimi tockamizbora^ zato utegne . ... . ... , * , . ' . So nc.bnnii itn.ifflrS Ifnn.-ttrHlJ vor-ar IratA. in grdih oblik političnega m narodnega » boja teh krajih! Rusi in V&Likaa. Iz duhovnSkih krogov smo prejeli: Neoporečeno dejstvo je, da stojimo na pragu velikih dogodkov v cerkveni zgodovini. Odkar obstoji razkol med vzhodno in zapadno cerkvijo, se ni 5« nikdar ruski narod tako prostodušno približal zapadu kakor poslednje dni. mej. — Ker je v istih dneh odprta tudi poetojn ska jama, se bo nudil početnikom Postojne dvojen užitek: lepota podzemske jame in pa sila m lepota naše pesmi. Odpretje kopališč. Mestni municipij javlja, da sc javna kopališča pri svetilniku, pri Sv. nekoliko miljonov ostalih Evropejcev, a ne i Predstavnik ruskega naroda m predstavnik SvVScbofci in v BaHuivljah od- samo pod kontrolo par tržaških prenapstsžev.: sapama« cerkve rešujeta z dogovorom najvaž- j . za občhjstvo fatfa. Urnijt je sfe- 2ato ponavljamo svoj *ritornel»: Zakon ho-i P^ vprašanja._Fapež m zamudii lepe prilike pri tej dobro znani tvrd ki Trst - Via Trento št. 8 - Trst Brzojavni naslov: ZanklH^li Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben. OOBfiOmNA MANUFAKTURNA ?V£DKA » aea— a g^ čemo, ker smo navajeni spoštovati! zakone! Iz zadrege, v ikatero se je «Nazione» zaplela s svojim ori roma našim «ritorrielom >, si skuša pomagati na zelo spreten način, za katerega bo gotovo žela obilo pohvale pri svojih čitate-rph. «Nazione» nadaljirje namreč v tem smislu: Najprej moramo biti na jasnem, kaj to pomeni, da za kak kraj »obstoji italijansko ime.» Će gre tu za starodavna italijanska imena, je lo en račun. Enake pravice morajo seveaa froeti tuda starodavna slovanska imena. Če pa gre za različne Monterupiao, Moniespi.no, Montefreddo. Grancino, Sasselto, Costiero rld., kafcera imena do včeraj še nikomur niso biia znana in katera najbrže še danes niso znana ure»cžmkom pri «Narione^, potem je zopet drug račun. To je zelo udobno stališče, reči: če že obstoji italipnsko ime. Če ga ni, bo pa v eni minuti gotovo. Italijanska uradniki so v tem ozaru mojstri. Ker fe cNazione® udarila tudi na «pametno* struno, jo vprašamo: kaj je bolj pametno, obdržati starodavno, živo slovansko ime, ali pa faneti kar najcnkrai isti kraj dve, tri in 5e več italijanskih imen? N. pr. Komen — Corae-no in Cocniniano, Trnovo — Torrenova in Ter-raneva, Zrenj — Stridone 2'n Sdregna, Cerov-Ije — CeroglLe, Cercgliano, Cerelto in CersHo rstrrano? In navada. Draga «Nazione^, saj navado bi mi še raje sprejeli nego zakon. Saj so naša imena v navadi že nad tisoč let! Ali se spominja «Nazione», k?4kšen krik se je vzziignŠ v ii^Kiasaskem taboru, ko smo se mi pri imenu Koper skliccvali na starodavno navado? Tedaj seveda navada ni veljala. In tiste navade, na katere misli «Nazione», so zelo piškave. Kij navedemo kak primer: Že davno je od tega, kaj- je «Piccolo» skoval za naš Boljunec „ . o blagajni za hranilne vloge in posojila, besedo Bagnoli. Ali sc ta beseda rabi? Če bi predpisov o mladoletnosrti ter različnih za-«Nazione» to hotela trditr, bi jo vsa^k tržaš*x konov gospodarskega značaja. Na dnevnem deči: za mesec junij in julij od 6 do 21, a za avgust 2n september od 6 do 20. tire. Kopališče pri svetilniku bo ob pondet^k&h, sredah, petkih m sobotah od 14 S do 16 na razpolago vojaški posadki, ravnotako kopališče pri Sv. Soboti ob pomfeljkih, »redah ki petkih od 15 do 16^. Kopališče pri Sv. Andreju je namenjeno varovancem sirotišnice in občinstvu po urniku, W je različen za moške in ženske. Ta urnik je j pribit na kopališču od zunaj. I Od Sv. M. Ms sp. Dne 13. preteklega meseca je priredil odsek za socialno izobrazbo društva •Presvete* javno predavanje v prostorih «Slarve». Predmet, ki si ga je predavateljica gčna. Marija Čok izbrala, je bil dokaj primeren posebno za sedanje čase. Predavala je o vplivu alkohola in tobaka na mladino. Številno ob- njena tzva- 1 janja ter se popolnoma u ve rilo po primerih, ki jih je od predava tel pce slišalo, da tiči v nezmernem zavživanju teh Škodljivih snovi, gotovo zlo. Kakor zadnjič pri predavanju je tndi to pot žela gčna M. Čok obko odobravanja. Nato je še gosp. Drag. Fregorič očrta! posledice, ki jih to pre obilo zavživanje povzroča ter pripo-' ročal posebno mladini, da se tega kolikor mogoče izogiblje. Po zaključku se je občinstvo z zadovoljstvom v srcu razšlo, ter si zaželelo zopetnega takega snidenja ▼ krogu hvalevredne predavateljice. Mag da le ne an. DruStven« vesti Podružnica CMD pri Sv. Jakobu. Nocof ob navadni uri odfcorova seja. Radi nastopa gojencev in gojeok otroškega vrtca polno številna udeležba odbornikov neobhodno potrebna. Odvetniški in notarski uradniki v Trsta! Nocoj ob 7'A v navadnih prodorih sestanek radi praznikov in angleške sobote. Poroča pripravljalni odkar društva. Trža&o pogrebno društvo pri Sv. Jakob« naznanja, da se vrši v soboto redna odbor ova soja v društvu «Jadran*. Sprejemajo se novi člani. Pevske društvo «Slm» pri Sv. M. M. sp. priredi ob priliki svoje tridesetletnice, dne 25. . . - . . junija L L veliko spominsko slavno«t, na ka- zafon* o javni varnosti,! tero žc opozarja ona bratska društva, carinskih zakonov in pravilnikov, zakona katera so bila svoječasno vabljena za sodelo- ki se mu je nudila na konferenci v Genovi, da stopi v stik z velikim ruskim mir od oni in Či-čerin se ni obotavljal sprejeti potrdila diplo-matične spretnosti tudi cd tega veleuglednega mestla. Ta nastop komentirata z živim zanimanjem vshe-d in zapad'. Vprašanje zjedinjenja je prišlo na dnevni red. Kako smer bo imel ta prvi korak in s kakim uspehom bo oblagodarjen, se ne more še reči. Na kako stališče se bo postavil ruski narod, ni še jasno. Jasno pa je, kaj je boljševičke vlado dovedk) do tega koraka. Dogodlki zadnjih časov nam osvetlju njihov položaj. Boljševiška vlada je namreč zaplenila vse cerkveno premoženje in daje v najem cerkve in cer k. predmete pobožnim družbam po potrebi in okoUčinah z najemnino ali pa brez ^^^ 2 vpetostjo porisalo najemnine - kakor se p zdi umestno. — Ta, ^ ter Se popolnoma uverilo korake je močno razburil rusko ljudstvo, ro mnogih mestih so bile velike vstaje in zdelo se je, da bo ta odredba povzročala padec boljševičke vlade. BoljSeviki so hoteli s silo zadušiti te upore, ki so se naglo širili po mestih in po deželi. Spoznal? so pa pravočasno, da jih tako postopanje ne dovede do cilja in so si rajši s spravljivim dogovorom pridobili privržencev med škofi, duhovniki m ljudstvom. Potegnili so na ta način večino na sn'ojo stran. Posledica tega je bila, da so lahko očitno nastopili proti patriarhu Tih onu, neizprosnemu nasprotniku, ki so ga internirali in spravili na zatožno klop. Patriarh Tihoo je branil stanovitno cerkveno pravo in dolžil vlado «sefccs(krunstva», končno pa se je odpovedal svoji službi, ko je videl, da orna večino škofov, duhovnikov in ljudstva proti sebi. Patriarh ovo vprašanje se bo rešilo na bodočem cerkvenem zboru. Ali prkfe že na bodočem cerkvenem zboru vpražanje zjedinenja na dnevni red, bomo Ide videli. Seja osrednje svetovalne komisije. Osrednja svetovalna komisija za nove pokrajine je sklicana v Rim za 7. 6. t. 1. in naslednje dni. Dnevni red obsega: ureditev vprašanja avstrijskih državnih uradnikov, raztegnifev različnih zakonov na nove pokrajine, kakor, Trst — VSa ftsszin! Stav. 37 (prej Via Kuova) — Trst naznanja ccnj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške in ženske obleke, platna, bomfeaževine, volnenih odej, žtmnlc in vatiranih odej lastnega izdelka, triiža, volne In žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da Je preskrbljena z bogate izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. I8SS3BSS ecEHHnaaHBBaMBnBso cnoE^sss as^sesfl |Č1C. Velika izbera KONFETOV, ČOKOLADNIH BOMBONOV itd. itd. — KRUH pečen večkrat na dan. — Postrežba točna. Pfl S«. Motu 0 Mlrnltl FORCI Via Qm Caprln št. 5 (prej vla Efta) dobite najmočnejše in naj rpcžnejSe obuvalo za iročke, ženske in otroke. VELIKA IZBERA OBUVALA ZA BiHMO Delavsko obuvalo po jako zmernih cenah. PedruZnKaa Vla »dino St. 2 (prej via Bslvadere) V SKLADIŠČU V2a Geppa 17, se prodpjajoi po zelo nizkih cenah poročne sobe, z mdzico in 2 stoloma za L 1100, krasne poročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe s stolicami s__ pravfn,"s®,em °d L3000 naprej, pohištvo za POZOR! Krone, korale, zlato, platin 3>6 TOMBOLA se bo vršila v nedeljo 11. junija v Nabrežini. 1011 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 Kl-lONE srebrne tn zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, IT. 10 vrt, kuhinjo, predsobo, pisarno, tudi' posamezni koaš, stolice in naslanjači. Preprodajalcem žn hotelirjem se da popust. 1039 in zo- bovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16 KLAVIR, popoln, nemšk znamike, se proda za L 2000, pl&niho z močnim glasom L 3200. Roasett? 24, I. desno. 1090 SS^'bJ^^M ^ - nadalje vpražania se do- ostvarili »navado®, da so ga imenovali nodkov m izdatkov novih pokrajin, tzvrše-«Flitsch». In, roko na erce, draga «Nazaone», j vanja opcijske pravice za italijansko dr-tudi marsikateri Itali^n 9e je posluževal te • žavljanstvo, izmenjave obveznic avstrijske- •navade«. A glejt «Flič» je zapis kala burja in ga predvojnega dolga. Sklepalo se bo tudi je tudi predavanje. vanje, so uljudno naproiena, da. ae v najkrajšem času prijavijo ako sodelujejo, in s katero pevsko točko nastopijo. Odbor. M. D. P. Magdalena. Danes ob 20H sestanek m&ndoHnistična skupine. Udeležite se ga pol-noatevilno. Načelnik Slov. akadL fer. Avžtro «Balkan*. Danes običajni sestanek ob 20.30; na dnevnem redu Predsednik. PODLISTEK C0 r ŠTTURGEN JEV: uu&m I I {Iz ružčine prevedel Ivan Voak.) Spočetka tnu je šio dobro: kot uradnik je bil skoraj na mcafu, ne preveč reden, zato pa skrajno samozavesten in spreten; toda silno si je želel naglo napredovati — in mu je izpod letelo, izpodtaknil se je in bil prisiljen iti v pokoj. Kaika tri leta je preživel v svoji pošteno prrdobljeia vasici in se je nato naglo poročil z bogato, polizobraženo posesJnico, ki jo je ulovil s svojimi neprisiljenimi fn posmehljivimi manframi. Toda P ig asova ur a v je bil« te razdražena in se je skrsala, družinsko življenje «xu je presedalo... Po nekoliko letih skupnega življenja mu je žena skrivaj zbežala v Moskvo fa prodala nekemu prevejanemu afaristu posestvo, na katerem si je Pigasov ravnokar postavil grad. Ta pcr.lednj! udarec ge je pretresel do temelja. Začel je pravdo z ženo, toda ni nič opravil... Preživljal je svoja leta osamljen, vozaril se je k sosedam, katere je za hrbtom, pa ClidS v obraz zmerjaL Ti so se njegovim besedam napol prisiljeno grohotali, dasrravno se fa niso bogve kako bali Nikoli več m vzel v roke nchsno knjigo. Imel je okoli sto dui; njegovi muiiki nrs* trpeli pomanjkanja. — A, Constantin! — je vzkKknala Darja Mi->*ajl®vna, ko je vstopil PandaievakL — Ali priti« Al«xandrme7 — Aleksandra Paviovna mi je naročila, naj ia vam 7aKwa^m xa do vabilo, ki si j£a Štejejo v posebno čast, — je Izklepetal Konstantin Dšoanidič, ter se prijazno priklonil na vse strani, as t cisto, toda belo ročico prišprčenih nohtov sa je pomladil rferbno počesane lase, — In VoHncev, pride tudi? — Tudi oni, milostiva. — Torej, Afrikan Semjonič, — je nadaljevala Darja Miha^ovna obrnivši se k Pigasovu: — po vasem mnenju so vse gospodične nenaravne? Pigasove ustne so se skrivile po strani in nervozno je sunil z Jahtom. — Jaz pravim — je začel s počasnim glasom — ko ga je prevzelo največje ogorčenje, je vedno govoril polagoma in razločno: — jsz jaz govorna o gospodičnah na splošno — o navzočih, razume se, prosim... — Toda to vas ne ovira, da ne bi o njih ravno tako mislili, — ga je prekinila Darja Mihajlo vna. — O njih molčim, — je ponovil Pigasov. — Vse gospodične so v skrajni meri nenaravne — nenaravne v izraževanju svojih čustev. Če se n. pr. katerakoli prestraši, ali razveseli, ali razžalosti, tedaj se najorej dati svojemu telesu graciozen položaj (Pogasov je prenesramno izbočil život ki raztkrečil roke) m še-le potem vzklikne: Ahf pa naj se zasmeje ali zajoče. Vendar pa se mi je nekoč posrečilo (tu se je bravo! To je bil glas prirode* lo je bit naravni krik... Bodite vedno takširff Vsi t sobi so se zasmejal!. — Kakšne neumnosti govorite, Afrikan Se. mjonričf — je vzkliknila Darja MHiajlovna. — Saj vam verjamem« da suvate s kolom v bok dekleta! — Pri Bogu« s kolom, z velikim kolom, ka-koršne rabijo pri utrjevanja trdnjav. — Mais c'est trne horreur ce que vous cKles lik, monsieur, — je vzkliknila, m-lle Boncourt in grozno pogledala grohota jo če se otroke. — Saj mu ne smete verjeti« — je rekla Darja Mihajlovna.: — saj ga poznate? Toda odovoljma Francozinja se ni mogla Se dolgo časa pcmairki in neprestano je nekaj godrnjala predse. — če verujete aH ne, — je nadaljeval s hladnokrvnim glasom Pigasov: — ponavljam pa. da sem povedal čisto resnico. Kdo drugi bi to zmogel rase« mene? Po vaših besedah sodeč, sem prepričan« da mi tudi ne boste verjeli, da mi je naša sosedmja Čepuzova Helena Antonovna« sama, povdarjsm, sama pripovedovala, kako je spravila v grob svojega lastnega nečaka. — Kaj ste si Se fnafeSi! — Dovolite, dovolite! PosfaSajte tn sami sodite. Vedite, da je ne Selim obrekovati, jaz GOSTILNA, vpeljana, z obilno opremo, z de. kretom za klet, najeta za tri leta se proda zaradi odpotovanja. Naslov pri upravništvu. 1091 ORKESTnON za gosišlno, češki izdelek, velik, za ples m koncert se proda zaradi odpotovanja. Naslov pri upravnlštvu. 1092 KOLO, novo, znamka «Viktori» se proda pod ceno. Vta Udine 35, III._1085 PRODAJALKA, izvežbana v manifakturni trgovini, vešča slorvenskega, hrvatskega, nem-ikega in italijanskega jezika, nastopi lahko takoj službo v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Prodajalka« na upravništvo. 1086 UBIRALEC in popravi}« !ec glasovir^v in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. vio Coroceo 1« V. nadstr. 17 SVINEC mehek (olovo) kupujem vsoko množino. Naslov Kuret, Scttefontane 1. 195 MIZE in stolice zložljive, za gostilno in vrt, pr izredno niz kili ccnafc. Via Geppa 17, skladišče. 1078 ■rifcjHV* .HUJ MN^jLLimtMMBmmBaasBam fu Alessandro 36 HIŠA, nova z gostilno in prostim stanovanjem, pri tramvajski postaji via dellTstria, se pro. da za L 30.000. Via Madonnina 4, II, 3—6. 1087 15 DO 16 LETEN deček se sprejme kot učenec za pekovsko obrt. Samo zdravi in pošteni dečki imajo prednost. Predstaviti se osebno. Ante Mlakar, Sv. Peter na Krasu. 1083: STANOVANJE z dvema sobama, kuhinjo in; sobico, prazno aH meblirano, se išče za v najem. Eveatuelno se kupi. Naslov pustiti pri upravnifrtvu pod «Stanovanje». 1084 Ffgasov zadovoljno nasmehnil), da sera v neki jo celo ljubim, to se pravi r kolikor je sploh posebno nenaravni gospodični vzbudil resničen mogoče ljubiti žensko; v vsej njeni hiši ne dobite knjige razen koledarja. Citati ne more drugače kot naglas in potem se le pritožuje, da se H izbuttjo oči.. Skratka je to dobra ženska m njene sobarice so rejeae. Čemu bi jo ob- nepotvorjen čuvstven izrazi — Na kaki en načfin? Pigasove oči so se zabHskaie. — Sunil sem jo zahrbtno z lesenim Idolom v boki Ko je zakričala, sem p rekel: bravol rekoval? DELAVCI (roekarske družine) se sprejmejo za stalno oulot v Lajteršperski opekarni pri Mariboru, Jugoslavija. Stanovanje z razsvetljavo in kurjavo na razpolago. 34/22 Trst, sla San Setostlsno 3, Trs! VcUka izbira pohištva, žimuic in vatirane odeje po zmernih cenah. &MBUL&YQRi3 za spolna, s3iiiti?no» kožna 1» etrolko belGZRl 44 D.ra G. & 3. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifititične b Jezni, zoženja ln vnetja cevi in kapaven. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilltičnih okttženj. Sprejemata od 10 do 12 in cd 14 do 17. Cerčcc, Clttzzs KaC oSč Tommateo tem oziru {e majhna, je bila bronasta svetinja že precejšnje odlikovanje. Lansko leto 1921 je bila v Vidmu razstava ročnih del in takrat so naši šoti naklonili najvišje odlikovanje — zlato svetinjo. Strokovnjaki so občudovali nase izdelke, pa jih le kot «nemški izdelek* ocenjevali in tudi naše navzoče učitetjioe le kod Nemke iz bivše Avstrije predstavljali. RekK so: glejte kako natančni in solidni so Nemci, taka le ročna dela izvršujejo, ki so zelo zamudna a vendar tako čisto m dosledno vsa izpeljana. Da Nemci so daleč pred nami t* Bik> je pa vse razstavljeno blago le izdelek pristnih Slovenk, naših Idrijčank. Povodom obiska kraljeve dvojice v Gorico je ravnateljstvo obrtnih šol vprašalo vodstvo naše šoie, ali bi ne bilo umestno pokloniti T'v sdki osebi kak umeten, pristen idrijski izdelek, in s tem pokazati, kaj zmore naša obrt? Bilo je k 14 dni časa zato. V par dneh je zasnovala in izrisala načrt učiteljica Ana Troha, vodstvo je takoj razdelijo delo med najboljše učenke, učiteljice so nadzorovale vse delo in pravočasno se je izvršilo. Par ur je bito na ogled! prijateljem naše obrti v čipkarski šoli. Vsak je hvalil natančno in fino delo. Na en meter v kvadratu je iz križan tem m pirmernih okraskov sestavljen nakitni prt v sredi emblem »Idrija 1922*. Vse je iz finega tankega sukanca umetno zvezano, ne dobiš niti najmanjšega pogreška. Onim ki je znana ta zamudna in počasna obrt se je čudno zdelo, da pri toliidh drobnih luknjicah se niti ena od druge ne razloči, vse tako matematično, natančno izdelano. Reklo se je, tu vidimo zakaj naša šola lahko tekmuje z izdelki iz Francoske ali Belgije. Da se pa ne bo zopet to delo kazalo kot umetnjna Nemcev, kakor zadnjič v Vidmu, pribijamo, da se je izdelek zasnoval v slovenski glavi, da so ga sestavile in narisale le slovenske roke, izdelale učenke naše šole, ki so vse rojene Slovenke. Naj še omenimo, da \e> učiteljica Ana Troha rarisala in sama sčipkala altarna prta za idrijsko župno cerkev. Pri Šmamicah se vidi v maju antipendij, ki kaže Marijiino oznanjenje, v postu pa pri velikem altarju orodje trpljenja v lepi skupini. Kako težko je vezati s finimi n; tki obraz, ali gube v oblekil Kdor nima okusa in spretnosti za to se z••» 1525 Libera Triestlna • • •••••••••••• 478 Llojrd .. .................1270 Lussino ..................640 Di*. A. Oruso¥in specialist za kožne in spolne bolezni tet negovanje kože, perfekcioniran na du. najsklli klinikah.' Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Pfazza grande) Travnik hiša Paternoli. 60) Uvozna in izvozna tvrdka Đeblasio i Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti luki št. 4 opozarja na novod šle velike partije stekle-nine, porcelane, emailirane kuhin;ske posode in najraz.'ične ših Šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. • Vse blago Je češkega izvora. - 149 185 370 239 590 310 271 ftartlnolich .......... Oceanla . ' Premuda Tripcovich •••••••••«< Ampelea ...••••••»»< Cement Dalmatia Cement Spalato . •••••••< Tuja valuta na tržaškem trgu: ogrske krone................—. 2.30 2.44 avstrijsko-nemške krone ...... —.19.— —.23 češkoslovaške krone ....... 30.70.— 37.25 dinarji ............. 27. 27.50 i le jI *.....•........ 12.75,— 13 oO . marke ..•••••••••••• 6 90.— 7.55 dolarji.............18.90— 19.10 francoski frank! ••••••••• 174.50.- 175.— švicarski franki ......... 368.—.—367.— angleški funti papirnati............84.90— 85.25 ! angleški funti, zlati napoleoni 96.25.— 98 25 77.- 77.50 Bu£?ef MIHoni Stegu) Trst — Vsa XXX ottobre 19 — Trst IZBERA: gnjatl, salamov, sira. Itd. — Dreherjevo pivo, posebna vina, teran, briško in istrsko NB Naročila z dežele se izvršujejo še isti dan, ko mi dospejo. Cenj. odjemalcem se toplo priporoča udani lastnik (380) MILLGN9S. vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 aBii^nii gi^iis^Bis^ii^^ liEsssai Srebrne krone In zlato plačujem po najrišjiii cenah ALOJZIJ POVH Trst Piazza Garlbaldi it z 8 (prej Barriera) Hajtf tasti fmi zavod. " ■ .... . --------~ - - . — 1 ■ "T" . --------------- _ t TržušKu posojilnica in Mnlcfl registrovana zadruga z omejenim poroštvom. uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za slranKe cd 9 do 13. Ob neclel|ah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. Ufa O&rlMim 10 — Gorica — ex Via M Teatre § KI Na drobno ¥eiika saloga. Na debelo s Bencin, petrolej, karbur, navadna in lina mazila, glazure, barve, g laki, vrvi, šp*ga, ovojni papir i« t d. = Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri. ,, g Lastna zaloga v Tolminu pri „Konsumnem društvu za tolminski okraj v Tolminu". Naizmernejse cene. 40 Kč jO se ZASTOPNIKI Id PREPRODAJALCI v vsej Jolliskl Kojlnl. IIBailli^lliraBlIBB I!l»IIHBimill! enas Vesti Iz Istre Narodni pevci ▼ Dragi obžalujejo, da se niso mogE udeležiti veselice, ki jo je priredilo društvo «Prosveta» na Kolonkovcu dne 28. m. m. Vzrok je bil v dejstvu, da je večina pevcev morala onega dne v službo na železnici. Brez zamere torej in na svidenje! Eden pevcev. DAROVI Za «Šolsko draitvo v Trstu so darovali noten planinci« zbrani pri goep. Kastelicu v Materiji L 15.—. Književnost In umetnost Andrej Strug, Jutri. Iz poljščine prevel Vilko Mazi. Prevodne knjižice VII. zv. v Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din. 8. po pošti 75 para več. Strug je eden najodličnejsih predstavnikov poljske moderne, Id je ustvaril poljsko ^ novo-romaotiko. Komaj v teku par let je napisal bo- ifckln entanrA n mif ^ 1 nr> ^ rl La^amki« 1 L *nroif l* kri- I z ve- _ . „ w ^ ____^ černim vlakom, ! ženosti in sovrastva proti nam kaže s tem, da gato zbirko nove£ med katerimi je sprejela kri- Kdo izmed Dornberžanov bi ne bil veseljovaja na ravnateljstvo druge poštne upravi-j tika bai «Jutri ...» z največjo hvalo. «Jutri...* ■ leg a programa? Mari ne sledi jasno iz njega, I telje, Jci sprejemajo pisma • samoslovensko ie en sam harmoničen niz pretresljivih scen i JADRAN! BANKA Delniško Slovnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in cjene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Erceguovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stade Bank. 47®. ki jih Izvršuje vse banine posle. PREJEMA VLOGE dq Hranilna knjižice In na tekočI račun ter JIH obrestnle do Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. - Daje v najem varnostne predale (safes) ■■■ ■ ■ Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmio štev. 5 — Via S. Nlcol6 itev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.