MUČENICA NA KRALJEVSKEM
PRESTOLU. F. K.
Zc lani smo omenjali krivic, ki jih dela
evropsko, zlasti tudi avstrijsko časništvo in
posebej še slovensko—srbski kraljici Dragi.
Zadnji čas so se ponavljali ti blatni na-
padi, katere more zakriviti le umazana
duša plačanega Zida ali ljudje, ki so od-
visni od židovske internacijonale ali pa
zaslepljeni sovražniki Slovanstva.
Ti ljudje blatijo srbsko kraljico prav
kakor da je kaka priprosta — urednica
slovenskega ženskega lista. Nič bi jih bolj
ne veselilo, nego če bi mogli napraviti
razdor med kraljevsko dvojico in razdor
med vladarjema in med narodom. V po-
jasnilo zadnjih homatij dunajskih šmokov^
proti kraljici Dragi priobčujemo izvadek
iz brošure, došle nam od prijateljske strani
iz Belgrada, z opombo, da smo svoj čas
poskrbeli za to, da je vsebina te brošure
potom cenjene »Edinosti« prešla tudi v
druge slovenske liste ter prispevala, da se
na Slovenskem spoznava resnico o slovan-
ski .Srbiji.
Brošura prinaša prevod razgovora, ki
ga je imel dopisnik »New York Heraida«
(pariške izdaje) s kraljevo dvojico srbsko.
Evo glavne podatke iz nje :
Kralj je rekel imenovanemu dopisniku :
»Vi zamorete izjaviti od moje strani, da so
absolutno lažne vse vesti, ki se nanašajo
na mojo abdikacijo, ali da obstoji kakšna
agitacija v moji deželi zbog prestolonasled-
stva ; recite, da zamorejo take vesti edino
prihajati od sistematskih neprijateljev moje
dinastije ali pa od ljudi, katerih možgani
so zmešani. Take vesti so docela fanta-
stične in ravno toliko verojetne, kakor bi
bi bila vest, da imajo ljudje po belgraj-
skih ulicah peroti !
»A nasledstvo, Vaše Veličanstvo?« —
je vpračal dopisnik.
»Kar se tega tiče«, je odgovoril kralj,
»imate mojo izjavo pred skupščino v od-
govoru na adreso, katero mi je ista pred-
ložila«. (Tu je kralj izjavil svojemu narodu,
da on tega vprašanja ne smatra za nujno,
in narod je soglašal ž njim).
»Je-li v tem kaj pameti, Vas vpra-
šam«, je dejal kralj, ki je bil sedaj videti
razburjen ter je govoril hitro in energično,
»če se povdarja že sedaj, da v mojih in
kraljičinih letih ne bo naslednika ? Po
okolnostih ne morem nikakor dopustiti ta-
kega vprašanja. — Ce bi imel — brata,
bi bilo obče stanje drugačno. On bi bil
naravni presumtivni naslednik. Na žalost
ne spadam v to kategorijo in nimam dru-
žinskega naslednika. — Toda mi imamo
lahko naslednika vsaki čas. Zato bi, po
mojem menenju, ustvaril le nove kompli-
kacije, če bi imenoval naslednika, ki mi
ni udan in ki bi takoj  postal  pretendent.
— Zato, in s pogledom na vladanje 20 do
30 let pred menoj, ne uvidevam nujnosti,
da bi si ob takih okolnoitih imenoval na-
slednika. Narod pa se v tem slaga z menoj.
— Po preteku 10 let še le bi se stvar
mogla iznesti pred narodno zastopništvo,
če bi ne imel otrok. Kralja holandskega
so neprestano nadlegovali radi prestolo-
nasledništva. In še le v starosti se mu je
rodil otrok«.
Dopisnik je vprašal dalje: »Hoče-li
Vaše Veličanstvo odgovoriti na trditev, da
je vprašanje o abdikaciji kraljica iznašala
iz gmotnih razlogov?«
Kralj je odgovoril z indignacijo:
»Niti jaz, niti kraljica je kdaj govorila
o tem vprašanju. Jaz sem skrival pred
kraljico časnike, v katerih se nahajajo no-
tice o tem, toda po nesreči jej je jeden
padel v roke. Ona je prišla k meni zelo
razžaloščena ter me vprašala, zakaj jej
nisem rekel, da se objavljajo tako sra-
motne, lažne in podle trditve«.
»Če bi jaz želel abdicirati, bi to storil
za časa proklamacije. Tedaj je živel moj
oče in jaz bi mu bil lahko izročil vladne uzde«.
46
Na vprašanje, hoče-ll kraljica demen-
tirati, je odgovoril kralj hitro: »Vsako be-
sedo takih nesramnosti ! Kraljica ni nikdar
niti pomislila na abdikacijo. Istotako so
lažni dostavki, da je kraljica predlagala
svojega brata za presumtivnega naslednika.
Ne, kraljica ni nikdar govorila o taki in-
famiji«.
Po tem zatrdilu je dopisnik menil, da
bi bilo važno, če bi kraljica sama pove-
dala kaj o tej stvari.
Kralj  pa,   kakor da bi ne slišal  te
opazke, je nadaljeval :
»Razven tega pa je vsa dežela v tej
stvari na moji strani. Morem Vam reči, da
je vse te vesti o nasledstvu —¦ in to pra-
vim odkrito vsemu svetu — »izmajstorisal«
bivši minister in predsednik min. sveta
Vladan Djordjević, ki je to vprašanje več-
krat pretresal z menoj pred mojo poroko.
— Vladan Gjordjevič je sedaj izven dežele
in živi na Dunaju. On je napisal in razširil
več člankov o tem predmetu in on je ne-
prestano v tesnih zvezah s pretendentsko
familijo Karadjordjevićev.«
»Ali ni Vaše Veličanstvo nikdar raz-
motrivalo vprašanja o abdikaciji ?« je vpra-
šal dopisnik.
»Vsi taki poskusi so absolutno lažni,
in to iz razloga, ker stališče vladalca ni
tako, da bi se je moglo zapustiti«.
Z resnim naglasom je kralj nadaljeval:
»Če zapreti mojemu prestolu nevarnost,
jaz bom ga branil z mečem v roki, na
čelu svoje zveste vojske, kakor se spodobi
ustvaritelju nove Srbije, - Kako neumna
so poročila o notranji neslogi, vidi se iz
nedavnega potovanja, ki sva je jaz in kra-
ljica izvršila po deželi. Povsod sem našel
izrazov in demonstracij najgloblje lojalnosti
od strani naroda srbskega napram dina-,
stiji. — Financijske razmere moje države
so resne, toda obupne niso«.
Kialj je izrazil nado, da se finance
popravijo v treh letih. O vojni situvaciji
je rekel, da glede iste ni nevarnosti niti
nezadovoljstva.
Proti koncu avdijencije je kralj še re-
kel : »Kar se tiče vseh grdobij, ki so jih
raznašali o kraljici, ne morem razumeti,
kako zamore svet o kraljici civilizirane
države govoriti, kar bi se smatralo za ne-
dostojno tudi glede najbolj divje države.
— Kraljico vsa dežela zelo ljubi in ona je
dobro znana zbog svoje velike prijaznosti.t
Kralj je dopisniku izposloval tudi avdi-
jencijo pri kraljici Dragi, katero dopisnik
opisuje zelo simpatično, češ, da ista nika-
kor ni podobna političnemu intrigantu,
ampak da je lepe žene sama dobrota in
ljubeznjivost.
Kraljica je rekla :
»Jaz smatram, da je kralj pameten
mož. On pozna vseskozi svoje politične
može in svojo deželo. On je na ta način
popolnoma sposoben, da sam vodi politične
stvari. Zato ne potrebuje sveta o takih
predmetih, in jaz bi tudi ne bila sposobna,
da bi mu svetovala. Jaz sem docela preši-
njena z delom, ki po mojem menenju ko-
mursibodi v takem položaju najbolj pri-
stoja, namreč po delu, ki se nanaša na
dobrot vorstvo.«
»Oprostite, prosim, zaradi vprašanja...«
»Da«, je posegla kraljica dopisniku v
besedo, »vprašanje o vesteh, ki se tičejo
mojih odnošajev s kraljem. -— Vsa poročila,
ki govorijo grdo o najinem razmerju, so
podlo obrekovanje. Jaz ne morem ničesar
bolj želeti svojim prijateljem, nego da uži-
vajo popolno srečo v svojem zakonskem
življenju, kakor jo uživava midva. Kralj
mi je v ljubezni naklonjen in prisrčen,
oblakov ni med nama.«
Na vprašanje glede abdikacije iz finan-
cijskih koristi je kraljica odgovorila vidno
ožaloščena : »Vem, da se oni i;neprijatelji)
ničesar ne strašijo. Pa kedar » zloslutni c
ljudje vzamejo na sebe trud, da razširjajo
lažne vesti, zakaj se vsaj ne potrudijo, da
bi prišli kglikor bliže resnici ? — Da abdi-
47
eira ! Čemu bi abdiciral ? Absurdna misel !
Vprašam vas, je-li tu količkaj zdravega
razuma, je-li količkaj logičnega v misli,
da bi mož v njegovih letih — še le v
petindvajstem letu — ne mogel imeti
otrok ? ! — Kralj je popularen v svojem
narodu. Na najinem nedavnem potovanju
so naju povsodi navdušeno pozdravljali,
da je bilo ginljivo videti. Svobodno sva
stopala med narod brez kakoršnega koli
spremstva, in oni so naju obkrožali v
množicah. — Ko sem se poročila s kra-
ljem, pričakovala sem opozicijo. Moj vspeh,
moja popolna sreča, morala mi je ustvariti
neprijateljev. Poznam svet. Vedela sem, da
bo trnja v tej kroni. Bila sem pripravljena.
Česar pa ne umejem, to je brezkončno
nadaljevanje te kampanje laži in da se ta
g'onja tako dolgo drži. Ravno to ni lepo.«
O teh besedah se je kraljica le težavno
vzdržala solz. ¦— Tako se je završila avdijen-
cija, o kateri se nam je zdelo potrebno
obvestiti slovensko ženstvo, da vsaj isto
ne bo zajemalo samo iz motnih virov du-
najskih Židov. Če kje, treba je v stvari
slovanske dinastije slišati vsaj — dva zvona.
48