PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim Abb postale I gruppo - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 68 (5152) TRST, sreda 21. marca 1962 De Gaullova poslanica parlamentu o sporazumu z Alžirci Referendum v Franciji določen za 8. aprila PAS je sprožila nov val zločinov v Alžiriji Včeraj je bilo ubitih nad sto ljudi in mnogo ranjenih - Atentati na Alžirce in na njihove trgovine - Granate iz minometov na vladni trg v Alžiru - Debata v francoski skupščini PARIZ, 20. — Predstavnik predsedstva francoske vlade je izjavil, da bo referendum o francosko-alžirskih sporazumih v Franciji 8. aprila. Uradni list pa je objavil danes dekret, ki določa pogoje za referendum o samoodločbi v petnajstih alžirskih departmajih. Referenduma se bodo udeležili lahko vsi volivci, ki i- majo pristojnost v Alžiriji Tisti, ki so rojeni v Alžiriji, toda niso pristojni na tem ozemlju, bodo morali dokazati, da so bili prej že vpisani v kako volilno listo v Alžiriji ali pa da so tam živeli vsaj pet let. Volilna Kampanja se bo začela tri tedne pred referendu. mom. Pri volilni kampanji bo-do lahko nastopa e politične stranke ali skupine s pogojem, da so na seznamu osred. nje komisije. Volitve se bodo začele istega dne v vsej Al-žiriji. Za svobodo glasovanja bo skrbela osrednja komisija s pomočjo komisij v posameznih departmajih, ki bodo pod oblastjo začasne izvršilne ob-lasti. Uradni list je objavil danes tudi dekret o uvedbi «sodišča za javni redu v Alžiriji. To sodišče bo imelo tri sekcije s sedežem v Tlemcenu, Tizi-Ou. zou jn Setifu. Danes zjutraj se je začelo izredno zasedanje francoske narodne skupščine, na katerem je predsednik skupščine Chaban Delmas prebral de Gaullovo poslanico. Branje je trajalo šest minut. Vsi poslan, ci so vstali, razen štirih. De-bata o tej izjavi pa se je začela popoldne in vpisalo se je kakih 15 govornikov. De Gaulle sporoča v svoji poslanici, da je sklenil sporazum na podlagi pooblastila, ki ga je bil dobil od parla. menta in tudi na referendu. mu 8. januarja 1961. Pripominja pa, da sporazum o ustavitvi sovražnosti ter vsi drugi ukrepi pomenijo odločilno fazo v tej politiki. Zaradi tega se mu zdi potrebno, da francosko prebivalstvo odobri te sklepe in podeli predsedniku republike oblast, da v vseh podrobnostih reši vprašanja, ki bodo sproti nastajala. Vladno izjavo pa je prebral Debre. Trdil je, da ustavitev sovražnosti ni bila mogoča, dokler ni »vojska uveljavila Mainifest, ki so ga nalepili po zidovih v Franciji in Alžiriji takoj po podpisu sporazuma: Za naše otroke — Mir v Alžiriji •iiiMiiiimiiiiiiimmiHiiiiimiiiiimiiiiiiiimuuniiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiimiiimiimmi DANES Po prvem mirnem trenutku po podpisu sporazuma v Ev>a-nu se Je začelo v Alžiriji krvavo razdobje: v 24 urah je zgubila življenje 101 oseba, 105 pa jih Je bilo ranjenih- Bolj kot francoski fašistični oasovcl, so se — kot vedno v takih primerih — v krvoločnosti najbolj Izkazali janičarji, t. j. alžirski kolaboracionističmi vojaki in policaji, ki so pobili kar 48 pripadnikov alžirske osvobodil, ne fronte. Alžirski voditelji poudarjajo, da ne bodo dopustili, da bi alžirsko ljudstvo šlo na limanice lašističnim izzivalnim agentom in reagiralo z množičnimi demonstracijami. Najbolj’ tragično pa Je pri vsem tem, da francoske varnostne sile sploh niso nastopile proti zločincem, tudi takrat ne, ko so avtomobili OAS o-premljeni z zvočniki, oddajali Salanov govor in ko so mladeniči z napisi OAS na rokavih ■delali redu. De Gaulle Je s posebno poslanico obvestil o sporazumu francoski parlament in zahtev-Val pooblastila, da v vseh podrobnostih reši vsa vprašanja, ki bodo sproti nastajala. Ministrski predsednik Debrč pa je poudaril, da bo referendum, ki bo razpisan 8. aprila, nedvomno pripeljal do neodvisne Alžirije. Vlada je včeraj sprejela dva odloka: o vrhovnem sodišču v Alžiriji in o krajevni sili, ki bo štela 60 do 80 tisoč mož. V Ženevi pa Je včeraj končno spregovoril tudi tretji član tamkaj navzočega atomskega kluba treh, britanski zunanji minister lord Home, ki mu ni moč po eni strani odrekati dobre volje za dosego kompromisa med sovjetskim in ameriškim predlogom, po drugi strani pa mu je treba upravičeno očitati protislovje, ker Je hkrati podprl ameriške predlo- ge, za kar ga je pozneje Dean Rusk tudi pohvalil. Najbolj zanimivo in tudi važno vprašanje, kj ga je sprožil, zadeva vsekakor najbolj perečo točko vse razorožitve — nadzorstvo: postavil Je sovjetski delegaciji vprašanje, ali bi vlada SZ pristala, če bi se ugotavljanje prt kinitve jedrskih poizkusov poverilo inšpektorjem, ki bi pripadali nevtralnim državam. Toda glede načina ostalega nadzorstva nad razorožitvijo se je odločno izrekel proti Gro-mikovemu predlogu, kar velja tudi za sovjetski predlog o uničenju Jedrskih vozil in oporišč v tujini v prvi fazi. Toda po njegovem govoru im po govoru romunskega delegata, se kljub vsemu danes lahko ugotovi prvi plahi korak naprej: vsi se strinjajo, da naj se nadaljujejo razgovori o prekinitvi jedrskih poizkusov v posebnem pododboru štirih. Nadaljnji korak naprej bi pomenilo vsekakor sprejetje treh predlogov indijskega delegata Krišne Menona: ZDA in ZSSR naj najdeta skupno podlago za svoje načrte. Ustanovila naj bi se delovna skupina za pospešitev proučevanja raznih predlogov, da bi prišlo do končnih načrtov; poseben pododbor na| hi pripravil načrt pogodbe s sintezo vseh predlogov. Za Krišno Menona, kot predstavnika nevtralne skupine pogajalcev, je končno zanimiva tudi njegova ugotovitev, da pravzaprav neatomska področja niso povsem nujno potrebna v svetu, ki mora doseči splošno in popolno razorožitev ter da naj bi se nadzorstvene postaje postavile tudi v nevtralnih državah. Krišna Menon je podprl tudi že znani in zelo realni predlog švedskega ministra Undena za začasno pogodbo, ŽENEVIA, 20. — Današnji seji ženevske razorožitvene konference je predsedoval indijski minister za obrambo Krišna Menon. Danes so govorili najprej angleški zunanji minister lord Home, za njim Švedski zunanji minister, nato pa Krišna Menon in romunski zunanji minister. Popoldne so se delegati Velike Britanije, ZDA, Kanade oblasti Francije«. Pripomnil je, da je francoska vlada v nekem trenutku prišla do pre-pričanja, da ni moč preneha, ti vojne v Alžiriji brez političnih razgovorov, ki so postali potrebni ,n nujni »zaradi razvoja v Alžiriji, zaradi teženj novih generacij in žara. di splošnega stanja, ki prevla. duie v Afriki«. Govoril je zatem o referendumu o samoodločbi, ki bo nedvomno pripeljal do neodvisne Alžirije, nato pa o jam. stvih za Francoze v Alžiriji. Dalje 'e govoril o sodelovanju med Francijo in Alžirijo ter o gospodarskih, tehničnih in kulturnih sporazumih ter tudi o vojaških sporazumih in o posebnem režimu za Saharo. Poudaril je tudi finančno pomoč Francije Alžiriji, ki bo v treh letih, ki bodo sle. dila samoodločbi, enaka kakor v zadnjih letih. Debre je nato izjavil, da se po samoodločbi predvideva triletno razdobje, v katerem bo «novi režim tako rekoč na preizkušnji«. Po poteku treh let, in ne da bi mogli o temeljih odločitve spet diskutirati, bo lahko nastalo vpraša, nje: okrepiti sodelovanje in okrepiti povezavo. «Od tistega trenutka se bo začela ustvar. jati usoda Alžirije in se bodo začrtali trajni odnosi med novo Alžirijo in Francijo«. V senatu sta de Gaullovo poslanico in izjavo vlade prebrala predsednik zbornice Monnerville in minister Bu-ron, ki je sodeloval pri pogajanjih v Evianu. Med debato v skupščini je prišlo do številnih incidentov, ki so jih povzročili desničarski in neodvisni poslanci. Socialistični poslanec Leen-hardt in komunistični poslanec Waldeck Rochet sta kritizirala obotavljanje in protislovja, ki so zakasnila sklenitev miru. Leenhardt je izjavil, da, če bi ravnali hitreje bi morda preprečili «nevtra-listično orientacijo FLN«. Komunistični govornik je izjavil: «Pogajanja so bila mogoča že zdavnaj. Današnji mir ni darilo osebne oblasti, temveč rezultat trde in dolge bor. be, je skupna zmaga francoskega in alžirskega ljudstva.« Oba poslanca sta zahtevala odločne ukrepe proti OAS. Ob 20.30 je bila seja prekinjena in določeno je bilo, da se bo nadaljevala na nočni seji. Uradni list je danes objavil tudi dekret, ki določa, da bo ((krajevna sila« v Alžiriji imela šestdeset tisoč mož, katerih število se bo lahko zvišalo naj. več na osemdeset tisoč mož. Kar se tiče imenovanja Fa-resa za predsednika začasne izvršilne oblasti v Alžiriji pre-vladuje mnenje, da bo do tega prišlo v nekaj dneh. ALŽIR, 20. — Po včerajšnjem relativnem miru v Alžiru in Oranu so francoski oasovci obnovili danes teroristično dejavnost s še večjo srditostjo. Od sinoči do 21. ure danes ie zgubila življenje 101 oseba, 105 pa jih je bilo ranjenih. V zadnjem času je zgubilo življenje toliko ljudi v enem samem dnevu samo v štirih primerih, in med zadnjimi je 1. november, dan sedme obletnice vojne, ko je bilo ubitih nad sto Alžircev. Francoski ultrasi so danes izstrelili šest ali sedem granat z minometalcem na vladni trg. Izstrelki so eksplodirali pred hotelom «De la Re-gence» ter ubili štiri Alžirce, 67 pa so jih ranili. Že zgodaj zjutraj so fašisti ubili v Alžiru enega Alžirca, drugega Da ranili. Nocoj pa je v Alžiru skupina fašistov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ben Heda: Nasa politika bo politika nevezanih blizu Orana. Alžirski kolabo. racionistični vojaki, ki sodelujejo s francosko vojsko, so ubili 48 pripadnikov alžirske narodnoosvobodilne fronte. V Oranu je popoldne prišlo do kakih deset spopadov, pri čemer je prišlo do streljanja. V tem mestu je OAS organizirala demonstracije po ulicah. Francoske varnostne sile sploh niso nastoplie, ko so nekateri avtomobili OAS, o-premljeni z zvočniki oddajali registriran Salanov govor, ki je pozival na upor. Skupine oasovcev so ustavile promet okoli Trga Foch in okoli Trga zmage, medtem ko so zvočniki ponavljali Salanov govor. Francoski koloni so pozdravljali, ko je Salan pozival oa upor. Mladeniči s trakovi z napisi OAS na rokavih pa so • delali red«. Številna vojaška vozila, ki so krožila v bližini polna vojakov, pa sploh niso nastopila. Po včerajšnji stavki, ki so jo organizirali v Oranu in Al. žiru Francozi, je bilo danes v teh dveh mestih v glavnem normalno. Večina ljudi se je vrnila na delo. Ljudje so se v skupinah pogovarjali o premirju. Alžirsko prebivalstvo se strogo drži navodil voditeljev alžirske osvobodilne fronte, ki skrbijo za red v alžirskih delih mesta. Alžirski vodi', lji poudarjajo, da ne boi. dopustili v nobenem prinn-ru, da bi fašistični izzivalni agenti pripravili alžirsko prebivalstvo, da bi reagiralo z množičnimi demonstracijami, ker je prihodnost Alžirije velike važnosti. Do manjših incidentov je prišlo tudi v nekaterih drugih krajih. Na podlagi uradnih podatkov je od januarja letos zgubilo v Alžiriji življenje 1867 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 3583. Zasedanje poslanske zbornice in senata Parlamentarci (razen MSI in PDIUM) pozdravljajo premirje v Alžiriji Poslanica Eronchija de Caullu - CCIL zahteva priznanje alžirske vlade - Država bo vplačala 270 milijard INP5 ■ Monarhisti pozivajo na sporazum od PLI do MSI (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Na začetku zasedanja je poslanska zbornica pozdravila sklenitev premirja med Francijo in začasno alžirsko vlado. S tem v zvezi so govorili Ferri (PSI), Giuliano Pajetta (KPI), Orlandi (PSDI), Reale (PRI), Malagodi (PLI) in Lucifero (neodvisni monarhist); v imenu vlade se je pridružil minister Codacci Piša. imenu predsedstva pa njen predsednik napadla policijski komisariat ter odnesla večjo količino c-rožja. Kmalu zatem pa je v poslopju nastala močna eksplozija. Nocoj je nastalo v Alžiru med 19.30 in 20.30 dvajset eksplozij v raznih delih mesta. Atentati so bili izvršeni predvsem proti alžirskim trgovinam. Ponekod je škoda o-gromna. Proti večeru je bilo izvršenih več atentatov, pri katerih so fašisti ubili več Alžircev. V Oranu je bilo danes ves dan več spopadov. Streljali so pripadniki narodne republikanske garde na Alžirce, ki so manifestirali. Ubili so šest Alžircev, nekaj pa jih ranili. Govori se, da je pri poznejšem streljanju bilo precej žrtev med Alžirci. Razen tega so žandarji ubili nekatere Francoze, ki so jih napadali. Najhujše pa se je dogodilo sinoči v Saint Denis Du Sig •lliiiiilliiliiaiiliitiiiiMailliiiiiiiriiiiiMviiiiiiiMfniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiaiitiiiiiiiiiiiiiiiittlllliamiiiiiiiiiaaiiiinutHiiiiiiiiimiinaiHiiiiiiii^JuniimisunMiiinMiiiiinintimiiiiiiiiiiiiiiimiiMMimnu Krišna Menon: Išče naj se skupna podlaga načrtov SZ, ZDA in vseh drugih predlogov Tudi lord Home predlaga, naj bi skušali približati dva glavna načrta - Švedski zunanji minister predlaga, naj velesile ne delajo jedrskih poskusov, dokler trajajo pogajanja nelli, v zbornice Leone. V imenu socialističnih poslancev je Ferri dejal med drugim, da premirje pomeni »poraz za kolonializem, zmago stvari miru, svobode in neod. visnosti narodov«. Pajetta je izrazil zadovoljstvo komuni-stov in zatrjeval, da doseženi sporazum ((predstavlja za ves italijanski narod zmago alžir. skega naroda, tudi če borba še ni končana«; obžaloval je, da poluradna flota italijanske vlade ob tej priliki pomeni «slavospev» de Gaullovi vladi, ki «ni znala poseči vmes v ustrezni meri proti OAS, da bi zaščitila italijanske novinarje«; zaključil je s poudar- in Italije sestali na razgovor nekaj pred običajno popoldansko zasebno sejo delegacij Angleški zunanji minister lord Home je z zadovoljstvom pozdravil včerajšnji predlog Zorina za nadaljevanje razgovorov o prekinitvi jedrskih poizkusov v posebnem podod-boru štirih. Lord Home je v zvezi s sovjetskimi ugovori proti zahodnim predlogom za nadzorstvo vprašal, ali bi bila Sovjetska zveza pripravljena sprejeti, da bi ugotavljanje glede prekinitve jedrskih poizkusov poverili inšpektorjem, ki bi pripadali nevtralnim državam. Vprašal je tudi, ali bo Sovjetska zveza sprejela v okviru razorožitve inšpekcijo, ki bi temeljila na metodi sondiranja. V zvezi s stališčem, ki ga je izrazil Gromiko, da bi morali nadzorstvo omejiti v vsaki fazi razorožitve na ugotovitev, ali so bili izvršeni predvideni ukrepi, in se ne bi moglo raztegniti na ugotavljanje, koliko orožja je še o-stalo. je lord Home izjavil, da tako nadzorstvo ne bi navdihovalo nobenega zaupanja. • Države, je pripomnil, se vojskujejo z orožjem, ki ga imajo, in ne s tistim, ki so ga uničile.« Dalje je lord Home ugotovil, da bi sovjetski predlog, naj bi v celoti ukinili jedrska vozila in oporišča v tujini že v prvi fazi razorožitve, nasprotoval načelu v načrtu pogodbe, ki ga je napovedal sam Gromiko, in načelu, da bi morala biti razorožitev u-ravnovešena ter ne bi mogla dopustiti nobeni državi, da v RABAT, 20. — Predsednik alžirske vlade Ben Heda je prišel danes s posebnim letalom v Rabat. Na letališču ga je sprejel maroški kralj Hasan skupno s člani svoje vlade ter številnimi maroškimi in alžirskimi osebnostmi. Z Ben Hedo je prišel tudi alžirski minister Said Mohamedi. Ni še znano, kdaj bo prišel v Rabat Ben Bela, ki je sedaj v Ženevi. Alžirski zunanji minister Sad Dahlab je izjavil, da namerava Alžirija voditi nevezano zunanjo politiko, ko bo postala neodvisna. To je alžirski minister izjavil v Ženevi dopisniku kairskega lista «A1 Ahram«. Poudaril je, da bo Alžirija vodila politiko, ki so jo določile nevezane države na beograjski konferenci. Zanikal je, da ohranitev francoskega pomorskega oporišča v Mers El Kebiru kompromitira neodvisnost Alžirije. «Rekli smo Francozom, da bomo imeli svobodne roke glede zunanje politike, in sporazumeli smo se z njimi, da se francoske čete v Mers El Ke- biru ne bodo smele uporabljati proti nobeni državi,* je pripomnil minister. Tunizijski predsednik Bur-giba je izjavil danes v Tunisu, da pomeni francosko-alžirski sporazum veliko zmago. Izrekel je upanje, da bo sedaj mogoča ureditev spornih vprašanj s Francijo in zlasti glede oporišča v Bizerti. Burgiba je dalje poudaril, da je Tunizija imela veliko vlogo v borbi proti nevarnosti razdelitve Alžirije, kakor je grozil de Gaulle. Pripomnil je, da je bil vprašan za mnenje glede nekaterih načrtov o razdelitvi in da se je temu odločno uprl. Kakor včeraj javljeno, je Sovjetska zveza pravno priznala alžirsko vlado takoj po podpisu sporazuma v Evianu. Danes so sporočili, da sta alžirsko vlado pravno priznali tudi Romunija in CSSR. V Parizu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva nocoj sporočil, da vidi francoska vlada v sovjetskem pravnem priznanju alžirske vlade «hud diplomatski incident«. katerem koli trenutku dobi vojaško prednast. Trdil je, ua bi umik ameriških in angleških čet iz Evrope pomenil za Sovjetsko zvezo nadmoč glede običajnega orožja. Zatem je lord Home podprl predloge Deana Ruska in prav tako je podprl predlog kanadskega zunanjega ministra Greena, naj bi skušali približati ameriški in sovjetski načrt, s tem da bi predvsem upoštevali elemente, ki so jima skupni. Tako bi lahko nastala možnost izjav jedrskih držav, s katerimi bi se te obvezale, da ne bodo odstopile jedrskega orožja drugim državam, ki ga še nimajo, ter izjav drugih držav, ki bi se odpovedale izdelovanju in posesti jedrskega orožja. Lord Home je poudaril tudi tista načela, ki so skupna ameriškemu in sovjetskemu načrtu ter sporazumom, ki so jih sklenili ministrski predsedniki Commonvvealtha. 1. Razorožitev v fazah, ne da bi sprejeti ukrepi dali prednost kateri koli državi. Tako bi po njegovem mnenju popolna ukinitev določene vrste orožja v enem samem razdobju lahko zrušila ravnotežje. 2. Nujnost primernega sistema ugotavljanj v vsakem razdobju razorožitve. Pripomnil je, da je to za Veliko Britanijo »jedro vprašanja«. O jedrskih poizkusih je lord Home izjavil, da Velika Britanija ostaja pri svojem načrtu pogodbe, ki je bil predložen še pred začetkom sovjetskih jedrskih eksplozij, ter da je pripravljena pogajati se na tej podlagi in na podlagi vsakega načrta, ki bi predvideval vsaj minimum mednarodnega nadzorstva: • Naše stališče je elastično in pripravljeni smo, sprejeti vsak pameten kompromis.« Švedski zunanji minister Un-den je predlagal, naj velike države ne bi delale jedrskih poizkusov, dokler traja raz-orožitvena konferenca. Vprašal se je zatem, ali bi bilo pametno omejiti pogajanja za prepoved jedrskih poizkusov na Veliko Britanijo, SZ in ZDA. Indijski obrambni minister Krišna Menon je postavil v glavnem naslednje predloge: 1. ZDA in Sovjetska zveza bi morale najti skupno podlago za svoje načrte. 2, Odbor osemnajstih bo moral ustanoviti ožjo delovno skupino, da pospeši proučevanje raznih predlogov in da pride do končnih načrtov. 3. Pododbor, ki bi mu predsedovala sopredsednika konference, bo moral pripraviti načrt pogodbe, ki naj sintetizira sovjetski načrt in ameriške predloge, kakor tudi druge predloge, ki bi bili postavljeni med diskusijo. Kar se tiče ukrepov, ki so potrebni, je Menon predlagal: 1. Države, ki imajo jedrsko orožje, ne smejo odstopiti tega orožja in potrebnih naprav tretjim državam. 2. Neatomska področja niso povsem nujno potrebna v svetu, ki mora doseči splošno in popolno razorožitev. 3. Določiti je treba omejitev vojaških proračunov in prepovedati je janjem potrebe, da ((dejavnost italijanske vlade ustreza čustvom velike večine italijanskega naroda do svobodne in neodvisne Alžirije«. Orlandi je v imenu PSDI izrazil zadovoljstvo in navdušenje socialdemokratov, hkrati pa je pripomnil, da je ((napredek Alžirije pripisati v precejšnji meri francoskim naseljencem, ki so se rodili na tem ozemlju«; dejal je še, da so Alžirci sicer zmagali v bor-, bi za svojo neodvisnost, vendar pa da je treba dati priznanje tudi Franciji, ki da se je znala otresti oltrancistov in kolonializma, hkrati pa tudi svetovnemu javnemu mnenju, ki je označevalo vojno v Alžiriji kot neke vrste degradacijo demokracije. Reale je izrazil zadovoljstvo republikam cev, da je «nov narod, po tolikšnem prelivanju krvi in žrtvah, uspel pridobiti si neodvisnost«, hkrati pa je izrazil prepričanje, da bo Franci, ja našla premirje «po tako nevarnem položaju«; «Ce bo prenehalo nasilje, bodo s tem izgubile svojo oporo vse tiste sile, ki tudi v Italiji težijo k obnovitvi reakcionarnih reži. mov.» Malagodi je izrazil u-panje, da bi se po tolikšnem prelivanju krvi in vojni porodilo tesno kulturno in človeško sodelovanje med Evropo, Francijo in južno obalo Sredozemlja«. Po odgovoru državnega podtajnika za trgovinsko mornarico in za delo na nekatera vprašanja krajevnega značaja, je poslanska zbornica začela razpravo o treh zakonskih predlogih skupine demokrist-janskih poslancev, ki jih.,je pravosodna komisija združila v enotno besedilo, in ki zadeva pravno zaščito trgovske u-peljanosti. Osnutek predvideva odškodnino najemniku v višini največ 30 mesečnih najemnin V primeru, da lastnik poslovnega prostora razveljavi najemninsko pogodbo. V razpravi je Guerrieri (KD) pripomnil, da pravna zaščita trgovske upei)anosti_ naleti na močan odpor združenja hišnih lastnikov. Pred odložitvijo razprave je Natoli (KPI) zahteval čimprejšnjo razpravo o interpelaciji, ki so jo predložili komunistični poslanci, in v kateri zahtevajo določitev datuma za upravne volitve v Rimu, ki je še vedno pod komisarsko upravo, kljub temu, da je že zapadel rok za razpis volitev. Za Natolijem pa ie Boberti (MSI) zahteval čimprejšnje upravne volitve v Rimu, Neaplju, Bariju in Foggi, ki so pod komisarsko upravo. IIIUIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII|lllllllllll|||||||||l||l||||||||||||i|||||||||t||||||||||i||||||||||||||||||,|||t|||||tmtl|||||l|||||||||||||||||„||,,1„„„„|||||||||N|||||||| drske poizkuse. S tem v zvezi žitev mednarodne napetosti in 4“ —o«'"—' --i — zatem ukrepe o splošni in po- polni razorožitvi. Ustanovi naj se pododbor jedrskih držav: SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije. Ce Francija odkloni udeležbo, st bodo predstavniki ostalih treh držav sestali je Menon predlagal, naj se takoj sprejme predlog švedskega ministra Undena za začasno pogodbo, in je izjavil, da je treba razen nadzorstev v okviru posameznih držav obeh blokov postaviti drug« nadzorstvene postaje tudi v nevtralnih državah. Romunski zunanji minister Manescu je izjavil, da se bo romunska delegacija trudila za izpolnitev mandata, ki ji ga je OZN poverila v odooru osemnajstih. Omenil je predloge svoje vlade, da bi balkansko področje spremenili v področje miru, na katerem ne bi bilo atomskega orožja, oporišč za izstreljevanje raketnih izstrelkov in tujih vojaških oporišč. Predlagal je naslednje: Odbor naj se obveže, da takoj prouči načrt za splošno in popolno razorožitev, ki so ga predložile sovjetska delegacija in druge delegacije, in tudi predloge ameriškega državnega tajnika Ruska. Ustanovi naj se pododbor predstavnikov osemnajstih držav, ki naj prouči ukrepe za ubla- in začeli pogajanja za rešitev tega vprašan.ia. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da je zelo zadovoljen z govorom angleškega zunanjega ministra. Glede indijskega predloga o nadzorstvenih središčih na nevtralnih ozemljih pa 'ni Rusk povedal nič posebno jasnega. Lord Home in Gromiko sta bila danes gosta na kosilu brazilskega zunanjega ministra Dantasa skupno s Krišno Me-nonom in Favzijem. Predsednik britanske vlade Mac Millan je izjavil danes v spodnji zbornici, da «ne vidi mnogo verjetnosti napredovanja« glede jedrske razorožitve, če ne bo sprejeto načelo mednarodnega nadzorstva nad jedrskimi poizkusi. V Argentini narašča napetost Frondizi bo podal ostavko? Vrhovni sodni dvor v Buenos Airesu je podal ostavko v znak protesta proti razveljavljenju volilnih rezultatov v provincah, kjer so zmagali peronisti BUENOS AIRES, 20. — Položaj v Argentini je še vedno nejasen: ves dan krožijo glasovi o stavki Frondizijeve vlade, hkrati z več ali manj uradnimi demantiji. Obrambni minister Villar, ki je začasno prevzel posle notranjega ministra, je na vprašanje novinarjev odločno zanikal, aa bi Frondizi podal ostavko ali da bi sploh imel namen sta-riti nekaj podobnega. Kljub temu pa se je iz dobro obveščenih virov izvedelo, da se bo sedanja kriza končala z ostavko Frondizija. Glavno besedo imajo seveda generali, ki so zastražili vse dohode k vojaškim oporiščem na periferiji Buenos Airesa. Banke, borze, tržišča in uradi borznih agentov so ostali tudi danes zaprti. Hkrati se širi glas. da vlada namerava iazpustiti vodstvo Splošne konfederacije dela, ki je v peronističnih rokah. Iz verodostojnih virov se je Izvedelo, da je Frondizi baje pristal na to, da poda ostavko pod pogojem, da bi oblast prevzelo vrhovno sodišče, medtem ko so se generali baje zedinili glede Frondizije-vega naslednika, ki naj bi bil predsednik senata Guido. Vlada je proglasila središče prestolnice za vojaško področje. Na tem področju so skoraj vse glavne javne zgradbe: tu je predsedstvo vlade, poštna palača, ministrstvo vojske in mornarice ter parlament. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da vlada namerava sprejeti nove ukrepe proti strankam, ki so, pod raznimi imeni, v bistvu pero-nistične hkrati pa je baje danes sklenila objaviti ukrep, s katerim se prepoveduje vsakršna dejavnost peionističnim političnim gibanjem. Dekret dodaja, da na podlagi te prepovedi peronistični kandidati, ki so bili izvoljeni preteklo nedeljo, ne bodo mogli prevzeti svojih mandatov. Razveljavljenje volilnih rezultatov v provincah, kjer so zmagali peronisti, je povzročilo razne odmeve v argentinskih političnih krogih in tudi v stranki predsednika Frondizija, kjer se Smatra ta odločitev za »nezakonito m protiustavno«; opozicijske stranke pa smatrajo predsednikovo odločitev za »pogreš-no in neprimerno«. C Sinoči je Frondizi imenoval komisarje zvezne vlade v petih provincah, kjer so razveljavili volilne izide. Ti komisarji so- Jorge Bermudez Em-paranza (Buenos Aires); E-duardo Calaretto (Tucuman), Victor Hugo Fleitas (Chaco), Adolfo Schilingo (Santiago del Estero) in Francisco Munoz (Rio Negro). Naknadno bodo še določili datum za nove volitve v teh petih provincah. Ukrep, s katerim so razveljavili volilne izide, se glasi: ((Razveljavljenje volitev v petih provincah, kjer so zmagali peronisti, je narekovala potreba po obrambi ogroženega republiškega režima.« Medtem ko v vojaških krogih vlada veliko vznemirjenje (vojaški poveljniki so imeli danes številne sestanke), peronisti pripravljajo odgovor na vojaške ukrepe proti pjim V ta namen se poslužujejo svojega glavnega orožja: delavskih sindikatov In splošne konfederacije dela, v kateri imajo večino. Peronistični sindikati so izdali sporočilo, v katerem izjavljajo, »da mara dežela odločiti ali naj se vda vojaški tiraniji ali naj vsili vlado civilne oblasti«. General- no tajništvo sindikalne konfederacije se je sestalo in proučuje možnost proglasitve splošne stavke za nedoločen čas. Po še nepotrjenih vesteh namerava vlada imenovati bivšega podtajnika za notranje zadeve in poslanika Mehiki Davida Bleerja za notranjega ministra. Te posle vodi začasno obrambni minister Justo Villar. Peronistični kandidati so zmagali v enajstih provincah, od skupnih sedemnajst. Volitev se je udeležilo 36 strank. Frondizijeva stranka je izgubila absolutno večino v poslanski zbornici. Njen glavni nasprotnik je bil »Fronte ju-sticialista«, v katerem je Dilo pol ducata peronističnih strank. Po mnenju mnogih političnih opazovalcev ni u-speha peronističnih kandidatov pripisati naklonjenosti volivcev Peronu, ampak odločnemu protestu proti Frondi-zijevi politiki »strogega varčevanja«. Po ulicah prestolnice narašča napetost; krajevne radij, ske postaje oddajajo nešteto za vlado ugodnih in neugodnih novic, s čimer prispevajo k povečanju že itak velike zmešnjave. Skupine mladih peronistov korakajo po mestu in govorijo mimoidočim. Poli-cija je razgnala povorko de. monstrantov, ki je šla proti industrijski coni mesta. Vrhovni sooni dvor province Buenos Aires je danes podal ostavko v znak protesta proti razveljavljenju volilnih izidov v petih provincah, kjer so zmagali peronisti. Vrhovni sodni dvor Argentine pa je danes razpravljal o postopku, ki ga je treba uveljaviti v primeru, da Frondizi poda o-stavko. Tudi senat je pozdravil sklenitev premirja med Francijo in začasno alžirsko vlado; govorili so Fenoaltea (PSI), Mon-tagnani (KPI) in Jannuzzi (KD); v imenu vlade je spregovoril minister Bertinelli, za predsedstvo senata pa njegov podpredseonik Zelioli; nato so začeli razpravo o zakonskem osnutku, ki vsebuje določbe o vplačilu državnega prispevka v sklad za izenačenje pokojnin. Država je namreč dolžna zavodu za socialno skrbstvo 270 milijard, ker več let ni vplačevala svojega prispevka v ta sklad, ki znaša 25 odst.; ostalo vplačujejo delodajalci (50 odst.) in delavci (25 odst.). Zakonski osnutek predvideva, da bo država poravnala ta svoj dolg v šestih letnih obrokih. V razprav; je Fiore (KPI) sicer dejal, da se z osnutkom strinja, zatrjeval pa je, da je država dolžna 350 milijard. Osnutek so senatorji odobrili soglasno. Minister Bertinelli je napovedal, da bodo na prihodnji seji vlade odobrili ukrep o izboljšanju pokojninskega sistema. Italijanski veleposlanik v Parizu Brosio je danes predal de Gaullu poslanico Gronehlja, v kateri mu čestita za dosežen sporazum z začasno alžirsko vlado. Tud; italijanska vlada je naročila Brosiu, naj izrazi francoski vladi njene »prijateljske in prisrčne želje, da bi dosežen,- sporazum z alžirsko delegacijo obrodil tako močno želeno in iskano spravo in mir«. Tajništvo CGIL pozdravlja z globokim zadovoljstvom premirje v Evianu in dodaja, da se italija iški delavci veselijo z alžirskimi delavci tega njihovega prvega uspeha in jim zagotavljajo svoje prijateljstvo in sodelovanje. Na koncu CGIL izraza željo, da bi italijanska vlaaa takoj priznala alžirsko vlado in razvila potrebno dejavnost, da bi «obsodili, izolirali in odpravili fašistične provokacije v Alžiriji, ki pomenijo tud: nevarnost za mir«. Jutri se bodo v Rimu- sestali tajniki federacije PSI. katerim bo De Martino gbvoril o »nalogah stranke v novem političnem položaju in glede vlade levega centra. Fanfanl je ukazai dostavni Gronchiju, predsedniku poslanske zbornice in senata, ministrom, senatorjem in poslancem zaključke komisije za u-veljavljanje dežel z navadnim statutom; zaključki obsegajo dva zvezka: prvi, ki obsega 166 strani, vsebuje poročila in monografije splošnega značaja; drugi, ki obsega 298 strani, pa vsebuje študije o deželnih financah in o primerjalni zakonodaji. Medministrski odbor za cene je pod predsedstvom ministra Colomba odobril predloge za znižanje cene številnim farma, cevtskim specialitetam. Vodstvo PDIUM je imenovalo posebno komisijo petih članov vodstva stranke, ki naj ugotovi, ah obstajajo pogoj, za sporazum med strankami poli. tične desnice od liberalcev do fašistov. A. P. PARIZ, 20. — Nocoj so bile v Montpellieru antifašistične demonstracije, med katerimi je prišlo do incidentov, ker so nekatere skupine fašistov vzklikale proti alžirskim voditeljem in za «francosko Alžirijo«. Dolg sestanek Gromiko - Rusk ŽENEVA, 20. - Nocoj sta imela ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko skupno «delovno večerjo«, ki je trajala več kakor tri ure. Po večerji je Dean Rusk izjavil, da se bodo medsebojna posvetovanja nadaljevala. Gromiko pa je izjavil, da sta z Ruskom govorila o nemški mirovni pogodbi. ---«»--- Močan potres v Albaniji TIRANA 20. — Albanska tiskovna agencija ATA javlja, da je bil 18. marca v Južni Albaniji potres, pri katerem Je zgubilo življenje pet ljudi, 77 pa jih je bilo ranjenih. Agencija javlja dalje, da Je bilo 700 hiš porušenih. ---«»--- Grace Kelly spet v filmu BO u EGA BAY (Kalifornija), 20. — Filmski režiser Hitchcock je sinoči izjavil, da je Grace Kelly sprejela ponudbo, da igra v filmu, ki ga bo režiral on. Pripomnil je, da bo eventualno obnovila svojo filmsko kariero, če ji bo to ugajalo. Režiser je dodal, da bo imela Grace zelo važno vlogo v filmu, ki opisuje psihologijo in dogodivščine mlade tatice. Izjavil je, da so pogajanja trajala več mesecev Princesi je poslal filmski scenarij, ki ga je sprejela. Vrem« včeraj: najvišja tempera-tura 7.8, najnižja 0.1, ob 19. url 5.5; zračni tlak 1015.4 stalen, vlage 4« odst., nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 7.7 stopinje Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 21. marca Bilka Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.18. Dolžina dneva 12.10. Luna vzide ob 17.30 in zatone ob 6.05 Jutri, ČETRTEK, 22. marca Vasilij Podražitev zelenjave in sadja pred tržaškim občinskim svetom Opozicija ugotavlja premajhno zanimanje občinske uprave za preprečitev dviganja cen Vloga, ki bi jo lahko odigrala občinska potrošna ustanova ENC0 Begunskega taborišča na Drašci zelo verjetno ne bodo gradili Glavni del sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je bil posvečen vprašanjem svetovalcev. Na vrsto je prišlo najprej vprašanje podražitve in tudi pomanjkanja zelenjave na trgu. Prvi je to važno vprašanje načel komunistični svetovalec Tonel, ki je vprašal župana odnosno podžupana, ki je sinoči ob odsotnosti dr. Fran-zila vodil sejo, kakšne ukrepe misli storiti občinska u-prava, da zaščiti potrošnike pred očitno umetnim zvišanjem cen vsem povrtninam. še bolj obširno vprašanje o tem je postavil svetovalec dr. Pincherle (PSI), ki je med drugim dejal: Povišanje cen zelenjavi in tudi sadju se ni pojavilo samo v našem mestu, ampak po vsej državi. Podrobna preiskava o vzro-kih tega nenadnega povišanja cen, ki so jo izvedle nekate-re občinske uprave v republiki je dokazala, da imamo dejansko opravka s tako imenovano «mafio», ki jo sestavlja malo število monopolistov, n imajo v rokah široko razpredeno mrežo posredovalcev, ki 'odkupujejo zelenjavo in sadje zlasti od malih kmetov se na »polju«, in sicer z dajanjem kmetom posojil ob setvi, da lahko ob žetvi Plačujejo PO cenah, ki jih sami diktirajo. Ne kaj podobnega se v Trstu dogaja na ribjem trgu. ti monopolisti prodajajo blago grosistom z ogromnimi dobički. Cene cikorije, korenja in koromača se pri tem prehodu kar potrojijo; cene pora, čebule in nekaterih drugih pridelkov se včasih celo podese-torijo. To se danes lahko dogaja samo zaradi neučinkovitih vladnih ukrepov v tem pogledu, ker manjkajo ustrezne zaščitne mere v korist proizvajalca in potrošnika. Nato je Pincherle povedal, kako so občinske uprave v Genovi, 1 urinu in Milanu združeno nastopile in kupile neposredno pri proizvajalcih velike količine zelenjave ir. sadja za svoja tržišča ter se obvezale, da bodo strogo nadzorovale prodajne cene na drobno. Kaj pa se je glede tega storilo v Trstu? Dr. Pincherle u-golavlja, da se je doslej le sestala pokrajinska komisija za nadzorstvo nad živili, ki je do sedaj dokazala, da ne predstavlja najbolj učinkovitega sredstva za borbo proti goljufijam in ponarejevanju živil. Zato je vprašaj župana in odbor, kaj mislita storiti v tem pogledu ter ju je opozoril na odločilno funkcijo, ki naj bi jo imela ustanova ENCO, če bi bila ustanovljena na osnovi predlogov levičarskih svetovalcev in bi lahko imela veliko vlogo pri dobavljanju prehrambenih artiklov prebivalstvu. Zato predlaga odboru in upravnemu svetu ENCO, naj ponovno proučita predloge le-vice in nal se omogoči tej ustanovi, da bo lahko vplivala na zbijanje cen na živilskem trgu. Podžupai. prof. Cumbat ni dal na ta vprašanja zadovoljivega odgovora. Dejal je, da so ENCO in občinska uprava ne moreta neposredno ukvarjati s tem vprašanjem. Za zbijanje neupravičeno visokih cen bi lahko kaj storile Delavske zadruge ali pa Kmetijski konzor. cij- . Menimo, da ta odgovor ne more zadovoljiti nikogar. Kaj lahko storijo Delavske zadruge v sedanjem stanju na tržaškem trgu? Zelo malo. Kvečjemu da nakupijo neposredno pri proizvajalcih določene količine ze. lenjave in sadja in ga dajo na trg. toda samo v svojih prodajalnah, po nižjih cenah. Pri tem nastaja vprašanje, ali so Delavske zadruge v stanju, da pripeljejo na tržaški trg od 400 do 600 stotov povrtnin na dan? Ne. Tega DZ danes ne morejo storiti, ker nimajo niti ustrezne licence, da lahko prodajajo blago na debelo trgovcem na drobno. Kmetijski konzorcij pa se sedaj gotovo ne bo spuščal v kake prevelike Giovanni Bosco smo prejeli pismo, v katerem opisujejo položaj 160 družin, ki - jim grozi stanovanjski izgon. Po kratkem uvodu se pismo glasi : 31. januarja je družba INA* lastnica poslopij, sporočila vsem prizadetim družinam, da je prodala hiše med ulicami Don Giovanni Bosco, Orlandini in D’Alviano družbi Immobiliare Tergeste. Do tu nimamo kaj pripomniti, če ne bi ta družba nameravala v najkrajšem času podreti teh hiš ter zgraditi druge bolj udobne in racionalne. Iz tega razloga bo novi lastnik v maju poslal stanovalcem prva obvestila o izgonu in zato si lahko predstavljate, v kakšnem duševnem stanju so nesrečne dru- kupčije, ki zahtevajo najprej velike kapitale, nato pa jamstvo, da bo vse to blago šlo v prodajo brez izgube. Zato bi bila edino občinska ustanova ENCO primerna za borbo proti tej veliki špekulaciji skupinice ljudi, ki so umetno po- vzročili veliko povišanje cen zelenjavi in sadju. Svetovalec dr. Dekleva (NSZ) je vprašal podžupana za odgovor na vprašanja, ki ga je svoj čas postavil glede nameravane gradnje taborišča za begunce na Drašci. Prof. Cumbat je odgovoril, da se je odbor za to zanimal pri vladnem komisarju in da je ta načrt skoraj gotovo propadel. Ozračje v sejni dvorani se je precej ogrelo po odgovoru odbornika za socialno skrbstvo in delo dr. Gaspara, ki je šele sedaj, po zaključeni stavki pristaniščnikov, odgovoril ko- munističnemu svetovalcu Muslinu na vprašanje, naj bi občinska uprava posredovala pri vladi za povišanje tarif delavcem. Dr. Gasparo je dejal, da odbor ni imel za potrebno posredovati pri vladi, češ da je bilo to vprašanje polemično in da je hotelo dokazati brezbrižnost vlade za tržaška vprašanja. Na to je svetovalec Muslin ostro odgovoril in dejal, da so delavci doslej s svojim delom krili de; primanjkljaja Javnih skladišč, saj so jim leta in leta plačevali nižje tarife kot delavcem v ostalih italijanskih pristaniščih. Pristaniški promet februarja: 422.782 ton Po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice je dosegel pomorski promet tržaškega pristanišča v februarju 422.782 ton, medtem ko je znašal v januarju 434.128 ton in v februarju lanskega leia 410.609 ton. Od tega odpade 299.719 ton na prihode (308.799 februarja 1961. leta) in na odhode 123.063 ton (101.810). Železniški promet pristanišča pa je februarja dosegel 217.895 ton, medtem ko je znašal februarja lanskega leta 177.296 ton, od česar znašajo prihodi 98.361 ton (67.522) in odhodi 119.534 ton (109.774). Pomorski promet v prvih dveh mesecih letošnjega leta je v celoti dosegel 856.910 ton, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta 815.513 ton. Železniški promet pa je dosegel 853.332 ton ---------------«»---- * Z ministrskim dekretom Je razpisan natečaj za 7 mest za specializirane delavce v policijskih šolah, prošnjo Je treba poslati do 6. aprila 1962 na kabinet vladnega generalnega komisarja, kjer dobe interesenti tudi vsa potrebna pojasnila. Zaradi nameravanih rušenj na Pončani 160 družinam grozi izgon iz stanovanj Brez pomoči in podpore bi se znašlo na cesti okrog 500 oseb Od 129 družin iz Ul. Don | žine. Kaj se bo zgodilo? Kam Vrnitev gospodarske delegacije iz Prage w Ugodna pogodba sCSSR o tranzitnem prometu Pogodba določa 350 tisoč ton, pred-videvajo pa promet pol milijona ton Včeraj se je vrnila tržaška gospodarska delegacija, ki se je v Pragi pogajala s češkoslovaškim izvoznim podjetjem »Cehofracht« o obsegu češkoslovaškega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Pogajanja so bila dolgotrajna in zapletena, vendar so se uspešno zaključila, tako da so načelno odobrili novo pogodbo, ki predvideva 350 tisoč ton tranzitnega prometa v letošnjem letu. Pogodba torej določa za 100 tisoč ton prometa več kot je predvidevala lanska pogodba. Sedaj morajo to pogodbo dokončno odobriti predstavniki oblastvenih organov obeh držav. Ze lani je v praksi prišlo do občutno višjega tranzitnega prometa CSSR, kot je to določala omenjena pogodba in tržaški gospodarski krogi pričakujejo, da bo do podobnega pojava prišlo tudi letos. Zelo je verjetno, da bo letošnji tranzitni promet CSSR skozi tržaško pristanišče dosegel pol milijona ton blaga in bo torej znašal približno toliko, kot je pred drugo svetovno vojno. Nova pogodba je za tržaško pristanišče ugodna in bo nedvomno privedla do o-krepitve tranzitnega prometa, pri čemer je zlasti pomembno, da gre v prvi vrsti za promet z bogatejšim raznim blagom. ---«»---- V četrtek stavka v ladjedelnicah V četrtek bo vsedržavna stavka delavcev ladjedelniške Industrije, ki jo vodi FIOM-CGIL. Na našem področju bodo delavci stavkali od 14. ure dalje; ob 15. uri pa bo zborovanje na Šentjakobskem trgu kjer bo govoril član vsedržavnega tajništva sindikata FIOM-CGIL. S seje pokrajinskega sveta Liberalci in fašisti združeni v napadu na avtonomno deželo Svetovalec Lucchesi kritiziral socialno-skrbstvene postavke proračuna Odobritev prispevka za predavanja o fašizmu in protifašističnem boju iiiiiiiiiiiiiišiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiniiifiiiiiiiimmiHimiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiMiiHiiiiNHiiiiiiiiiii Na sinočnjem predavanju v liceju «Dante» l)e Castre: Dežela naj Ite mesi za zbližanje s slevanskim svetem Ne gre za to ali bo ali ne bo avtonomna dežela, temveč kakšna bo! Sinoči je v veliki dvorani liceja «Dante Alighieri« prof. Diego De Castro predaval o vprašanju deželne avtonomije. Pravzaprav bi njegovega govora ne smeli označiti za predavanje, saj je predavatelj sam dejal, da je hotel pravzaprav le izzvati diskusijo o tem vprašanju. Do diskusije je v resnici prišlo, vsaj deloma, in imeli smo vtis, da so desničarski predstavniki političnih skupin ostali osamljeni pri poskusu, da bi zavrli nezadržen proces demokratizacije javne uprave. Kaj je pravzaprav povedal prof. Diego De Castro, ki je bil svoj čas politični svetovalec pri bivši zavezniški vojaški upravi? Predavatelj je predvsem poudaril, da je treba poiskati korenito rešitev gospodarskih in socialnih težav tržaškega ozemlja, ki se odražajo v njegovem nenehnem nazadovanju. Po njegovem mnenju je ustanovitev avtonomne pokrajine Furlanija-Julijska krajina najprimernejše sredstvo, da se prebrodijo te težave. Ustanovitev avtonomne dežele ne pomeni, da ................................ Huda nesreča na cesti pri Montebellu Z avtom podrl pešca ki je prečkal cesto Nesrečneža so sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozo - Namesto v fitobus-v bolnišnico Včeraj okrog 1. ure po polnoči so sprejeli s pridržano prognozo na I- kirurški oddelek 79-letnega Rodolfa Lucche-sija od Spodnje Magdalene št. 1040, ki ga je na avto cesti pri Montebellu povozil z avtom 23-letnj Leoncino Battistln iz Drevoreda D’Annunzio 44. Lucchesi se je vračal domov in je prečkal cesto ko je mimo privozil Battistin, ki ga je zapazil prepozno, da bi lahko preprečil nesrečo. Pritisnil je sicer na zavore in hotel preusmeriti vozilo, a je vendar podrl pešca, ki se je pri tem pobil in ranil po glavi in dobil pretres možgan. Battistin je ponesrečencu takoj priskočil na pomoč, v bolnišnico pa ga je odpeljal šofer, ki je kmalu nato privozil mimo. * * * Ko je včeraj popoldne 25-letna Mirella Altran iz Rojan-ske ulice št. 4 končala delo pri podjetju »CotOnificio San Giu-sto». kjer je zaposlena, se ji je zelo mudilo domov. Kar stekla je proti filobusu, toda prav tedaj je mimo privozil z avtom 24-letni Mario Mayer is Ul. Caldana 8, ki jo je po- drl z voznom. Priskočil ji je na pomoč in jo takoj odpeljal v bolnišnico, ker se je pobila po glavi In desni nogi. V bolnišnici so ji nudili prvo zdravniško pomoč, nato pa se je odpeljala domov. Zdraviti se bo morala dober teden. • * * Po Ul. Cologna se je včeraj opoldne peljal z vespo 43-letni Paolo Casale s Skoljeta št. 11, pa je iz neznanih vzrokov padel z vozila in se pobil ter opraskaj oo glavi in rokah ter kolenih. Razen tega je tudi izgubil spomin. Sprejeli so ga na II- kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni. ---«»---- Nezgoda na parniku Na delu na bolgarskem par« niku, ki je v popravilu v arzenalu, se je včeraj opoldne ponesrečil 58-letni Franz Mezgec iz Ul. Matteotti 26. Spodrsnilo se mu je in si je ranil levo nogo. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli se s tem zanikajo osnovne poteze italijanskega preporoda (Risorgimento). Glede slovenskega življa v bodoči- avtonomni deželi je prof. De Castro dejal, da ta po njegovem mnenju ne predstavlja neke posebne nevarnosti za celovitost italijanskega ozemlja. Glede ustanovitve avtonomne dežele pa je prof. De Castro trdil, da ne gre več za vprašanje ali bo do nje prišlo ali ne. Po njegovem mnenju je vprašanje drugo: do ustanovitve bo prišlo na vsak način, vprašanje je le, kakšna bo ta avtonomna dežela. Pri tem je govornik orisal pozitivne in negativne šlrani novega ustroja deželne uprave. Menil pa je, da pozitivni rezultati zelo nadkriljujejo negativne. Posebno pa je podčrtal okoliščino, da se v Trstu prevečkrat govori o vprašanju deželne avtonomije ne da bi se vedelo, kaj ta pravzaprav pomeni. «Deželna avtonomija — je dejal De Castro — ne bo nevarna, če jo bomo dobro izvedli.« Po njegovem mnenju bi morala deželna avtonomija sicer krepiti enotnost Italijanov, toda predstavljati z druge strani tudi most za zbližanje z nekim drugim svetom, se pravi slovenskim in socialističnim na vzhodu. Končno je prof. De Castro poudaril potrebo, da se na pravičen način reši vprašanje furlanske številčne premoči v bodoči avtonomni deželi, ker «si je nemogoče zamisliti, da bi se Trst podredil Furlaniji«. V diskusijo je posegla vrsta znanih 'tržaških političnih predstavnikov. Samo po sebi je razumljivo, da so poslanec Wondrich, tajnik MSI Morelli in prof. Giacomo Furlani (liberalec) ostro napadli predavateljeve teze. Pripomniti pa je treba, da je njihova izvajanja odobraval le del občinstva. Drugi diskutanti, kot na primer republikanec Volli, socialist Medani, Aurelia Gruber Benco in demokristjan Botte-ri so odločno izpodbijali njihove teze ter prikazali ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina kot korak naprej k demokratizaciji javne uprave. Ti govorniki so še posebej poudarili protislovje, v katerega se zapletajo predstavniki desničarskih strank, ki na eni strani govoričijo o enotnosti Italijanov, a na drugi strani zavračajo kakršnokoli sodelovanje s Furlani. ----«»---- Smrt s plinom Ob 0,25 so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 42-letne Domenice Grat. ta po rodu iz Palerma, stanu joče v Ul. Trissino 23. Dežurni zdravnik Rdečega križa dr na II. kirurški oddelek. Okre-1 Butiglione je ugotovil, da se val bo v 10 dneh. 1 je nesrečnica zastrupila z go- rilnim plinom okrog 20. ure sinoči. Preiskavo v zvezi z njeno smrtjo vodijo karabinjerji iz Istrske ulice da ugotovijo če gre za nesrečo ali samomor. Karabinjerji, ki so vdrlj vrata njenega stanovanja v 5. nadstropju, so pokojnico našli že mrtvo na postelji, iz plinske pipe, s katere je bila odstranjena cev, pa je še uhajal plin. -------------«#---- Samomorilna poskusa v begunskem taborišču Na I. medicinski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 29-letno Slavico Slijepčevič ir. 22-letno Ivanko Logar, ki bivata v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Slavica se bo morala zdraviti od 15 do 30 dni, Ivanka pa bo okrevala v 7 dneh. Obe sta si hoteli vzeti življenje, pa so ju pravočasno zapazili in jima to preprečili. Slavica je namreč spila nekaj varekine, Ivanka pa si je z britvico hotela prerezati žile na levi roki. Vzroki njunega samomorilnega poizkusa niso bili pojasnjeni. Na sinočnji seji pokrajinskega sveta se je nadaljevala razprava o proračunu za leto 1962. V razpravo so posegli Lucchesi (KPI), Angiolillo (MSI) in Jona (PLI). Novi fašist Angiolillo in liberalec Jona sta se komaj dotaknila upravnih vprašanj in postavk proračuna, pač pa sta izkoristila to priliko, da sta prešla v ofenzivo proti ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Desničar in skrajni desničar sta oba z napihnjenimi izrazi prikazala nevarnost ustanovitve dežele ter skoraj s preroškim tonom napovedovala nekak sodni dan. Angiolillo je dejal, da je prebivalstvo zelo v skrben, da je vlada polna protislovij, to je vlada »mešanega zakona« s socialisti itd. Zato so fašisti ogorčeni nasprotniki dežele, saj je Fan-fani pristal nanjo, ker so jo socialisti postavili kot pogoj za svojo podj)oro vladi. Končno, kar je najbolj usodno, Jugoslovani gledajo na ustano- vitev dežele zelo prijazno, saj bo s tem dokončno rešeno vprašanje Tržaškega ozemlja. Liberalec Jona je prikazal posledice bodoče dežele v naravnost strahotni luči in bil plat zvona »slovanske nevarnosti«. Slovenska manjšina je sedaj še toliko bolj nevarna, ker jo bodo podprli vsi komunisti in socialisti v deželi s furlanskimi vred. Zato je treba postaviti enoten jez proti tujemu vdiranja, pri čemer •naj nam bo vedno v opomin kalvarija leta 1945», je vzhičeno dejal Jona in zaključil stavek z vzklikom: »Nočemo dežele!« Svetovalec je pobijal deželo tudi z gospodarske in finančne plati. Dejal je, da ne bo potem več nobenega državnega prispevka za kritje primanjkljajev občin in pokrajine ter da bomo morali plačevati mnogo višje davke, ker se Furlani ne bodo žrtvovali za nas. Edino upanje je sedaj le še spor med Furlani in Tržačani, ki lahko prepreči ustanovitev dežeie. Tako se tudi rešimo milijard izdatkov zanjo. Kot vidimo, je liberalni svetovalec orisal deželo v najbolj temni luči, da bi se Tržačanom priskutila. V tem gredo torej fašisti in liberalci z roko v roki, kot so že šli po prvi svetovni vojni in za časa fašizma. Kar se samega proračuna tiče, je Jona z njim v glavnem zadovoljen, iz česar bi lahko sklepali, da bo glasoval zanj. Svetovalec Lucchesi (KPI) je v glavnem govoril o so-cialno-skrbstvenih vprašanjih. Najprej je dejal, da je težnja po ravnovesju proračuna utvara ter da pomeni ta proračun zlasti na socialnem področju odrekanje. Pokrajina b) morala namreč zahtevati več državnega prispevka, ne pa manj, kot je storila sedaj. Svetovalec je nato kritiziral zastoj pri gradnji in opremi novih paviljonov v umobolnici kakor tudi pri obnovitvi paviljona za kronične bolnike. Medtem pa število umobolnih narašča in so jih morali o-krog 300 poslati izven pokrajine. Dotaknil se je tudi vprašanja bolnikov tbc in zahteval, da se končno ustanovi center za socialne bolezni. Končno je obravnaval vprašanje pokojninskega zavarovanja uslužbencev pokrajine. Na seji so razpravljali tudi o upravnih vprašanjih in odobrili vrsto sklepov ki so se tikali predvsem prispevkov raznim ustanovam. Odobrili so tudi 150.000 lir prispevka Kulturnoumetniškemu krožku za predavanja o 30 letih zgodovine od 1918 do 1948. Proti temu sklepu so seveda glasovali novi fašisti. V razpravi o sklepu so spregovorili razni svetovalci. Colli (KPI) je dejal, da so ta predavanja pčvi korak ter da njegova skupina pozdravlja to pobudo. Tudi demokristjan Visin-tin je dejal, da so bila ta pre-davanja potrebna zlasti v Trstu, tako da bodo mladi ljudje vedeli, da sloni nova Italija na temeljih, ki so jih postavili njeni najboljši sinovi s svojo žrtvijo v odporniškem gibanju. pojdejo te družine, ki so skoraj vse delavske? Odgovor ni lahek, toda lahko je sklepati, da se ne bo nihče ganil ter da se bo skušat vsakdo braniti, kakor se le bo mogel, in da se. bo moral tisk gotovo ukvarjati s to zadevo zaradi spora, ki bo nastal. Ravno zato vas prosimo, da objavite to pismo kot opozorilo, tako da ne bodo oblasti presenečene ter da bodo talijo o pravočasno posredovale, da preprečijo, kolikor je v njihovi moči, da bi se nenadno ne znašlo na cesti in brez možnosti pomoči in podpore okrog 500 oseb. Vedno smo redno plačevali stanarino, ki so nam jo določili, ter ne zahtevamo drugega. kot da jo bomo plačevali še nadalje ne glede na to, ali upravlja hiše INA ali pa kaka druga ustanova. Občina pa naj se zaveda, da nimamo drugih možnosti, ker smo vsi delavci in živimo izključno od sadu svojega napornega, a poštenega dela. Sledi 129 podpisov. ----«»---- Skupščina pristaniških delavcev FILP-CGIl Včeraj je bila skupščina sindikata pristaniških delavcev FILP-CGIL, na kateri je tajnik Muslin poročal o poteku pogajanj na vladnem generalnem komisariatu in o novi pogodbi, ki so jo. podpisali s koristniki pristanišča. ----o---- Ublažitev ukrepov proti črnim kozam Tržaška pokrajinska turistična ustanova sporoča vsem hotelirjem in stanodajalcem sploh, da je ministrstvo za zdravstvo preklicalo profilak-tične ukrepe v zvezi s cepljenjem proti črnim kozam za osebe, ki bi dopotovale iz Bradforda, Ilkieya, Londona in okolice, Wodvicha in Horn-churcha v Angliji ter Duessel-dorfa v Nemčiji. Cepljene morajo biti potemtakem le še ose. be, ki bi prišle iz Monschaua (Nemčija), Karačija (Pakistan) in Leopoldvilla (Kongo). mili iiiiiinimilliMimiiiMiii mlini iiimiiimimiiiiiiiimii mm Milinim Hi Pred porotnim sodiščem . - >* • S». i • 2 leti in pol bo sedel zaradi ropa in tatvine Napadel je šolskega slugo, s katerim je prej popival, in ga olajšal za 70.000 lir Porotno sodišče je včeraj pod predsedstvom dr. Rossija sodilo 19-letnemu Sergiu Villa iz Ul. Toti 9, ki je bil obtožen, da je oropal in telesno poškodoval 53-letnega Gio-vannija Prelaza, šolskega slugo na učiteljišču »Duca d’Ao-sta«. Porotniki so spoznali Villo za krivega ter ga obsodili na 2 leti in 6 mesecev zapora ter na 150.000 lir globe. Javni tožilec pa je zahteval zanj tri leta in 8 mesecev zapora ter 247.000 lir globe. Mladenič je svoj čas delal v kemijskem laboratoriju Tovarne strojev. Kot smo že poročali, se je šolski sluga Prelaz 8. oktobra lani znašel v gostilni »Mondo«, kjer se je razgovarjal z nekim mladeničem, katerega ni .poznal. Kaj se je pravzaprav zgodilo tistega večera, je sploh ostalo zavito precej v meglo. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da sta se Prelaz in mladenič napotila pozno zvečer proti Kjadinu. V istoimenski ulici je prišlo med ItliilMiiiiiiiiiiiiliiiiifiiliiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiliiiiiililiiiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiimtiiiiimiiliiiiiiimiiiiiiiliiiiliiiliiliiiiiiiimiiii Pokop sovjetskih vojakov na vojaškem pokopališču Sovjetski polkovnik Ivan Koškov in dr. Faraguna polagata venec k spomeniku Na tržaškem vojaškem pokopališču so včeraj pokopali posmrtne ostanke trupel sovjetskih vojakov, ki so se borili v sklopu IX. Korpusa JLA in padli v zaključnih bojih za osvoboditev Trsta na Opčinah, kjer so bili doslej pokopani. Žalni svečanost i so prisostvovali v imenu Sovjetske zveze vojaški ataše sovjetskega veleposlaništva v Rimu polkovnik Ivan Koškov, II. tajnik veleposlaništva konzul Ivan Koredkine, predstavnik tržaške občine dr. Faraguna, predstavniki tržaške federacije KPI in še nekatere druge lokalne civilne in vojaške o-sebnosti. Dr4 Faraguna je v svojem kratkem nagovoru dejal, da se Tržačani klanjajo spominu teh žrtev, ki so padle za o-svoboditev Trsta, sovjetski polkovnik fCcskov pa je v i-talijanščini poudaril, da so se soujetski vojaki, ki počivajo sedaj tu na tržaškem vojaškem pokopališču, borili za osvoboditev izpod nacističnega jarma in za bratstvo med vsemi narodi sveta. Svečanost se je zaključila s položitvijo vencev sovjetskega veleposlaništva, KPI in openskega prebivalstva na grob, ki ga krasi spomenik, katerega so prenesli z dosedanjega skupnega grobišča na Opčinah. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v soboto 24. t.m. ob 21. uri in v nedeljo 25. t.m. ob 17, url PREMIERO Darlo F6 ARHANGELI IN AVTOMATI Komedija v treh dejanjih Prevedla: Lelja Rehar-Sancln Scenograf: Jože Cesar Kostumograf: Ružiča Fanelli Glasba: Fiorenzo Carpi Režiser: Anton Marti, k. gost OSEBE: Julij (natakar, na- rednik itd.) — Stanislav Starešinič, Anton (doktor, uradnik, psoderec, vlakovodja) — Edvard Martinuzzi, Peter (u-radnik, ravnatelj, župan) — Adrijan Rustja. Dolgin — Silvij Kobal, Marko (uradnik, karabinjer, veljak) — Alojz Milič, Lucijan (uradnik, karabinjer, veljak) — Livio Bogateč, Mihael (slaščičar, pop, gospod z brki. komisar, minister) — Jožko Lukeš, Angela — Zlata Rodošek, 1. Angelina prijateljica — Mira Sardoč, II. Angelina prijateljica — Miranda Caharija, III. Angelina prijateljica — Nora Jankovič (igr. š.), IV. Angelina prijateljica — Lna Piščanc. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni od četrtka dalje ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolln (nasproti Avditorija). KINO J VERDI Danes ob 20.30 za red C v parterju in na balkonih ter za red B na galerijah in stojiščih druga predstava opere «Madame But-terfly». Dirigent Glauco Curiel. V soboto prva predstava Doniz-zettijeve opere «Don Fasquale» za red A v parterju in na balkonih ter za red B na galerijah in stojiščih. Opero bo dirigiral Francesco Molinari Pradelti, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Italo Tajo (protagonist), Ma-riella Adani, Luigi Pontiggia, Renato Cesarl. Zborovodja Gior-,gio Kirschner, režija Piocinato. Nadaljuje se prodaja vstopnic za »Madame Butterfly», začenja pa se tprodaja vstopnic za «Don Pasquale». ----(O)--- Jutri v «La Cavana» otvoritev Tršarjeve razstave V umetnostni galeriji «La Canona« se danes zaključi razstava brazilskega slikarja Iva. na Freitasa, jutri 22. t. m. pa bo otvoritev osebne razstave slovenskega kiparja Draga Tršarja, ki je že razstavljal na beneški Biennali l. 1958 in ki je leta 1956., dobil prvo nagrado na biennali' sredozemske umetnosti v Aleksandriji v Egiptu. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! Jiim na Nazionale 15.00 «Boccaccio 70». Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Fenice 15.00 «Senilnost» (Senill-ta). Claudla Cardinale. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 »Nered« (II disor-dine). Tomas Mllian, Renato Salvatorl, Susan Strasberg. — Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Cartouche» — Eastmancolor. Jean Paul Bel-mondo, Claudia Cardinale. Arcobaleno 16.00 «Nežna je noč« (Tenera č la notte). Barve De Luxe. Jennifer Jones, Jason Robards ml. Supercinema 16.00 »Al Capone-jev potomec«. V. Morrovv, Ray Danton. Aiabarda 16 OO «KralJ kraljev« (II re dei re). Teohnicolor. Jeffrey Hunter, Viveca Lind-ford. Aurora 15.30 »Moja gejša« (La mia gheisha). Cristallo 16.00 «Zajtrk pri Tiffa-nyju» (Colazione da Tiffany). Teohnicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 »Polnoč v San Franclsou« (Mezzanotte a San Francisco). Tony Gurtis, Marl-sa Pavan. Capitol 16.30 «Baraba». Technl-color. Anthony Qulnn, Silvana Manganu. Vittorlo Gassman. Impero 16.30 »Vodnjak treh resnic« (I| pozzo delle tre verltš) Prepovedano mladini. Italia 16.00 »Dvom« (lil dubblo). Gary Cooper. Deborah Kerr. Massimo 16.00 «Velikan z Rodl-ja» (II colosso d( Rodi). Technicolor. Rory Calhoum, Lea Massari. Moderno 16.00 »Vas zakletih« (II villa,gigio dei dannatl). George Sanders, Astoria 16.00 «SpiJonaža na vrhuncu« (Spionaggio al vertlce) Ernest Borgnine. Astra 16.00 «V pekel za večnost« (AUMnferno per 1’eternitž). — Prepovedano mladini. Vittorlo Veneto 15.45 »Sovražnika« (I due nemici). Alberto Sordl, David Niven. Ideale 16.00 «Vrni se v septembru« (Torna a settembre). — Technicolor. Gina Lollobrigida. Marconi 16.00 »Puntarka« (La ri-belle). Susan Oliver. Abbazia 16.00 «Zenske v peklu« (Domne alTinferno). H. Frank. Odeon 16.00 «Evropa ponoči« — (Europa di notte). Technicolor. Skedenj 16.00 »Neizprosni« (Gll implacabili). KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 21. t. m. ob 19.30 Universal film: V SVETIŠČI) PODZEMSKIH LJUDI (Nei tempio degli uominj talpa) njima do prepira. Villa je menda grozil Prelazu z dežnikom, a ta mu ga je iztrgal iz rok ter ga vrgel čez zid ob cesti. Villa se je razjezil ter je zahteval, naj mu ga Prelaz prinese nazaj. Ta je privolil ter se je povzpel na zid, pobral ■ dežnik ter se vrnil na cestišče. Zdi se, da mu je Villa še pomagal pri sestopu, nakar pa ga je močno brcnil v nogo, ga oropal denarja (70.000 lir) in izginil. Naslednjega jutra je Prelaz prijavil rop policiji, toda ni se spominjal, kje se je dogodil in niti ni znal opisati svojega napadalca. Villo so a-retirali čisto slučajno. Nekaj dni po tem dogodku je namreč neki policijski agent o-pazil v gostilni »Mondo« mladeniča, ki se je sumljivo obnašal. Nenadoma je mladenič zapustil gostilno ter se skušal oddaljiti. Policist je stekel za njim in ga prijel. Poleg omenjenega ropa je Villa priznal tudi, da je o-kradel na Šentjakobskem trgu nekega 30-letnega mladeniča, ki je spal na klopi pred cerkvijo. ----«»---, Zgodnja izkušnja 4-letni otrok popil pobi kozarec vermuta V otroško kliniko v Ulici Manzoni so včeraj popoldne pripeljali 4-letnega Giovanni-ja Agricolo iz Ul. Pozzo del mare št. 1, ki se bo moral zdraviti 5 dni. Dečko je izkoristil priložnost ko ni bilo matere v kuhinji in je vzel iz omare steklenico vermuta, natočil si ga je poln kozarec in vse spil, ker je bil vermut pač sladek in mu je kar prijal. To je bilo pa preveč /a malega junaka, ki je prebledel in omamljen zaspal. Ko se je mati vrnila in ga zagledala v takem stanju, se je prestrašila in takoj spoznala, za kaj gre. Nemudoma je sinka peljala v omenjeno kliniko. --------------«»---- Na ovinku s ceste zaradi prevelike hitrosti Z avtom, ki ga je vozil 27-letni Pietro Fait, ki biva v begunsken) taborišču pri Orehu, so se sinočj peljali iz Bazovice proti Padričam 25-letni Canziano Furlanič, ki tudi biva v istem begunskem taborišču in dva njuna prijatelja. Fait je vozil s precejšnjo brzi-no in je zaradi tega na ovinku avto zletel s ceste ter se prevrnil. Šofer in druga dva sopotnika so se nekoliko opraskali, Furlanič pa se je pobil in ranil po čelu, levi roki in levem uhlju, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti od 8 do 15 dni. Avto pa je zelo poškodovan. rnmmk predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film VValta Disneyja: Izziv tretjemu možu (Sfida al terzo uomo) Igrajo: MICHAEL BENNIC, JAMES DONSLAD ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19 in 20. marca 1962 se je v Trstu rodilo 24 otrok, umrlo pa je 33 oseb. UMRiLI SO: 2 meseca stari Renato Zorni, 67-letna Anna Ba-bieh por. Parovel, 76-letna Ca-terima Degrassi por. Carbonl, 65-letna Giuseppina Adami, 69-letna Antonia Moretti por. Rebulla, 75-letna Lucilla Parovel por. Se-rafini, 82-letna Emilia AMegretto por. Gašperini. 77-letni Carlo Maffei, 62-letnl Bartolomeo Del Ben, 76-letna Francesca Zors por. Bandetll, 78-letna Anna Ca-stellana por. Ciavattini, 68-letni Ramiro Ferlan, 62-letna Giaco-mina Biščak Por. Sobar, 82-letna Giovanna Piscanc por. Pischianl, 64-letnt Silvio Vessi, 83-letna Maria Hroncich por. Hroncich, 79-letna Irene Pittamitz, 86-letnl Vito Giovanni Dell’Erba, 80-letnl Giovanni Sauli, 73-letna Giovanna Zorco por. Balanzin, 66-letni Ippollto Boocolini, 82-letna Narcisa Conti vd. Gei, 58-letna Aliče Covacich vd. Tenze, 17-letnl Fablo Marangoni, 70-letni Giovanni Manzln, 86-letna Maria Si-gulin vd. Lukač, 51-letni Arturo Celant, 77-letni Francesco Frater, 78-letna Maria Benedettich vd. Cenda, 61-letna Amalla Stipanic por. Alessio, 74-letna Vittoria Kermoll vd. Michelin, 81-letni I-saia Fabro, 82-letni Antonio Vouk. NOČNA SLUŽBA LEKARN Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; AUa Maddalena, Istrska ulica 43; Plz-zuil-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. EtUl esteO SLOVENSKA DRUŽINA išče hišno pomočnico od 8. do 13. ure. Nedelje proste. Tel. 44-317. SOŽALJ A Ob izgub: Ivana Ukmarja izreka Zveza vojnih invalidov NOV za Tržaško ozemlje svojcem iskreno sožalje. » » * Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja izreka svojcem umrlega Ivana Ukmarja iskreno sožalje. * * * Neodvisna socialistična zveza izreka najgloblje sožalje svojcem umrlega Ivana Ukmarja * * * Iskreno sožalje izrekata delovnemu tovarišu in svojcem uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. 't' Po mučni bolezni nas' 3e za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in tast IVAN UKMAR Pogreb dragega pokojnika bo danes 21. marca ob 16.30 izpred hiše žalosti v Križu 31 na domače pokopališče. Žalujoči sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Križ, Trst, Sesljan, Nabrežina, 21. marca 1962. PROBLEM DAVČNIH UTAJ V ITALIJI Koga pritiska davčni vijak? Za krono Materi božji pol milijarde, obdavčljivih dohodkov pa le 5 milijonov - Samo v Milanu okoli 1000 milijard, ki se ne obdavčijo Nekaj se čuje, da bo država v nekaterih primerih zahtevala od davkoplačevalcev, da s prisego potrde resničnost izjave o svojih dohodkih. Zakaj, dasiravno je po eni strani znano, da sodi Italija med tiste dežele, kjer je davčni vijak privit do skrajnosti, pa je po drugi pravta-ko res, da pa ni bržčas nikjer drugje podanih tudi toliko najrazličnejših možnosti, da se prebrisan spretnjakovič na tisoč načinov lahko ogne svojim davčnim obveznostim. Toda poslušajmo, kai vse nas v pogledu davkov čaka že navsezgodaj, brž ko smo noge pomolili iz postelje. Vstanemo in obrnemo stikalo elek-trične luči; v istem trenutku smo že segli v žep, da bi državi plačali davek na proizvodnjo električnega toka, ki ji letno vrže okrog 25 milijard. Zatem sedemo k mizi in popijemo skodelico kave, ne da bi se verjetno zavedali, da hkrati tudi plačujemo svoj delež tistih 116 milijard, kolikor jih država let-no ubere na račun davka na kavo (50 milijard) in slakor (66 milijard). In ko smo še pred tem zlezli v svoja oblačila, se prejkone ravnbtako nismo spomnili, da smo morali že pri njihovem nakupu, skupno z ostalimi davkoplačevalci, odšteti' državni blagajni 32 milijard raznih davkov. Ce smo kadilci, pa si prižgemo cigareto, smo že v istem hipu med onimi, ki državnemu monopolu letno plačajo 463 milijard davka na cigarete in 12 milijard na vžigalice. Torej, še nismo preživeli dobro uro novega dne, ko smo morali državi plačati nič manj kot šest različnih davkov. In s tem, seveda, še daleč ni končano, to je šele začetek. Imaš avto2 Da. Lepo: usedeš se vanj in se odpelješ od doma — toda plačati moraš avtomobilsko takso. Si natočiš bencina — plačati moraš davek na bencin. Popiješ čašico likerja — plačaš davek na alkohol. Odpreš radio — plačaš takso za radio itd. ' Ko pa pride čas kosila in te popade pregrešna misel, da se usedeš k mizi in potešiš svoje najosnovnejše potrebe, plačaš: davek na sol, na olje, na maslo, na margarino, na vino, na meso, na pivo, na sladkor, na vse. Toda to, kot je splošno znano, ni za vse enako. Tako Vestno in bogu vdano opravlja svojb državljansko dolžnost sicer večina davkoplačevalcev, toda kar lepo je tudi število takšnih, ki se temu z neverjetno spretnostjo ogne-jo bodisi povsem ali vsaj deloma. Michelangelo Virgillito je sicer Sicilijanec, toda živi v Milanu, Sodi med najspret-nejše finančnike in borzne i-gralce, pri najrazličnejših bankah ima kredita za desetine in desetine milijard, je dejanski gospodar cele vrst druž, od «Liquigasa» do «La-nerossi«, a hkrati je tudi med najbolj gorečimi častilci Marije Žalostne, kateri je v svojem kraju daroval zlato krono z diamanti, vredno čez pol milijarde lir. Torej ta mogočni in bogati mož je, kot je razvidno iz objavljenega seznama milanskih davkoplačevalcev, prijavil na račun družinskega davka obdavčljivo vsoto 5 milijonov, kar je zanj — spomnimo se samo krone za pol milijarde! — malo več kot nič. A gospod Virgillito ni sam. Tu je n. pr. še Giorgio Valerio, upravni svetnik družbe «Edi-son», pravcatega industrijskega imperija, ki je kot obdavčljivo vsoto navedel 20 milijonov, a gospod Carlo Faina, predsednik Montecati-nija, drugega industrijskega kolosa, menda takisto. Za temi, kot nekakšnimi vzorniki, Pa se odvija cela plejada številnih industrialcev, bančnikov, borznih špekulantov, famoznih zdravnikov in briljantnih odvetnikov, ki v času davčnih prijav naenkrat Postanejo tako ubogi, da se sami sebi smilijo. Naenkrat so malone brez dohodkov, Polni samo izdatkov, a da bi oni slučajno bili lastniki delnic — ni govora, hiša, zemljišča, avto — sploh niso nji. hovi, vse je pri bankah hipo-tekirano za ogromne vsote. Da, prav s pomočjo bank Se ti gospodje z največjo lahkoto otresajo svojih nevšeč-hih dolžnosti v zvezi z davki. Pri nas namreč še obstaja tako imenovana bančna tajnost. In, čeprav je v enotnem besedilu o neposrednih davkih Predvideno, da pa se v primeru, ko davkoplačevalec poda izjavo, da določene njegovo denarne možnosti ne izdajajo iz dejansko zasluženih dohodkov, marveč iz bančnega posojila, ta princip lahko °bide, ni tako lahko izkuše- nim lisjakom priti na sled. Torej, kako to gre? Nekdo, ki je, postavimo, lastnik večjega števila delnic, torej bogat človek, pa bi tega ne hotel prijaviti, te delnice enostavno prenese na banko in njegovo ime v zvezi z njimi dobesedno izgine. Leta 1956 je sicer minister Tremelloni izdal zakon, po katerem so bile banke obvezane prijaviti vse podobne prenose, toda, kdor je hotel, ga je lahko obšel s pomočjo sistema tako imenovanih ločenih prenosov. V tem primeru se je dejanska operacija prenosa prikrila z videzom kupoprodajne pogodbe, iz katere je izhajalo, da je lastnik delnic te prepustil banki na račun posojila, ki mu ga je dala. V resnici pa posojila sploh ni potreboval, marveč mu je to bilo potrebno, da bi svoje premoženjsko stanje prikazal kot pasivno in se tako rešil davčne obveznosti. Davčni urad milanske občine je n. pr. po dolgotrajni analizi ugotovil, da je v njenem območju še za okrog 1000 milijard obdavčljivih vsot, za katere ni bil plačan ustrezni davek. In tako, namesto kakih 30 milijard, u-bere milanska občina na družinskem davku samo 11 milijard, zahvaljujoč se za to prav raznim Virgillitom, Valeriom, Fainam itd., ki se na svoje državljanske dolžnosti, navzlic svojemu patriotskemu napihovanju, veselo požvižgajo in jih raje kar lepo prepuste delavcem, kmetom, u-radnikom, nemaničem in siromakom. Torej, pravcati Avgijev hlev, ki ga bo treba vendarle enkrat počistiti. Govorilo se je, kot uvodoma rečeno, o prisegi za resničnost davčnih prijav. Italija je sicer res katoliška in verna, vendar, ko gre za denar, se vsak lahko spozabi, tembolj, ker upa, da bo greh s spovedjo in ustrezno pokoro opral. Naloga nove vlade levega centra v tem pogledu pa bi bila, da se v borbi proti takšnim boleznim manj opira na prisego, pač pa raje ustvari dovolj učinkovita material, na zakonska sredstva, da se izredno razširjena korupcija in goljufija, na račun delov-nih ljudi čimprej odpravita. Parola, ki je bila vržena od strani futuristov, da je tteba smatrati muzeje za grobišča umetnosti, da bi kasneje sami z največjo prizadevnostjo prešli v pogajanja z vsemi mogočimi muzeji in galerijami, je pa vendarle nekje imela svojo utemeljitev, namreč v tendenci muzejev, da ne sprejemajo v svoje kolekcije dela še živečih umetnikov. Gre, razumljivo, za nekakšen preventivni ukrep, da bi se vanje ne vnašala mondenost in dela, ki bi jih morda že jutri demantirala čas in razvoj. In vendar so se, morda prvič v zgodovini, odprla vrata samega Louvra umetniškim proizvodom še živečega slikarja, v ............................................................... Milin....1................ ■Illllllllllllll.....IIIMI............................... liimiMIIMIIIIt 1 IZJEMA V LOUVRU ZA SE ŽIVEČEGA SLIKARJA Razstava umetniških slik velikega GeorgesaBraquea Retrospektiva 57 platen in risb, 9 skulptur, graviranih plošč, keramik itd. - Od kubistične k stvarnosti bližji umetnosti MNENJE FRANCOSKEGA ZNANSTVENIKA 0 RAKETNI MOČI Sovjetska zveza za pet let pred Združenimi državami SZ nima posebnega revolucionarnega* goriva, pač pa mnogo večje rakete - Čudoviti miniaturni laboratoriji* ne zaležejo - Temeljna napaka - pomanjkanje cilja Ogromno navdušenje, ki ga je upravičeno vzbudil Glen-nov podvig, to je trojni zaporedni oblet okoli zemeljske oble se je že poleglo in ameriška javnost se je nekako oddahnila, ker da tudi Amerika more ponoviti to, kar je Sovjetom uspelo z odpošilja-tvijo najprej Gagarina, na enkratno pot okoli Zemlje, nato pa še Titova, ki je krožil okoli Zemlje 25 ur. Pred dnevi pa je Hruščev nepričakovano v svojem volilnem govoru povedal, da je Sovjetska zveza poslala okoli Zemlje nov umetni satelit s celo vrsto izključno znanstvenih naprav in da ima tudi raketo, ki je ne more prestreči nobeno sredstvo. Posebno sled- nja izjava je spet vzbudila pri poločenih krogih nekakšno nestrpnost ali celo strah, kajti dolgo obotavljanje pred izstrelitvijo Glenna je dokazalo, da ameriška raketna tehnika zares ni tako popolna, kot bi se na prvi pogled zdelo. Nikakega dvoma ni, da znajo Američani izdelati izredno precizne naprave, ki jih pošiljajo z umetnimi sateliti okoli Zemlje, z druge strani pa imajo Sovjeti o-gromne rakete, ki jim omogočajo, da izstrelijo na krožne poti okoli Zemlje ali tudi izven zemeljskega območja mnogo večje naprave. Da bi ZDA dohitele SZ, z vso naglico izdelujejo nove rakete, kot na pr. raketo «Saturn» ..............................................................■HiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiminniiiiiiiiniiiniimiiii^iiniiuiiii.. I. Freitas v «La Cavana» V galeriji «La Cavana* razstavlja mladi brazilski slikar Ivan Freitas, ki je v poslednjih letih uspel pritegniti nase pozornost merodajnih u-metniških krogov Sao Paula in Rio de Janeira. Za nas je važno, da je to njegov prvi nastop v Evropi, ki bi v primeru ugodnega razvoja Freita-sove slikarske poti k umetniški slavi pripomogel dvigniti zanemarjeni kulturni ugled Trsta, za katerega rehabilitacijo se pri nas trenutno toliko aela. Da pa so Freitasu rojenice stkale svojevrstno du. ševno prefinjenost, ki odgovarja na vtise zunanjega sveta na čisto svojstven način, to dokazuje štirinajst razstavljenih del, ki se ne skušajo uveljavljati ne po svoji barvito, s ti, kot niti po svoji veliko ati. So to manjše na papirju izdelane slike pretežno rjavkaste tonalnosti, z le rahlimi poudarki ubito modre, zelenkaste in rdečkaste barve, ki na prvi pogled ustvarjajo precej skromen videz nezahtevnih podob, če se sploh lahko tako izrazimo, ker o podobnosti s predmeti našega sveta v njih ni govora, razen male človeške silhuete in nekaj črkovnih znakov. Po daljšem opazovanju teh slik pa m izključeno, da mar. sikdo počenja polagoma čutiti njih skriti čar, ki izvira predvsem iz njih skrivnostnega oblikovanja črt in znakov ter prijetno sivo-rjavo uglašenih ozadij potisnjenih v optično globino, kar daje slikam nekakšno časovno odmaknjenost od sedanjosti. Teh dejstev se je gotovo zavedal tudi Freitas sam, ko je polovico teh slik poimenoval «Enigma», kar pomeni skrivnost, ostale Pa ((Nokturno« in podobno. Kako naj opredelimo tovrstno slikanje? Sam Marchiori, avtoriteta v ocenjevanju sodobne umetnosti, pa piše o tem v uvodni besedi razstavnega kataloga sledeče: Pri Freitasu ne gre za to, da bi ga uvrstili v neko trdno shemo, temveč važne je je, spoznati namene, ki si jih stavi in v taka stran so le-ti usmerjeni, ter, nadalje, ugotoviti resnico njegovega poslanstva >z-ven prevladujočih vplivov iio-kusa in načinov*. Mi bi pa vseeno dejali, da predvideni dogodki, je to slikanje figurativno, saj na vseh slikah srečujemo številke, črke, in med temi tudi znake cirilice, ter zelo vidno tiskano izpisane besede, kot n. p. Salvador Bahia, a na neki sliki je celo drobna zelena postava moža, oziroma, njegova senca. In vse to na ozadjih, ki se zde biti zlepljena iz raznih delov preperelih starinskih listin, morda takih, ki so jih upokojeni enooki gusarji dolgo nosili v svojih listnicah upajoč, da na podlagi tajne pisave njih krip-togramov nekega lepega dne dvigujejo zaklade zakopane na samotnih otokih Karaibskega morja. Freitasove slike so torej v stanju razhuditi v nas romantično skrivnostna občutja in že s tem utemeljujejo svoj umetniški obstoj. ---«»—— V «Rossonijevi» Nicold Sponza Nicold Sponza, ki razstavlja v Rossonijevi pasaži, spada gotovo med najdelavnejše tržaške slikarje. Odkar je l. 1947 prvič nastopil v galeriji Trieste, pa do danes, ima za seboj nad petdeset osebnih razstav, prirejenih v raznih mestih širom po državi. Tako pogostoma pa lahko razstavlja samo slikar, katerega umetnost najde dober odziv v širših slojih občinstva. Da Sponzove zasenčeno barvite pokrajine in morja s čolni ter slikoviti pogledi predelov raznih mest občinstvu ugajajo, o tem ni dvoma, ker Sponza slika svoje podobe na sicer svojstveno impresionističen način, ki pa se opira na oni' dobro poznanih italijanskih mojstrov tega sloja, iiiuMiiiHiiiiiiiiiiiiiniiniininiiiiniitiiiiiiiiinnniiiiiiHiimiiiiiniiiimiiniiiiiiumininHiimiuiuiiiiiiiiiiniiiinimiiiiiiiiiiuHiMiiiiiuuiiiiiiiuu« 45: Program ob štirih, 17.30. Luigi Nikoli ni prepozno; 19.15: Sprehodi 00 Evropi; 19.35: Malt o der; 20.20; Šport; 20.30: Dnev nik; 21.05: Politična tribuna: 22.05: Ko film Se ni govoril; 22.30: Knjige za vsakogar; 23.00: TV dnevnik. koncert; 22 35: Poje Doris Day. III. program 17.00: Simfonični koncert: Stradella, Mozart; 18 05: Pregled severnoameriške kulture; 18.35: Skladbe Adama de >a Halla; 19.25: Italijanski perto- Vittoriom Conglo dični tisk; 20.00: Vsakovečernt koncert; 21.30: Trodejanka Luciana Codignole: «Gesta»; 22.45: Ravelove skladbe Slovenija Vukdragovič; 23.00: Prenos RL. za violino m klavir; 11.40: Dva samospeva NJ Ungerja; 11.45: Z ansamblom Jožeta Kamptča; 12.05: lleana Bratuž-Kacjano- va: slovenske narodne-. 12.15: Nacionalni program 6.30; Vreme na ital. morjih; ________ ________ ....... 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska Kmetijski nasveti; 12.25- Melo-šola, nato nadaljevanje Omni- dlje; 13.15: Obvestila; 13 30: lz DRUGI KANAL 21.10: Mali koncert št. 2. 21.50: Ml In avtomobil; 22 30: Dnevnik; 22.50: Deset minut z iriom Conglo Jug. televizija Ljubljana 18 00: Zgodba o ovčkl-oblačku — TV s ikanica. 18.10: Bibj — otroški rilm; . „„ „ 18.20: Kosilo v zgodnji pomls 5.00; Dobro Jutro!; 8.05: Or- di — kuharski nasveti: 18 40: S kamero po Afriki — film: 19.05: Sodobna kirurgija — znanstvena oddaja. Zagreb 18,00: Pionirski mozaik; 19.00: Jim iz džungle — film. Ljubljana 19.30: TV obzornik. JRT 20.00: TV dnevnik. Beograd 20 20: Propagandna oddaja; 20 30: Triperesna deteljica. Zagreb 21.30: Portreti in srečanja — Inž. Juraj Najthart: Ar hltektura Bosne, JRT 22.00: TV dnevnik -i II. kestralne skladbe; 8.55; Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25: Melodije na tekočem traku; 10.15: Od tod in od ondod; 11.00: Hitri prsti; 11.15: Človek In zdravje; 11.25: Švara: Suita Po sklepu uprave državnih cest Avto cesta Palmanova-Gorica bo za sedaj samo dvotirna Pokrajinski predstavniki naj bi pospešili stike in razgovore za njeno nadaljevanje do Ljubljane V skladu s sklepom pokrajinskega sveta z dne 18. novembra 1961 je pokrajinski odbor stopil v stik z upravo državnih cest (ANAS) in njen glavni ravnatelj inž. Fraschet-ti je dal že pred nekaj tedni zagotovilo, da bo ANAS poskrbela na svoje stroške za povezavo Gorice z avtomobilsko cesto pri Palmanovi. Ker pa bi to ne smela biti samo navadna povezava, ali priključek na državno omrežje avtomobilskih cest, ampak le prva etapa pri gradnji mednarodne avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana, so doslej vedno nihali pri izdelavi zadevnega načrta med dvotrasno in tritrasno cesto. Ministrstvo za javna dela je pred kratkim objavilo posebno odredbo, glasom katere v bodoče ne bodo več gradili avtomobilskih cest na tri trase, ampak samo na dve odnosno štiri. Zato je tudi za to cesto ANAS odredil, da jo bodo za sedaj gradili samo na dve trasi s pridržkom, da bi pozneje, kadar bo prišlo do njenega nadaljevanja čez mejo proti Ljubljani, zgradili poleg še eno dvotirno cesto. Ker so tudi na jugoslovanski strani že prevzeli v državno upravo cesto Ajdovščina - Col - Kolce, se predvideva, da bodo tudi tam pristopili kmalu k izdelavi načrta za nadaljevanje te ceste od meje pri Mirnu pa do Ljubljane, kjer se bo navezala na jugoslovansko omrežje avtomobilskih cest. V Jugoslaviji imajo sedaj režim avtomobilskih cest brez cestnine in zato se predvideva, da bodo tudi na tem odseku zgradili tritrasno 11 metrov široko cesto take vrste. Seveda bo treba počakati še nekaj let, da bo prišlo do izvedbe tega načrta, o katerem se že toliko časa govori in ki naj bi prinesel Gorici več življenja z mednarodnim nro.ne- iiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiimitiiMiiimMiminimi* c KINO :> CORSO. 17.15: «T1 si bila ljubezen« (Eri tu 1’amore), P. Finch in M. Peack. Crnobeli angleški film v cinemascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: »Sanje umrejo ob zori« (I sogni muoiono aL 1’alba), L. Massari in A. Tie-ri. Italijanski film. VITTORIA. 17.00: «Oči Londona« (Glj occhi di Londra), J. Fuchsberger in K. Baal. Angleški črnobell film. Mladini P° red mrakom ali še kasneje, ko je noč že popolna. Malokaterega prebivalca sosednih« vasi pripelje pot na Vrh. Razen sovodenjskega peka, ki je že toliko let vsak dan njihov gost, ko v marsikateri hiši niti ne vstanejo, skoraj ni žive duše, ki bi dopoldne, pa tudi popoldne krožila po tej vasi. Predaleč je od večjih centrov. Toda pomlad je na Vrhu zares lepa in ni izključeno, da bo marsikoga v teh lepih dneh pti-neslo na ta najvišji /rn.ški hrib, od koder je zares lep razgled proti Doberdobu, Furlaniji in Gorici. ---«»—— Pustni sprevod v Krminu Odbor krajevne turistične organizacije «Pro loco« v Krminu je končno pretekli ponedeljek le naletel na ugodno vreme, da je po dveh odložitvah lahko organiziral napovedan pustni sprevod alegoričnih vozov in mask ter razne druge manifestacije. Čeprav je bilo še vedno precej hladno, je vendar lepo vreme privabilo na Jožefovo popoldne precej radovednežev iz Krmina in bližnje okolice. Ob 14.30 je šel po krminskih ulicah sprevod alegoričnih vozov, pred katerim je mestna godba igrala poskočne melo- dije. Zadnja v sporedu je bila «krava Karolina« v povečani izdaji. Sprevod se je zaključil na nogometnem igrišču, kjer se je medtem nabralo precej ljudi, ki so prisostvovali športnemu programu. Nogometni tekmi dveh ženskih ekip je sledila kolesarska dirka in nato še razne humoristične igre. Epilog prometne nesreče pri Jamljah Ob silnem tr£enju dveh avtov je bil šofer na mestu mrtev Tudi vsi drugi potniki so bili teže ali laze ranjeni ■ Z mopedom je smrtno povozila ženico na goriškem Korzu Bilo je 27. junija lansko le-1 Pri trčenju ni bilo drugega to, ko se je pozno popoldne očividca, kot potniki v Fiat družina tržaškega uradnika ' 600 in pa 57-letni Giuseppe Vittoria Cernija, stanujoča v Trstu, Ul. delTEdera 7, pozno popoldne odpravila s svojim avtom Fiat 600 v Gorico. Pri krmilu je sedel oče 53-letni Vittorio, poleg njega njegova žena Luisa Denk, zadaj pa njun sin 24-letni dr. trgovinskih ved Guido Cerni in njegova zaročenka Andreana Barbo. Ko so v Gorici opravili nekaj nakupov, to krenili proti domu, spotoma pa so se ustavili za malico v neki gostilni v Rupi. Ko so se zopet dvignili od mize, je bila ura že okrog 22. Vse je šlo v redu do Jamelj. Ko pa so prišli do te vasi, je po izjavah Guida in njegove zaročenke, privozil naproti neki Fiat 1100 z visokimi lučmi. Vozil je sicer po svoji desni strani, ko pa je prišel v neposredno bližino njihovega avtomobila, je nenadoma zavil na levo, čez Roditeljski sestanek na strokovni šoliv Ravnateljstvo strokovne šole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo 25. marca ob 10.30 v šolskih prostorih v Ulici Ran-daccio roditeljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o uspehu dijakov in o ukrepih za njihovo plodovito učenje. Zato vabi ravnateljstvo šole na ta sestanek vse starše, ki imajo v njej svoje otroke. miiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiii,iii,mimiiiiiilllnilliiiniiiiiiiilllll,lili,li,iiiiMiiiiiH