informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev Gorenja — St. 42. — Leto XVII. — Titovo Velenje, 7. september 1983
V našem delu in ravnanju postajajo prevladujoča prizadevanja za ozdravitev Gorenja in zagotovitev njegovega nadaljnjega razvoja. Dokaz pripravljenosti vseh delavcev velenjskega dela Gorenja za to so prav gotovo tudi povečana delovna disciplina, večji tehnološki red in kar je še posebej pomembno — povečana proizvodnja. Slednje je nadvse spodbudno, saj v prvih šestih mesecih nismo naredili načrtovanih količin izdelkov in moramo zamujeno do konca leta nadoknaditi.
Povečanje proizvodnje od junija naprej vzbuja optimizem, da bo predvidena proizvodnja tudi dosežena. Povečanje proizvodnje in ostvaritev resnično nadvse ambicioznega proizvodnega načrta za leto 1983 pa sta pogoj, da zaustavimo nadaljnjo naraščanje izgub iz tekočega poslovanja, kot enega od pogojev za sanacijo Gorenje TGO, in zagotovimo rast osebnih dohodkov delavcev.
Oblik za vključevanje delavcev v prizadevanja za ozdravitev Gorenja je obilo. Ne manjkajo tovrstne pobude delavcev.
Nov uspeh domačih strokovnjakov - naprava za ukrivljenje izparilnih cevi, ki sojo minuli teden preizkusili v tozdu Orodjarna.
(več o tem na 2. strani)
SKUPNA PRIZADEVANJA VSEH DELAVCEV VELENJSKEGA DELA GORENJA MORAJO RODITI SADOVE!
Večja proizvodnja,višji osebni dohodek
PREDLOG O SPREMINJANJU VREDNOSTI ENOTE DELA (TOČKE) V ODVISNOSTI OD DOSEGANJA DELOVNEGA NAČRTA
V Gorenju smo vsa prizadevanja usmerili v povečanje proizvodnje. Sprejeli smo pomembno nalogo, da bomo
v zadnjih štirih mesecih povečali proizvodnjo v povprečju več kot za 40 %. Smo torej pred zelo zahtevno in hkrati odgovorno nalogo, saj so naši delovni načrti postavljeni zelo visoko.
Tako visoke cilje bomo lahko dosegli z dobro preskrbljenostjo z reprodukcijskim materialom na eni strani z veliko pripravljenostjo za
delo na drugi. Čeprav v proizvodnih tozdih primanjkuje delavcev, so bile na zadnjih zborih delavcev sprejete pomembne odločitve o pomoči vseh pri izpolnitvi proizvodnih načrtov, kakor tudi o delu na vse proste sobote. V proizvodnji pomagajo v vsakem trenutku delavci iz spremljajočih služb tozda in zaposleni v strokovnih in administrativnih službah vseh delovnih skupnostih skupnih služb velenjskega dela Gorenje. Ti bodo vsak mesec opravili dva delovna dneva v proizvodnji. Prav tako bi naj delavci iz teh služb opravili dva udarniška dneva do konca leta 1983.
(dalje na 4. strani)
IZ VSEBINE:
Stran 2:
Delovni obisk v Gorenju Stran 3:
Koliko smo in koliko moramo narediti Zbori delavcev Stran 5:
Delo v proizvodnji — bitka za dosego plana Stran 6—9:
Prednostne liste za stanovanja
Izpolnjevanje načrtov
PODROBNA POROČILA VSAK TEDEN V „INFORMATORJU"
Proizvodne naloge zaposlenih v Gorenje TGO za zadnje štiri mesece leta so resnično nadvse zahtevne. Prav od deleža slehernega zaposlenega je odvisno, kako jih bomo uresničili.
Da bi zagotovili sprotno obveščenost o gibanju proizvodnje bomo v prihodnje v „Informatorju" na tem mestu poročali, kako smo po posameznih dnevih uresničili naše skupne proizvodne naloge. Prvo poročilo bomo objavili prihodnji teden.
O proizvodnih obveznostih zadnjih štirih mesecev pa podrobneje pišemo na 3. strani.
Delovni obisk v Gorenju
Predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine in izvršnega sveta ter drugih organov občine Velenje so v soboto, 3. septembra 1983, obiskali Gorenje. Po izčrpnih pogovorih na sozdu Gorenje, kjer so jim člani začasnih poslovodnih organov velenjskega dela sozda Gorenje in odgovorni družbenopolitični delavci ter člani samoupravnih organov podrobno orisali stanje v Gorenju, prav tako pa tudi aktivnosti pri uresničevanju sanacije jn ukrepov, so si gostje z velikim zanimanjem ogledali še delo v proizvodnih tozdih Gorenja TGO.
Pogovor, ki ga je vodil predsednik ZKPO SOZD Gorenje Herman Rigelnik, je nedvomno pokazal, da se stanje v Gorenju izboljšuje, da rezultatov ne gre pričakovati takoj, vendar se začenjajo velika prizadevanja za postavitev in uresničitev sanacijskega programa, hkrati pa so največje aktivnosti usmerjene v bitko za večjo proizvodnjo. Po ugotovitvi stanja v velenjskem delu sozda Gorenje je prevladalo mnenje, da imamo ob slabostih tudi prednosti in možnosti nadaljnjega razvoja.
V tem trenutku je prisotno izrazito delovno vzdušje, velika pripravljenost za delo, za boljše delo. Prevladuje ocena, da delavci podpirajo ukrepe, ki so bili sprejeti, uveljavljene so nove oblike in dosedanje akcije so že naletele na pozitiven odmev.
NA POGOVORU SO POVEDALI:
Janez Živko, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Velenjepredsedstvo komiteja občinske konference ZKS Velenje je pravilno ocenilo težavne razmere v Gorenju in zato je z večjim zanimanjem sledilo vsem aktivnostim pred in po sprejetju ukrepa družbenega varstva. Že po nekaj mesecih pa so rezultati dokaj realni, povečana je delovna disciplina, večja je proizvodnja in izvoz. Znova se je pokazalo, da se Gorenje zna odpirati tako v občini kot tudi navzven. Gorenje ima ljudi, ki hočejo in znajo delati, in prav to daje upanje, da lahko z optimizmom zremo v jutrišnji dan. Zato je treba program sanacije postaviti izredno natančno in v ta prizadevanja vključiti vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, vse delavce."
Udeleženci pogovora so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo v vseh večjih tozdih, pozornost pa je pritegnila tudi linija za izdelavo terminalov v tozdu Elektronika.
Janez Basle, predsednik Skupščine občine Velenje:
„Čeprav ukrep družbenega varstva ni bil najbolj priljubljena poteza, pa se je kmalu pokazalo, da je bil to tudi edini možen način, kako priti prej do sanacijskih usmeritev, ki bodo pomenile resnično pravo pot za izhod iz težavnega položaja. Prepričan sem, da so prišli v Gorenje ljudje, ki znajo voditi, vendar ne zanemarjajo samoupravljanja in odločanja. S tem se uresničuje tudi zamisel, da je treba postaviti prave ljudi na prava mesta. Tudi v Titovem Velenju se je začelo takšno gibanje. "
Nesti Žgank, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje:
„Takšen pogovor o izmenjavi mnenj velja resnično pozdraviti in na tak način, če bomo spoznali probleme, bomo tudi lažje premagovali težave, vendar moramo biti enotni, delavni. To je bilo vedno značilno za Gorenje, ki je začelo svojo pot 'na gmajni', brez osnovnih sredstev, brez znanja in izkušenj. Sedaj imamo marsikaj od tega, vendar tudi velike težave. Zato je še bolj potrebna enotna akcija v vsej Šaleški dolini!"
Nov uspeh domačih strokovnjakov
NOV USPEH ORODJARNE! REZULTAT SODELOVANJA PRIHRANEK PRI DEVIZAH
V četrtek, 1. septembra 1983 so preizkusili delovanje stroja za ukrivljanje izparilnih cevi. Ta velika naprava je plod dela domačih strokovnjakov tozda Orodjarne, sektorja profesionalne elektronike. Elektronika in Vzdrževanja. Vrednost stroja je 2,7 milijard dinarjev in je skoraj dvakrat cenejši od uvoženega. Z njim bomo lahko zadovoljevali vse potrebe po izparilnih ceveh v Gorenju, za katere smo morali na primer letos odšteti 90 milijonov deviznih dinarjev.
Od osnutka, prve zamisli o izdelavi tega stroja, sta minili dve leti. Pri njegovi izdelavi so izkoristili vse možnosti, ki jih nudi domači material ter jih dopolnili z redkimi uvoženimi komponentami.
Tako je bilo krmiljenje razvito in izdelano v celoti doma. S krmilnikom, ki ga sestavljata programirani logični krmilnik in mikroračunalniški sistem, je v Gorenju prvič izvedeno po-zicioniranje hidravličnega cilindra z digitalno regulacijo. To pomeni, da lahko obvladujemo hidravlični cilinder in ga postavljamo v ustrezen položaj.
Vsi, ki so sodelovali pri razvoju tega stroja, so seveda pri ocenah previdni, saj bo treba počakati še nekaj časa, da se izkaže njegova zanesljivost. Ob tem pa ne kaže zanemariti tudi večstranske uporabnosti tega stroja, saj se lahko posamezni pogonski elementi uporabijo tudi drugje.
Vsekakor je bilo to delo velika preizkušnja za vse, ki so jo, kot kaže, tudi uspešno prestali. Prav takšne izkušnje
in znanje, ki iz njih izvira, pa v Gorenju še ne izkoriščamo dovolj. Iz te dejavnosti, ki je v Gorenju še v zametkih, pa bi se lahko razvil nadvse zanimiv program. Težav seveda nikjer ne manjka. Manjka nam povezanosti z ostalimi, s tujim znanjem.
Zakaj odkrivati Ameriko, če je že odkrita, in zakaj ne uporabiti tuje znanje, če obstaja. Gre za pojav, ki je .značilen za velik del naše družbe, pa tudi za Gorenje.
Vendar stvari se le premikajo, to kaže tudi poskusni zagon novega stroja. Pri njegovem nastajanju so sodelovali pravzaprav vsi, strojniki v Orodjarni, konstruktorji, elektroniki, vzdrževalci. Mlada skupina, ne veliko čez trideset let, pa obeta, da to ni zadnji uspeh takšne vrste.
TOZD ELEKTRONIKA PTUJ
DODELITEV
1.	17990	Dizdarevič Meksud	61
2.	17498	Jurovič Marta	60
3.	17220	Rihtarič Danilo	58
4.	17176	Kekec Silva	56
5.	17171	Kovačec Jože	53
6.	17200	Pihler Jelka	51
7. t	17151	Janžekovič Stanko	51
8.	17915	Loger Milena	40
9.	18088	Drevenšek Marija	36
TOZD GRADBENI ELEMENTI
DODELITEV
1.	11816	Drofelnik	Romana	71
2.	14512	Zapušek	Peter	64
3.	14827	Stevanov	Stojadin	63
4.	13210	Zapušek Marica	54
5.	11489	Fak Milena	35
6.	21606	Jurak Milena	23
ZAMENJAVA			
1.	12047	Podlunšek Nives	50
TOZD MGA NAZARJE			
DODELITEV			
1.	9464	Pajk Roza	62
2.	3544	Ostojič Ljuba	54
3.	22117	Slapnik Marija	26
TOZD MGA NAZARJE			
DODELITEV			
1.	9464	Pajk Roza	62
2.	3544	Ostojič Ljuba	54
3.	22117	Slapnik Marija	26
DSSS GORENJE TGO			
DODELITEV			
1.	10346	Razdevšek Peter	67
2.	11443	Koželjnik Karla	60
3.	19464	Lah Savo	59
4.	2961	Sovič Darinka	58
5.	3058	Bokur Drago	58
6.	15542	Koželjnik Peter	55
7.	11779	Pečnik Cvetka	53
8.	15609	Golja Zlatka	53
9.	15497	Koželj Silvo	53
10.	19500	Gegič Anton	52
11.	19192	Štabuc Cvetka	50
12.	15061	Kamšak Jožef	50
13.	16249	Koželj Darko	50
14.	17051	Dobnik Tatjana	50
15.	11574	Koželj Branko	49
16.	7710	Kovač Marija	48
17.	18948	Boh Miran	47
18.	20473	Vukovič Valentin	46
19.	15696	Korošec Antonija	46
20.	20266	Burič Edi	46
21.	20380	Zupanc Ivan	45
22.	17001	Uran Silvester	45
23.	3927	Orešnik Vera	45
24.	14666	Tamše Cvetka	44
25.	21070	Ge ra tič Bojan	40
26.	10028	Pintarič Janez	39
27.	15560	Dobravc Bernarda	37
28.	21500	Kovač Maks	36
29.	20436	Hojan Silvester	36
30.	18605	Praznik Mihaela	35
31.	16368	Jančič Miran	35
32.	20714	Bartolac Zlatko	28
33.	22547	Gorečan Rajmund	26
ZAMENJAVA
1.	15008	Globačnik Silva	58
2.	1693	Bračič Marija	57
3.	2560	Gorjup Stanko	57
4.	5511	Krajnc Terezija	57
5.	12407	Jovanovič Slobodan	56
6.	6797	Rebec Franc	56
7.	7516	Golob Bojan	53
8.	13657	Rakun Rudi	53
9.	14752	Zmrzlikar Miroljub	52
10.	3658	P rosen jak Marija	50
11.	10244	Merc Danica	49
12.	9559	Ostruh Ivica	47
13.	4389	Gomboc Sergej	45
14.	6828	Deželak Venčeslav	41
SOFINANCIRANJE - ZAMENJAVE
1.	14505	Popovič Veljko	48
2.	9784	Škorič Miro	42
SOFINANCIRANJE			
1.	12062	Javornik Ivan	53
2.	9132	Tkauc Ivan	46
3.	20290	Hudales Zdenka	36
4.	19949	Strnišnik Karmen	27
TOZD GORENJE-PROMET SERVIS
D O D E L I T E V
1.		Hren Ivan	
2.	2666	Senegačnik Božidar	61
3.	19005	Zupanc Darka	58
4.	16027	Gashi Simon	57
5.	12187	Miklavc Zdenka	56
6.	8358	Petrič Anton	
7.	12876	Vukoja Grgo	53
8.	7893	Žagar Željko	51
9.	12281	Mahkovec Irena	50
10.	15241	Rokovnik Stanislav	49
11.	19718	Jeličič Vinko	48
12.	12508	Kodre Izidor	45
13.	19886	Jazbec Branko	44
14.	2330	Rodič Emil	44
15.	16853	Ačimovič Branko	43
16.	18617	Veronik Majda	41
17.	20127	Žagar Boris	40
18.	18779	Omerovič Munira	39
19.	19888	Zmrzlikar Stanislava	39
20.	18719	Golič Slavica	35
21.	12145	Kotnik Marija	32
22.	15965	Oštir Mateja	32
SOFINANCIRANJE
1.	19533 Buršič Petra	32
ZAMENJAVA
1.	13087 Mihalinec Otmar	43
TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA
DODELITEV
1.	754	Mandle Anton	69
2.	3345	Vizovišek Marjan	62
3.	5625	Pristovšek Ludvik	62
4.	9068	Štefančič Milena	52
5.	16220	Založnik Mira	46
6.	12663	S kari ovnik Vinko	46
7.	19499	Špegel Suzana	44
8.	17135	Gotvajn Cvetka	34
9.	18016	Blazinšek Bojan	32
10.	22341	Čeru Milena	24
SOFINANCIRANJE
1.	19158	Bencik Silvo	49
ZAMENJAVA
1.	1422	Zupančič Andreja	59
2.	3330	Rotovnik Ida	56
3.	1493	Mazej Milan	55
4.	1705	Novak Rajko	49
DSSS PROMET-SERVIS
DODELITEV
1.	9954	Križnik Marija	48
2.	18307	Pašoski Stevan	48
3.	14216	Uran Vera	47
4.	16433	VValland Terezija	46
5.	18143	Pašoska Milica	46
6.	11953	Donko Ljubica	43
7.	15856	Obreza Marija	43
8.	18151	Pungartnik Tatjana	40
SOFINANCIRANJE			
1.	14565	Štinjek Marija	39
ZAMENJAVA			
1.	9241	čujež Cvetka	57
2.	3402	Kapfer Janko	53
3.	8202	Urleb Vlasta	48
GORENJE INTERNA BANKA
DODELITEV
1.	16373	Tripunovič Mileva	48
2 .	20576	Golič D ob rila	39
ZAMENJAVA
1.	3448	Bezovšek Romana	54
GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ
DODELITEV
1.	18191	Stankovič Slavica	49
2.	21829	Holeček Nikola	36
3.	21532	Mačkovšek Roman	35
4.	18604	Dvotjak Branko	31
SOFINANCIRANJE
1.	22804	Kirn	Vladimir	33
DSSS GORENJE SOZD
DODELITEV
1.	9518	Kretič	Milan	47
ZAMENJAVA
1.	15577	Novak	Jakob	49
Kadrovske vesti
NOVI VODJE TOZDOV
S 1. avgustom so bili v temeljnih organizacijah združenega dela Kuhalni aparati, Elektronika Titovo Velenje, Hladilna tehnika in Gradbeni elementi Gorenje TGO, skladno z določili dopolnitve sklepa o izreku začasnih ukrepov družbenega varstva, imenovani vršilci dolžnosti vodje tozdov.
Imenovani so bili:
Adolf HUDARIN za v. d. vodje tozd Kuhalni aparati,
Milan ZAVOLOVŠEK za v. d. vodje tozd Elektronika Titovo Velenje, Ferdinand REDNAK za v. d. vodje tozda Hladilna tehnika in Martin MAROLT za v. d. vodje tozda Gradbeni elementi.
Prejšnji vodje tozdov so bili imenovani na druga ustrezna dela oziroma nalo-SEKTOR KAKOVOSTI	ZADEVA: Solidarnostna sobota	ge.
NA UDARNIŠKEM DELU
PROIZVODNO DELO
Od 1. septembra naprej dela vsak dan v proizvodnji okrog 140 delavcev iz strokovnih in administrativnih služb velenjskega dela Gorenja.
Sicer pa so strokovni in administrativni delavci Gorenja delali v proizvodnji tudi že tri sobote. 20. avgusta jih je bilo 170, 27, avgusta skoraj 200, 3. septembra pa okrog 120. Zadnjo soboto se je prostovoljcem pridružilo tudi 12 zaposlenih iz velenjskega Centra srednjih šol.
IBIHHHRHPPil
Novic® jz tozdov m DSSS - Novice

V	soboto, 27. avgusta 1983, so imeli proizvodni tozdi Gorenja TGO delovni dan. Delali so tudi nekateri delavci iz režije, nekateri udarniško. Med slednjimi so bili tudi delavci Sektorja kakovosti.
V	tozdu Zamrzovalniki so pomagali Srečko Prislan, Zoran Kos, Marjan Kranjc, Mato Brdarič, Peter Tominšek, Mihaela Lesjak, Dragica Čereg in Miro-Ijub Zmrzlikar, v tozdu Hladilna tehnika, Drago Ribič, Vlado Meža in Bojan Pabič, v tozdu Galvana pa je bila Jožica Hercog.
s***8ei
IZZIV EMAJLIRCEV
Torkov telefonski klic na interno številko 113 lahko le pozdravimo in ga vzamemo kot izziv vsem v Gorenju, kako priti do boljših uspehov. Izziv si oglejmo p obliže! Takole so zapisali v sklepu, ki je vreden resničnega posnemanja!
POSEBNO OBVESTILO
Služba varstva pri delu opozarja delavce, ki so razporejeni za delo v proizvodnji, da se primerno oblečejo in obujejo.
Vsak, ki ima zaščitno haljo ali druga zaščitna sredstva, naj to prinese s seboj.
Prosimo, da to vsi upoštevajo.
Služba varstva pri delu
Na pobudo delavcev in režije v oddelku EmajUrnica TOZD Kuhalni aparati, ki šteje 61 članov, smo se 1. 9. 1983 dogovorili, da bomo dne, 10. 9. 1983 delali solidarnostno soboto za Gorenje, brez nadomestila osebnega dohodka.
V kolikor bi v ostalih oddelkih in tozdih zavzeli enaka stališča, smo mi pripravljeni tudi v bodoče narediti še kakšno soboto za stabilizacijo Gorenja.
Kolektiv oddelka Emajlirnice
Vesti za rubriko ..NOVICE IZ TOZDOV IN DSSS" lahko sporočate tudi na telefon 113!
V PRIJETNEM OKOLJU -BOLJŠE POČUTJE
Zamisel je zanimiva, pa je nihče ni prijavil kot inovacijo. V tozdu Kompresorji Črnomelj je sicer malo zaposlenih, 111 delavcev, ki delajo v eni izmeni. Obrok za malico jim vozijo od drugod, pa so se odločili, da bodo sami pospravili umazano posodo. Ostanke hrane spraznejo v posebno zaprto posodo, kruh v drugo, odložijo krožnike in pribor, pa je stvar opravljena. Vsakemu vzame le malo časa, prostor je vedno urejen, problemov z odnašanjem pladnjev ni.
Vsaka podobnost z našim obnašanjem v jedilnici Gorenja je povsem negomo-ča.
PREMESTITVE, ZMANJŠANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH
V	Gorenje TGO sta za kadrovsko in strokovno popolnitev tozdov iz delovne skupnosti prerazporejena v tozda Pralna tehnika in Hladilna tehnika dva delavca na dela oziroma naloge tehnični vodja tozda.
Kadrovski premiki vodilnih delavcev so bili opravljeni tudi v Gorenje Promet Servis in delovni skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD.
V	Gorenje Interna banka je bila sprejeta odločitev o zmanjšanju števila zaposlenih za 4 delavce. Opravljene pa so bile tudi notranje prerazporeditve.
PRERAZPOREDITVE IN ODPOVEDI
Do 6. septembra je bilo prerazporejenih iz skupnih služb Gorenje TGO, GPS, GIP in DSSS Gorenje SOZD, režijskih služb tozdov Gorenje TGO na delo v proizvodne tozde Gorenje TGO 244 delavcev. Od teh jih je 18 predlagalo prekinitev delovnega razmerja.
Z 2. septembrom pa so bili začasno, in sicer do konca leta, iz spremljajočih dejavnosti (Orodjarna, Vzdrževanje, Avto-park) premeščenih na delo v proizvodne tozde Gorenje TGO 103 delavci.