SVETOGORSKA
"«RhL JICM 1Q3Q
'•»•W MESlEiNIKi SVETOGCRSKEGfl SVETIŠČA IW3
Stanko Stanič:
Kaj so nam naše župnije !
Družina je božja ustanova in najlepše občestvo. Podlaga družine je zakrament sv. zakona. Družinski člani so ene krvi, jedò pri eni mizi, krije jih ema streha. Iz družine rastò otroci in člane dobre družine veže zvestoba in edinost. Kar trdimo o družini, velja tudi za župnijo.
Župnija je podobna družini.
Dva zakramenta
Zakrament, ki iz njega izhaja druži» na, je zakon, zakrament pa, kateri druži župnijo v eno občestvo, je sv. krst Po sv. krstu smo postali otroci božji in udje skrivnostnega telesa Kristusovega — sv. Cerkve, katero imenuje sv. pismo živo stavbo, koje vogelni kamen je Je« zus Kristus, na katerega smo mi kot stavba sezidani. Po krstu smo postali udje sv. Cerkve, katero imenuje sv. pismo na drugem mestu skrivnostno te» lo Kristusovo. Glava tega telesa je Kri/-stus, mi smo pa njegovi udje. Na dru» gem mestu imenuje Sv. Duh svojo Cer» kev nevesto Kristusovo. Po krstu smo torej v družbi vernikov, katere ženin je Kristus.
Kar velja za vesoljno Cerkev, lahko obrnemo tudi na župnijo. Po krstu smo postali tudi člani naše župnije, ki jo tudi lahko imenujemo stavbo, katere vogelni kamen je Kristus. Po krstu smo postali člani župnije, katere ženin in glava je Kristus. Tega ženina predstav» lja za vesoljno Cerkev papež, za škofi» jo škof, za župnijo župnik.
Kakor je torej podlaga in vez družine sv. zakon, tako je tudi podlaga in vez župnije sv. krst.
Kri
Rekel sem, da veže družino tudi ista kri. Člani družine, starši in otroci, bratje in sestre so iste krvi. Kri je rdeča vez njihovega sorodstva. Zdaj poglejmo na» šo župnijo in bomo videli, da tudi njo veže vez ene in iste krvi. Jezus Kristus je odrešil na križu vse človeštvo za ceno svoje krvi. Ta edina daritev nove za» veze pa se obnavlja vsak dan na naših oltarjih. Kalvarija je bila oltar za ve» soljni svet, Kalvarija za vsako župnijo pa je farni oltar. Kako in zakaj? Res je, da se Kristus na vseh oltarjih svetà da» ruje za ves svet, za vse kristjane, žive in mrtve in za grehe vsega sveta. Ven» dar pa vemo, da ima posebne sadove te daritve duhovnik, ki daruje, verniki, ki so pobožno navzoči, in tisti, ki se zanje posebej daruje. Znano vam je tudi, da se vse nedelje in praznike daruje v vsa» ki župniji sv. maša za župnijo samo.
Glejte vez Kristusove krvi, ki druži župljane v eno družino, v eno občestvo. Povsod zadostite svoji dolžnosti ob ne« deljah, toda na ' najidealnejši način v svoji župniji. Zate se daruje in ti si nav» zoč. Farni oltar druži župljane v eno ob» čestvo, v eno družino z vezjo Gospodo» ve Krvi.
Te vezi se dobri župljani morajo za? vedati!	j
Miza
Družina je pri eni mizi. Gospodinja postavi na mizo skledo in krožnike. Dru» žina sede in je. Miza druži vso družimo v enoto in daje vsem moči za časno živ» ljenje.
Kakor vas veže miza v občestvo ene družine, tako vas veže oltar z obhajilno mizo v eno občestvo župnije. Pred svojim farnim oltarjem so vsi župljani ena* ki, pri obhajilni mizi imajo vsi župlja» ni enake pravice, se reže vsem isti Kruh nadnaravnega življenja, od tu se širi božji mir v župnijo, tu se obnavlja in poživlja v župljanih kraljestvo božje. Skupne mize nas družijo v družine, skup» ni oltarji nas družijo v župnije.
To bodi naša zavest in naš ponos. Župljani imajo skupno obhajilno mraol
Hiša
Družina živi pod eno streho, v eni hi» ši pod eno hišno številko.
Tudi župnija ima svojo hišo, svojo skupno streho — svojo farno cerkev. In kakor imajo vaše hiše vsaka svojo šte» vilko, tako imajo tudi farne cerkve svo> jega posebnega patrona. Največja zuna»
nja vez župnije je njena cerkev. To mo» rajo župljani predvsem ljubiti, za njeno lepoto morajo skrbeti, v njej se redno zbirati. Beseda božja je v farni cerkvi namenjena faranom. Kakor slišite ob nedeljah brati Pavlova pisma Kološa» nom, Korinčanom in drugim, tako so tu» di vaše farne pridige namenjene vam.
Ali se zavedate te časti in te dolžnosti do vaše župnije?
Otroci
Iz družine se rodijo in rastejo otroci. Družina jih redi in vzgaja, da postanejo zmožni samostojnega življenja na sve« tu. Tako tudi vaša župnija skrbi za va» še otroke, da spoznajo Kristusa in nje» gov evangelij. Tako tudi župnija skrbi za vas vse, da rastete v duhovnem živ» ljenju, da se posvetite in tako vredni postanete večnega življenja. Župnija ima ta namen, da vam odpira nebeška vrata. Zato ljubite svojo župnijo!
Ljubezen in zvestoba
Družine mora vezati ljubezen in zve» stoba. Tako tudi vašo župnijo! Ljube« zen božjo in ljubezen vesoljne Cerkve
nam posredujejo naše župnije. Kdor da» je ljubezen, zahteva tudi zvestobo. Zato bomo zvesti svojim župnijam, saj veže župljane en krstni kamen, en oltar, ena daritev, ena cerkev, en zvon, en župnik. Župljani so po Kristusu bratje in sestre med seboj, po svoji župniji pa otroci svete Cerkve in božji.
Naše najstarejše občestvo župnija
Na svetu je mnogo društev in družb, ki imajo dobre namene. Prav je tako! Pa pri tem ne smemo pozabiti na svoje najsvetejše udruženje in občestvo, ki so naše fare. Stare so že stoletja. Tudi za» to jih moramo ljubiti
„Fantje od fare"
Zakaj sem vam danes to napisal? Za» to, da vnovič vzljubite svoje župnije, da se zvesto udeležujete njihovega duhov» nega življenja in si tako zagotovite svo> je zveličanje. Naj se med vami zopet poživi farna zavest, da boste tako začu» tili vnovič lepoto stare pesmi: »Župnij» ski zvonovi prav milo pojò,« in da se bo zopet govorilo: »To so fantje od fare«; »To je dekle, ki ji v vsej fari ni para«.
Iz svetogorske zgodovine
Razvoj svetišča pod vodstvom oo. frančiškanov do kronanja čudodelne podobe Matere božje
»Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi«, se je glasilo povelje Matere božje do pobožne Uršike. Prvi del nebeškega ukaza je bil točno izpolnjen. Na skalnati gori je bila postavila pobožnost in ljubezen do nebeške Kraljice prekrasen, velikanski tempelj, da mu daleč okoli ni bilo enakega. Hiša je zidana, sedaj naj se ljudstvo veselo zbira, da v Materini hiši poišče potrebnih milosti ter tako izpolni drugi, poglavitni del ukaza. Goreči menihi so si neumorno prizadevali, ugladiti ljudstvu pot do živega studenca Materinih milosti. Sijajno se je opravljala božja služba na Sveti gori, Marijini prazniki so bili pravi duhovni sejmi brezštevilnih romarjev — kak praznik jih je bilo nad deset tisoč — spovednice so bile neprenehoma obsute, k mizi božji jih je poklekovalo na tisoče; vroče prošnje, miloglasne pesmi so se razlegale po teh svetih prostorih od ranega jutra do pozne noči. Solze hvaležnosti in solze trpinov so močile ta blaženi tlak, ki ga je bila pričujočnost M. B. posvetila. Gorečnost romarjev so še bolj vnemale mnoge bratovščine, ki so jih goreči oo. frančiškani na tej božji poti ustanovili. Že leta 1612., dne 2. junija je potrdil papež Pij V. bratovščino Matere božje s Svete gore in jo obdaril z obilnimi, velikimi odpustki. Leta 1612. in vnovič 1614. je podelil isti papež oltarju sv. Trojice pravico privilegiranega oltarja, t. j. da je bil z vsako daritvijo sv. maše, ki se je pri omenjenem oltarju opravila, združen popoln odpustek v prid dušam v vicah.
(Nadaljevanje.)
Ker je prihajalo na Sveto goro čedalje večje število romarjev, so se množili tudi mili darovi in tudi zunanji sijaj svetišča je bil vedno večji.
Že predno so bili začeli menihi božjo pot oskrbovati, je bila prizidana 1. 1560. na severni strani milostne kapele druga, manjša kapelica, v katero so izprva postavili tri lesene kipe: sv. Mihaela, sv. Gabrijela in sv. Rafaela na lesenih stebrih. To kapelico so menda prizidali, da bi množice laže vhajale v tesno kapelico M. B. in iz nje laže izhajale. Zategadelj so vodila v kapelo sv. Mihaela (kakor so jo pozneje imenovali) dvojna vrata, iz glavne cerkve ena in iz milostne kapele druga.
Zvonovi
Omislili so svetišču tudi lepo ubrano zvonjenje. Manjši zvon je bil ulit 1. 1541, srednji tudi o-koli tega časa, veliki pa 1. 1666. Velikemu je bilo ime Marija, srednjemu Ana, malemu Jožef. V malem stolpiču vrh zakristije je bil tudi obešen zvončič, ki so ga bili ulili 1. 1644. Nad mostov-žem, ki je vodil iz samostana na kor, je bil tudi nekak stolp in v njem majhen zvon, ki je imel tako zvani lavretanski blagoslov; z njim so zvonili proti hudi uri in naznanjali romarjem ure. Ulili so ga 1. 1700 na čast sv. Frančišku.
Zvonik
L. 1626 so sezidali trden zvonik na tri nadstropja, ki ga je strela 1. 1702 hudo poškodovala; postavili so ga bili iz rezanega kamna na stroške Goričana Matije Bendlerja.
Pred cerkvijo so napravili 1. 1622 pripravne stopnice in dva kamenita kipa sv. nadangelov Gabrijela in Rafaela.
Istega leta so zidali tudi prve štiri kapelice, ki so sedaj (pred vojno) vrh oddelkov stopnic, ki vodijo s ceste na hrib. L. 1626 so postavili še eno kapelico angelov, ki je malo nad sedanjim pokopališčem (pred vojno!). V nji je sedaj (1909) podoba presv. Srca Jezusovega. L. 1632 sta dala Miha baron Rabatta in njegova žena Katarina vrh sedanjih stopnic, pod pokopališčem, zidati prav čedno kapelo na čast sv. Frančišku. V tej kapeli so tudi maševali. Rabattov kmet Pavel Vodičar in njegovi dediči so morali dajati za vzdrževanje te kapele vsako leto dve jagnjeti, dve kokoši, 2 mernika ovsa, 9 liberic v denarju in 12 koscev za seno-žeti svetogorskega svetišča.
Prav znamenita popravila
in olepševanja, ki so stala veliko truda in denarja, so se izvršila proti koncu XVII. stoletja. Štirje oltarji, ki so bili 1. 1544 posvečeni, so že razpadali. Ti in nizka ter ozka kapela M. B. niso bili
dovolj dostojni za tako obiskovano božjo pot. Tedanji gvardijan Solkanec Lampretič se odloči, da napravi vse 4 oltarje nove, in sicer iz marmorja, ter da tudi kapelo (prezbiterij) nekoliko zviša in proti cerkvi bolj odpre.
Obrne se do vseh prijateljev svetogorske Matere božje m v kratkem času nabere 2000 duka-tov. S tem in še drugim denarjem napravi krasen marmornat glavni oltar in še tri druge iz kamna, in sicer: sv. nadangela Mihaela v njemu posvečeni kapeli, presv. Trojice na levi strani (evang.), oltar bratovščine Matere božje na desni strani in sv. Ane sredi cerkve, odkoder so prenesli oltar presv. Trojice na desno stran, do-čim sta bila oltarja sv. Lucije, Uršule in tovarišic — ter sv. Lenarta popolnoma odstranjena.
V sredino cerkve so najprej postavili podobo Brezmadežne, pozneje so jo pa nadomestili s podobo svete Ane; podobo Brezmadežne so prenesli v samostan in jo postavili poleg kipa, ki so ga prvotno v svetišču častili.
Ob priliki teh predelavanj so tudi kapelo sv. nadangela Mihaela skrajšali, da je dobil prezbiterij več svetlobe.
Za prenos milostne podobe
na novi oltar so odločili dan 2. avgusta 1686. Petek je bil in dan porcijunkulskih odpustkov. Neizmerna množica je prišla obhajat to dvojno slovesnost. Ljudem se je zdel pravi čudež, da se ob takem ljudskem navalu ni pripetila nobena nesreča in nerodnost. Kot čudežen je zabeležila zgodovina sledeči dogodek.
Strelec, ki je pri slovesnosti o-skrboval možnarje, je enega tako silno nabasal, da se mu je pri strelu razletel na kose. En kos razstreljenega možnarja je zadel, njega, pa mu ni napravil čisto nič hudega. Vse ljudstvo je strmelo spričo tega nenavadnega dogodka in ga imelo za pravi čudež, ki ga je storila Marija, da bi se veselje takega dne ne pokvarilo vernemu ljudstvu, marveč bi ta čudež njegovo zaupanje še potrdil.
Pri tej slovesnosti je o. Lampretič spodbujal vernike, naj goreče molijo za srečo cesarskemu orožju zoper Turke. Prav na isti dan naslednjega leta je cesar Leopold premagal Turke pri Budi.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Prevzvišeni g. nadškof goriški dr. Karol Margotti je s pismom z dne 8. januarja 1939 odredil, da se mora po vseh cerkvah 19. februarja t. I. pobirati miloščina za svetogorske jubilejne slovesnosti.
Za to nedeljo dobijo gg. župniki več izvodov te številke našega lista in tudi nekaj številk lanskega leta. Te odvišne številke naj blagovolijo razdeliti med vernike v propagandne namene za vsak milodar za Sv. goro. - Naj pride list v vsako hišo, ki ga še nima I
Svetogorsko jubilejno leto naj bo vredno gorečnosti na« šega ljudstva za Sv. goro," ki ga je odlikovala v vseb dol» gib štirih stoletjih.
Podobo svetogorske Matere božje
bomo častili v goriški stolnici
Dne 1. decembra 1938 je bila v nadškofijskem dvorcu pod predsedstvom prevzv. g. kneza in nadškofa goriškega msgr. Karla Margottija seja pripravljalnega odbora za svetogorske sloves.10-sti. Na tej seji so sklenili:
1)	V soboto 15. aprila bodo blagoslovili nove portale, slikana okna in veličastne orgle svetogorske bazilike, nakar bo nek imeniten organist izvršil kolav-dacijo orgel.
2)	Prvo nedeljo v maju bo veliko romanje vernikov iz Gorice na Sv. goro.
3)	V nedeljo 11. junija popoldne bosta grgarska in solkanska duhovnija dvignili milostno podobo Matere božje in jo slovesno nesli v Gorico.
Vse mesto bo čakalo na podobo na Caterinijevem trgu, kjer jo bo sprejel prevzv. g. nadškof in jo spremil v goriško stolnico.
Ves teden se bodo v stolnici vršile primerne pobožnosti s pridigami izrednih govornikov.
4) V soboto 17. okrog 17. ure bo imel na Trgu zmage nek g. kardinal pridigo, nato se bo razvila procesija proti Solkanu in Sv. gori, kjer bo imel nasledaji dan v spomin na obletnico prikazanja Matere božje isti g. kardinal slovesen pontifikal in pridigo.
Velika bo ta slovesnost, o kateri bomo še prinesli natančna naznanila s sporedom.
Obhajati pa moramo svetogor-sko stoletnico vse dni po vseh naših cerkvah in družinah s tem, da Marijo svetogorsko bolj ko navadno častimo in ji prav zaupno priporočamo vse naše zadeve.
Predvsem se pa v tem Marijinem letu varujmo greha in zlasti mladina naj ji posveti vso svojo nedolžnost v Marijinih družbah.
o. pioni
Josip Štrancar
Rihemberg, čeprav znan po ponosu, je manj znan po cerkvenih »slovesnostih. Letos na praznik sv. Štefana je napra« vil izjemo. Slavil je zlati jubilej svoje« ga župnika velečastitega gospoda Josi« pa Štrancarja, ki že 33 let pastiiuje v tej fari. Zanimivo je, da je tudi njegov prednik v Rihembergu učakal svojo zlato mašo. Prav njemu je tudi sedanji gospod župnik podoben v tem, da ne išče nikjer lastne časti in ne ljubi slavo» spevov na svojo osebo, četudi jih mno< go zasluži. Zato so šli vsi njegovi dose» danji jubileji mimo tiho, pretiho. Sre» brna maša, štiridesetletnica mašništva, petindvajsetletnica župnikovanja, vse te obletnice, ki jih drugod slavijo kot imenitne mejnike v službi Gospodovi, so prešli gospodu župniku Štrancarju kakor navadni delavni dnevi. Za pet» desetletnico mašništva pa se je moral skromni gospod vdati, da se praznuj 6 slovesno, zakaj zlate maše so vendar desetkrat redkejše kot nove maše in dvajsetkrat bolj redki so slučaji, da bi kdo slavil tak dan še v službi, sredi dela, in še kakšnega dela, v največji marljivosti in skrbi za duše. In zares se je v Rihembergu zlata maša praznovala tako kot se spodobi. Farna cerkev, vprav umetniško okrašena, pred in po» poldan natlačena z verniki, slavoloki, venci, izklesane častitke faranov, belo» oblečeni otroci z zlatim klasjem v ro» kah in dolga vrsta duhovnikov pred oltarjem — vse to je pričalo, kako za» služen mora biti ta gospod, ki je — ka» kor mora biti vsak duhovnik — sredi, šče farnega življenja in globoko vnaščen v svojo faro. Celo Prevzvišeni nadpa» stir gospod nadškof je poslal svojega zastopnika na to slavje v osebi gospoda prelata msgr. dr.ja Toroša in slavij encu po njem sporočil lepo odlikovanje; go« spod zlatomašnik je imenovan za čast» nega konzistorijalnega svetnika. Slav» nostno besedo je za to priliko govoril
rihemberški rojak msgr. dr. Pavlica. Drugi mlajši rihemberški duhovniki, ki jih je gospod zlatomašnik nekdaj učil in spremljal k prvim zakramentom in pr» vič k oltarju kot novomašnike, so zdaj spremljali svojega vzgojitelja k zlato» mašnemu oltarju. Asistirali so mu pri zahvalni daritvi tudi bivši rihemberški kaplani. Razen teh je prihitelo na to slavje še mnogo sosednjih gospodov in drugih odličnih prijateljev slavljenca.
Podoba življenja g. zlatomašnika je v ' kratkih črtah taka. Po rodu in srcu je Vipavec, rojen na Vohanjah v župniji Planina 9. avgusta 1. 1864. Gimnazijo in prvi letnik bogoslovja je dovršil v Ljub» ljani, kjer je bil sošolec Janezu Evange» | listu Kreku, o katerem nam je povedal j na Štefanovo nekaj zanimivih spominov. Nadaljnje tri letnike bogoslovja je do^ ' kcnčal v Gorici ter pel novo mašo pri sorodnikih na Gočah pred dobrimi 50 leti 1. 1888. Nato je kaplanoval tri leta v Sv. Križu, tri leta v Kamnjah, nato nekaj časa upravljal župnijo Šmarje, potem pa postal kurat v Štanjelu, kjer je obnovil župnišče in cerkev. L. 1905 je bil umeščen za župnika v Rihemberg. Zlasti tu je bilo njegovo delo mnogo» stransko in zelo plodno. Takoj po pri* hodu v Rihemberg je zasnoval načrte za novo cerkev. Podrla mu jih je vojna. Vendar pa je že pred vojno prezidal župnišče, dal napraviti novo pokopališče na Brjah, ustanovil Marijino družbo in organiziral posojilnico. Med vojno je večji del Rihemberžanov odšel v begun« stvo. Tudi g. župnik se je moral umak» niti. Toda kot Dobri Pastir, ki ne zapu» sti svoje črede, se je zaradi peščice fa» ranov, ki so še ostali doma, naselil pri podružnici sv. Martina v kmečki sobici in tu trpel z ljudmi dve leti pomanj» kanje in vse nadloge, ki jih je prinesla vojna. Po vrnitvi v Rihemberg je našel župnišče prazno in vse cerkve poškodo» vane. Zopet se je lotil dela. In danes
je farna cerkev ena najbolj ličnih in ure» jenih v škofiji, podružnice vse obnov» ljene in na Brjah stoji krona njegovega dela: novo ponosno svetišče sv. Cirila in Metoda, namenjeno za farno cerkev no« ve fare na Brjah, ki nastaja po zaslugi našega slavljenca. To so le glavni zuna nji sadovi, ki še zdaleč ne odtehtajo one« ga manj vidnega, notranjega, pristno du» hovniškega dela. Marljiv kot čebelice v njegovih panjih ima še pri teh letih red« no po dve sveti maši in dve, če ne tri, tehtno premišljene pridige ob nedeljah. In to traja že dvajset let. V spovednici je neprekosljiv, za previdenje vedno na uslugo, četudi ob najbolj nepripravni uri, goreč katehet, do pičice vesten v pisarni. Kdor pozna obširno in hribovito rihemberško faro s skoraj 3000 prebival» C' v 30 naseljih in, rihemberške poti pozimi, mora priznati gospodu zlatomaš« niku jekleno voljo, izredno marljivost in požrtvovalnost, če ga gleda štiriinse« demdesetletnika, kako neutrudno in nad« vse skrbno že toliko časa brez kaplana upravlja svojo župnijo. Delavnost je bi» ser med njegovimi mnogimi lepimi last» nostmi. Na srečo ga je Bog obdaril z ve» likim zdravjem, ki ga pa tudi res ne šte« di v svoji službi. Ves živi le za svojo faro in si leta in leta ne privošči niti dneva oddiha, nobene brezpotrebne po» ti izven fare, nobenega razvedrila. Pač: razvedrila išče med svojimi farani, saj se skoraj ne zgod;, da bi koga srečal, naj bo odrasel ali otrok, pa se ne bi z njim ustavil, pokramljal in se očetovsko pozanimal za vse njegove dušne in te» lesne tegobe. Težko bi našli bolj doma; čega gospoda, boljšega svetovalca in to» lažnika. Morda so mu njegove lastne preizkušnje, ki jih je v življenju čez me» ro užil, tako na široko odprle srce za druge. Njegovo življenje je bilo namreč posejano bolj s trnjem nego z rožami. V mladosti je moral še sam reven skr» beti za težko preizkušene starše, mnogo težav in skrbi je imel s cerkvenim go» spodàrstvom, izkusiti je moral svoj čas dolgotrajno bolezen in veliko grenkih ponižanj. Ravno v preizkušnjah se je g. zlatomašnik izkazal neuklonljivega in de» lavnega. Nikdar ni klonil. Nasprotno. Čim bolj mu leta spletajo srebrn venec na glavo, tem bolj vedro mu je čelo. In za tem čelom se neprestano snujejo in kujejo novi in novi načrti, zdaj za kate« ro podružnico, zdaj za farno cerkev, po« tem za povzdigo cerkvenega petja, nato za krščanski nauk, itd.; vedno in stano» vitno pa z vsemi svojimi skrbmi in s srcem bdi nad najtežjo nalogo, ki si jo je naložil na svoja stara, a neupogljiva pleča, namreč: ustanovitev nove župnije na Brjah. Ob vsem tem delu pa še najde časa, da se zanima za vsa dogajanja po svetu in je vedno širokorazgledan mož. A tudi farane hoče imeti in jih tudi ima omikane in izobražene. Zato je mno« go širil dober tisk. In če hočete vedeti še za njegova telesna dela usmiljenja, naj rečem le, da njegovo župnišče ni nik» dar nikomur zaprto, nikomur ni zaprto njegovo srce. Zlasti v času krize in v slabih letinah je delil na veliko. Farani niti ne slutijo, kolikokrat in kako mnu> gim se je že odprla njegova dlan. Tudi farna cerkev in ona nova na Brjah ga štejeta za svojega zelo velikega dobrot» nika. Ko mu bo Bog vse dobro vračal, bo, mislimo, moral globoko seči, zakaj g. zlatomašnik je mnogo delal, mnogo v fari zboljšal, mnogo dobrega storil, te« lesnega in duhovnega, ter tudi mnogo trpel. In še stoji vzravnan kakor hrast
in kljubujoč vsemu zlu, še dela in stopa i odlikovanje in priznanje si je zaslužil od zlatomašnega oltarja spet med ljud» j pred Bogom, ki naj mu bo bogat plač»
stvo na delo z isto vnemo kakor mlad novomašnik. Častni naslov, ki ga je prejel za svoj zlati praznik, je bilo pač že zdavnaj zasluženo odlikovanje. Še večje
nik. Vendar želimo prav vroče, da bi mu Bog, preden ga pokliče k večnemu pia» čilu, dal izpeljati še vse njegove načrte.
C. v.
I x
Prevzvišeni g. nadškof Margotti je iz^ dal za novo leto dva kratka pastirska li* sta, ki sta bila prebrana po vseh cerkvah goriške nadškofije. V prvem listu pripo» roča prevzv. nadpastir za novo leto no« vo življenje v Bogu, v drugem pa določa glavno delo za novo leto, in sicer za Ka« toliško akcijo, za duhovniški naraščaj in semenišča ter za svetogorske sloves: nosti.
Dan dobrega tiska. Prevzvišeni goriš« ki nadškof je v posebni okrožnici dolo» čil, da je bil 29. jan., ko obhajamo spo» mitn sv. Frančiška Šaleškega, ki je za« ščitnik katoliških časnikarjev, posvečen širjenju dobrega tiska. Ker je dober ka» toliški tisk za pravo in globoko versko življenje velike važnosti, je prav pripo« ročljivo, da se na pobudo našega nad = pastirja večkrat spomnimo na važnost dobrega tiska in povsod skušamo širiti dobre knjige in časopise — zlasti »Sve« togorsko Kraljico«.
Slovenski kapucin je šel med misijonarje. Beneška provinca kapucinskega reda ima v Coritybi, ki je glavno mesto pokrajine Parana v Braziliji v Južni A» meriki, svojo misijonsko naselbino, pri kateri hoče sedaj ustanoviti tudi misi« jonsko bogoslovno semenišče. Zato je odposlala tja šest svojih redovnikov, ki naj bi tvorili jedro tega novega zavoda. Med temi šestimi redovniki, ki so se od» peljali 5. jan. iz Trsta proti Južni Ame» riki, je tudi p. Patricij, ki se je prej imenoval Izidor Kodermac in je doma v ] Neblem pri Šlovrencu v Brdih. Oče Pa« tricij je lansko jesen pel novo sv. mašo v rojstni župniji. Na novem mestu bo podravnatelj in profesor novega semeni« šča. Želimo mu obilo božjega blago« slova!
Duhovniška vest. G. Anton Krapež, župnik v Otaležu na Cerkljanskem, je bil dne 27. dee. 1. 1. umeščen za župnika v Batujah na Vipavskem.
Mladini izobrazbo! Za nove šolske stavbe in za razna popravila in obno« vitve pri že obstoječih šolah je bilo v letu 1937 v Trstu izdanih 12 milijonov lir. Sedaj so vse srednje in nižje šole v tržaškem mestu tudi v zdravstvenem po« gledu res na višku. Dal Bog, da bi se mladina, za katero morajo starši toliko žrtvovati, v vseh teh šolah nasrkala res prave izobrazbe in plemenitosti!
Nagle in neprevidene smrti, varuj nas, o Gospod! V Podbrdu je zajel plaz 22 letno mladenko Ivanko Bizjak, ko je nesla zjutraj mleko s svojega doma na železniško postajo. Ko so jo odkopali mrtvo, je stala pokonci ob skalnati ste» ni, h kateri jo je pritisnil nenadni plaz.
V	roki je držala še posodo z mlekom. —
V	Gran tu pri Nemškem Rutu je 69 let» ni posestnik Jurij Torkar, po domače Brdar, šel po vodo k bližnjemu studen« cu. Prihrumel je nepričakovano plaz in
ga pokopal pod seboj. Ko so ga odgrebli, je bil že mrtev. Bog bodi ponesrečence» ma milostljiv sodnik!
Sedemdesetletnica. Dne 16. L 1939 je obhajala gč. Fani Roječ v Gorici svojo 70«letnico pri popolnem zdravju in z mladostnim srcem. Vse svoje življenje je bila vneta in delavna članica Tretje» ga reda in Marijine družbe. Velike za« sluge si je nabrala tudi z delom za ubož» ne cerkve in misijone. Bog jo ohrani še dolgo v goreči delavnosti!
+ Blaži j Grča. Na sveti dan zjutraj 25. dee. 1. 1. je umrl v Šenčurju pri Kranju biseromašnik g. Blaži j Grča, starosta slovenskih duhovnikov, star 93 let. Po» kojni se je sicer rodil 29. jan. 1846 na Sp. Beli pri Preddvoru na Gorenjskem in je sedaj tudi na Gorenjskem umrl, vendar je preživel večji in glavni del svojega življenja na Goriškem, kjer živi njegovo ime še sedaj, zlasti na Vipav» skem, v svetlem, častnem spominu. Po končani gimnaziji v Ljubljani je rajnki prišel namreč v goriško bogoslovje in bil tu dne 6. sept. 1871 posvečen v duhov» nika. Služboval je kot kaplan v Rihem» bergu in v Kobaridu, kjer je bil nasled» nik pesnika Simona Gregorčiča. L. 1875. je šel za vikarja v Čepovan, kjer je po» stal tudi prvi župnik novo ustanovljene župnije. Po 17 letih je zapustil Čepovan in postal župnik v Šempasu, kjer je pa» stiroval 24 let do L 1916, ko je radi sve» tovne vojne stopil v pokoj in se naselil v svoji hiši v Šenčurju. Tam je l. 1921 obhajal svojo zlato mašo, 1. 1931. pa v Preddvoru svojo biserno mašo. Do že» lezne maše sta mu manjkali le še dobri dve leti.
Pokojnikovo delovanje na Goriškem je del naše takratne zgodovine, kajti bil je res vsestransko delaven i.n njegovo delo je zapustilo povsod globoke sledo» ve. Udejstvoval se je kot pisatelj, kot prosvetni delavec, kot zadrugar, kot po--litik in kot vnet dušni pastir. Pisatelje» vati je začel že kot bogoslovec s pesmi« mi pri »Zgodnji Danici«. Potem je pisal članke in poročila za razne znanstvene in politične liste ter priredil tudi več iger in deklamacij. V Čepovanu je L 1878 ustanovil katoliško politično čital« nico. V Gorici je sodeloval pri politič» nem društvu »Sloga« in bil nekaj časa tudi njen predsednik. Posebno delavnost je razvil v goriškem deželnem zboru, v katerem je polnih 12 let zastopal kmečki volilni okraj Gorica»Kanal»Ajdovščina. Kot poslanec se je vneto zavzemal za pravice svojih volilcev in pospeševal zla» sti njihov gospodarski podvig. Skrbel je zlasti za uravnavo hudournikov, za ce» ste, za zboljšanje živinoreje, sadjereje in vinogradništva. Mnogo se je trudil za duhovno poglobitev med sobrati in med verniki ter je bil predsednik »Du« hovske zveze« v Gorici in ustanovitelj Cecilijanskega društva za goriško nad» škofijo.
Julij Zeyer (Poslovenil Marko Kranjc)
Vrt Marijin
Pesem o Materi
IX. KRALJI Z JUTROVEGA.
Tako je govoril glas. In za njim je prišla iz votline visoka, temna ženska postava, ogrnjena v črn pajčolan. Častitljivost in groza sta izhajali iz nje. Izpod pajčo-lana pa je zopet zadonel njen mogočni, globoki glas, govoreč: »Vi vsi čujte, kaj oznanjajo moja usta, doneča in resnična in mogočno odprta! Poslušajte resnice, ki vam jih glase moje posvečene ustnice! Kadar so pradavna izročila v toku vekov izumirala, kakor od dolgega petja ginevajoč slavček, so vsikdar položila svojo vsebino na ustnice sibilske... Čujte, kaj vam v preroškem zamaknjenju povem! Po kom žeja v Izraelu one, ki so se napili iz skritega studenca modrosti? Po Njem so lačne njih duše, ki ga je obljubil Bog že Abrahamu. To je Bitje, ki je bilo, predno je bil svet, ker je prara-zodetje božje modrosti in pravičnosti... Izvoljeni se imenuje, ker je izvoljen, da bo orodje najvišje volje! Sin božji je in Sin človekov, ker izvrši delo, ki spoji
zemljo z nebesi. Sin žene je, ker je bil spočet, da vzame nase breme človeštva in odreši, kar bi sicer zapadlo temi. Nanj torej čaka Izrael in ves svet... Povem vam zdaj, da je že prišel! Tisto noč, ko se je narodil, s^m bila v Engadi in v oni zimski noči so vinogradi dihali balzam in trte so vzcvetele in grozdje je dozorelo ter dežilo svojo kri na vzradoščeno zemljo... On je prišel, prišel! Svet, ki je taval v temotah, bo zagledal zdaj luč; in ki so bili v smrtni senci, spregledajo, oslepljeni od njenega blišča... Sin se nam je narodil, ki bo na njegovih plečih počivala vsa moč! Ime mu bo: Čudežni, Svetovalec, Junak božji, Oče na veke! Knez miru se je rodil, da na veke vekov ustali pravico! Nesmrtni, ki je prišel iz zvezdnatih nebes na zemljo, daje vsem smrtnikom skupno postavo in njegova postava se imenuje ljubezen... Minil je čas, ki je o njem dejal prerok: ,Od morja do morja bodo blodili in tavali od severa do • vzhoda, iskajoč Besedo'. Minil je oni čas in prišla je doba, ki o njej poreče bodoči prerok: ,Beseda je meso postala!'... Pečat je položen na delo Izraelovo! Molčite zdaj, preroki in Sibile! Zdaj izpregovori Beseda sama... Dokončala sem!«
In stala je visoka in je dvignila roke proti votlini Jasli ter zašepetala: »Videli ste Ga! Pozdravili ste Ga, vi kralji, ki vas je pradavna modrost dojila, vi pastirji,
preprosta srca, ki morete s svojo vero umeti najvišje... Marija! Jezus!«
In je umolknila. Bila je globoka tišina. Le zvočni valovi poslednjih besed so se tresli po vzduhu... Mel-hijor v svojem škrlatnem plašču se oglasi in vpraša ženo: »Povej, kdo si?« In žena pod pajčolanom odgovori: »Hebrejska Sibila, ime mi je Sabata. Deset jih je bilo pred menoj, jaz sem poslednja in sem ostala, da dam pričevanje... Prva izmed nas je bila perzijska Sibila, potem je prišla libijska in ona, ki je v Delfih oznanjala Helenom... Potem je bila cimerijska v deželi I^a-lov... In peta je prerokovala v Eritreji, šesta na Samu in za njo ona v Kumah... To je bila tista, ki je prinesla preroške knjige v takrat še mladi Rim... Potem je bila helespontska Sibila, rojena v deželi trojski. Poznala je Cira... Deveta je bila frigijska in za njo Albumea, ki je prerokovala v starodavni deželi sabinski iz padajočih vod in ki so jo v nespameti imenovali boginjo... Duh preroški, ki veje iz večnosti, nas je vse prešinjal in umirajoč je vsaka svoje oznanilo vselej zašepetala v uho njej, ki je ostala za njo... Prav do mene poslednje. Nisem štela vekov, ki sem jih videla. Poznala sem Babilon in Ninive in tudi v Rimu sem se še nedavno mudila. In rimski cesar me je poklical k sebi ter v svoji nespameti in blaznem napuhu vprašal: ,Ali more biti kdo
Rajnki je bil globoko veren mož širo« kega obzorja, dovtipen in duhovit, lju« "bezniv in gostoljuben. Nad vse požrtvo« valen, dobrotljiv, radodaren in plemenit je bil do bolnikov. N ©utrudljiv je bO zlasti v spovednici in je bil iskan spo« vodnik. Kjer je služboval, si je znal priboriti ljubezen svojih duhovljanov, ki ga hranijo še sedaj v hvaležnem spo« minu in v visoki časti. Tudi v Šenčurju, kjer je preživel kot upokojenec dolgih 22 let, je do zadnjih lét z mladeniško -vnemo pomagal pri dušnem pastirstvu in gorel zlasti za mladino.
Naj bo dobri Bog blagemu duhovniku bogat plačnik za vse, kar je storil za •svoje verno ljudstvo!
+ Julij Savelli. V četrtek 19. L. 1939 so pokopali v Šempasu ob velikanski u« deležbi domačinov in tujcev bivšega žu< pana in poštarja trgovca in posestnika Julija Savellijai Rajni se je rodil 15. IX. 1881 in je opravljal od svojega 17. leta prav do zadnjega organistovsko službo — torej skozi 40 let. Ne samo za cerkve» no, ampak tudi za splošno pevsko in glasbeno izobrazbo ljudstva je veliko storil kot odličen sotrudnik vseh kato« liških društev. Zato je res zaslužil, da ga je na zadnji poti spremljala godba in mu je moški zbor zapel pred hišo žalo« sti, v cerkvi in na pokopališču pretre« šljive znane žalostinke.
Rajni je bil globoko prepričan katoli» čan, pravi poštenjak in tako blagega in mehkega srca, da je, pomagajoč bližnje« mu, sam prišel v marsikatero gospodar» sko težavo.
Za vse potrebe ljudstva je imel zlasti kot župan odprte oči, srce in roke. Zato so ga vsi spoštovali in ljubili ter iskreno žalovali ob njegovem prerano odprtem grobu.
Z rajnim dekanom Beletom sta si bila po ženi v sorodstvu — tekom enega me» ■seca sta oba prijatelja na istem pokopa» lišču legla k večnemu počitku. Naj jima sveti večna luč!
Sestri rajnega msgr. dekana V. Beleta
ter sorodniki se zahvaljujejo vsem čč. gg. duhovnikom in vsemu vernemu ljud» stvu za izraze sožalja iin dokaze spošto» vanja m ljubezni do nepozabnega gospo» da ob priliki njegove bolezni in po» greba.
Smrt v tujini. V Kairu v Egiptu je umrl, star šele 32 let, Marij Čeme z Gradišča nad Prvačino. Bil je veren ka« toličan in pošten, značajen mož. Služ« boval je več let v zavetišču sv. Jožefa v Kairu in so mu tamošnji bratje pre» skrbeli prav lep pogreb. Rojaki so mu položili na krsto lep venec in ga v ve» likem številu spremili na zadnji poti. Naj mu sveti večna luč in naj mu bo lahka daljna, tuja zemlja!
Važna postava za mlekarne in s/rar« ne. Dne 18. avgusta t. 1. je stopila v ve» Ijavo nova postava, ki zelo globoko po» sega v delovanje naših mlekarn in si» ram. Po tej postavi se sme prodajati samo še tak sir, ki ima (v osušeni tva» rini) vsaj 27 odstotkov maščob. Naše si» rarne postavlja ta zakon pred nove na» loge. Naše mlekarstvo se predvsem pe» ča z izdelavo izvrstnega masla, ki ga posebno Tržačani radi kupujejo. Pogo» stoma se je pri nas izdeloval bolj pust sir, četrtmasten, ki ima okoli 10 od« stotkov maščobe, ali polmasten z 20% maščobe. Zdaj bo treba po novem zakonu proizvajati le polnomastni sir.
Naša
Bilo je nekega jesenskega popoldne, ko sem se vračal iz Rožne doline od kr» ščanskega nauka. Dan je bil zelo lep, a v duši mi je bilo težko radi nekaterih staršev, ki kar nič ne skrbijo za krščan« sko vzgojo svojih otrok. Sami nevedni, da je groza, puščajo v nevednosti tudi otroke in jih ne pošiljajo k nauku. Tako pripravljajo sebi in deci strašno nesre» čo, kajti nihče naj ne misli, da je Bog zato poslal svojega Sina na svet, da ga bodo ljudje prezirali in njegov nauk zaničevali. Take temne in žalostne misli so se mi podile po glavi, ko je pridrvel nasproti avto, iz katerega je nekdo ve« selo mahal z roko v pozdrav. Tik mene se je vozilo ustavilo. V njem je bila naša Rezika Rupnik z maiterjo in še neko sorodnico, ki sta jo šli iiskat v tržiško bolnico, da umrje doma in ne v tujini. Rezka je želela še enkrat govoriti z me« noj o svojih dušnih zadevah. Toda kje?
Stopim v avto in se zapeljemo do doma naše povsod že znane »nune Cilke«, ki nas je z največjim veseljem sprejela, saj smo bili sami dobri znanci. Tam sem šo enkrat pogledal v lepo Rezkino dušo in nato smo se poslovili. Ko je avto odbr« zel, se je še ozirala nazaj in pozdrav» ljala s takim smehljajem, kakor da bi šla na svatbo. Nekoliko tednov pozneje, 23. decembra 1936 sem jo v Idriji z veli« kti slovesnostjo in ob lepi udeležbi do« mačinov spremljal na božjo njivo. V po» kopališki kapelici sem se spomnil raznih vrlin blage rajnice in vsi poslušavci so dejali: zaslužila je to pohvalo.
Gotovo bodo vsi blagi bravci veseli, ako jih vsaj v kratkih potezah seznanim s tem vrlim dekletom. Zlasti dekleta naj pogledajo nanjo in naj se vprašajo, ali ni bila njena pot svetla in posnemanja vredna.
Rodila se je v Idriji 13. X. 1902, v ti« sti Idriji, kjer je toliko let pastiroval nepozabni msgr. Mihael Arko, ki je ta» ko ljubil svojo fairo in duhovno čredo, da je vedno poudarjal: »Če bi mil bilo dano izbirati še enkrat, še in še bi pro» sil za idrijsko župnijo. Idrijčan je do« brovoljček, sebi dobro hoče, pa tudi dru« i gim vse dobro privošči.« Idrija je Rez- | kina domovina, kjer je veliko delavcev, j med katere so krivi preroki vrgli mar» j sikako strupeno seme, a ima vkljub temu ! vse polno tudi zares zavednih in globoko prepričanih krščanskih družim, ki ve» do, kak zaklad je sveta vera in v resnici Bogu delajo veselje. Iz take dobre dru» žine je izšla Rezka in vse dobro, kar
Rezka
ji je dal dom, je tako lepo razvila v svo» ji osebnosti, da je lahko ponosen nanjo. Po krasno dovršenih šolah je bi» la najprej prvovrstna uradnica pri idrij» skem rudniku, nato pri posojilnici v i» driji ob Bači in naposled več let pri K.T.D, v Gorici. Tam je obolela. Iskala j a zdravja najprej v goriški, potem v tržiški bolnici za pljučne bolezni. Dolge mesece je doživljala neprestano pešanje telesnih moči in po dovršenem 34. letu je dozorela za večnost.
Kakšna je podoba duhovne zgradbe Rezkine osebnosti?
Svojim domačim je bila skrbno ljubeč otrok in sesitira. Z nedopovedljim zani» manjem in skrbjo je spremljala svoje drage na vseh njihovih potih. Posebno ljubezen je imela za sestro Pavlo, misijo» narko v Ameriki, ki ji je pridno dopi» sovalau Glede vseh ostalih pa je pred» vsem vedno nato mislila, da bi bili do» bri kristjani Skrbela je, da so se prid» no udeleževali zlasti duhovnih vaj.
Kot uradnica je bila zelo pridna, toč» na, razumna. Predstojniki so ji poverili marsikatero zaupno nalogo, ker so ceni« li njeno sposobnost in molčečnost.
Z izredno marljivostjo je združevala prav iskreno pobožnost. K sveti ma "i in svetemu obhajilu je hodila z velikimi žrtvami vsak dan. Besedo božjo je vprav uživala. V mestu ni bilo pridige, da je ona ni poslušala, in sicer s takim ume» vanjem, da jo je z lahkoto ponovila od začetka do konca. Če kake stvari kdaj ni popolnoma razumela, je takoj vpra« šala veščake in hotela priti vprašanju do dna. Udeleženke duhovnih vaj se Rezke gotovo spominjajo kot ene izmed tistih, ki so se jih redno vsako leto udeleže» vale in jim sledile z veliko gorečnostjo. Bila je vedno med prvimi, z zaslonjeno glavo, s svinčnikom in zvezkom v roki; popoldansko branje je oskrbovala z vprav mojstrskim poudarkom.
Napredovanje v duhovnem življenju je jemala silno resno. V marsikakem po» gledu ji je bilo življenje zelo težko, po« sebno še zadnja lieta, ko jo je zagrabila težka neozdravljiva bolezen. O, marši» kdaj je bilo njeno oko zalito s solzami! Pa je rada vse prenašala, tako rada, da se nikdar ni upala Boga prositi za zdrav» je. Največje bridkosti pa je občutila, >ako se je bala, da kteri izmed njenih dragih ne hodi po poti pravičnosti, in še bolj, ako se je sama znašla v raznih člo» veških slabostih, ki se ji je zdelo, da jo delajo Bogu nevšečno. Kakor sv. Pavel je ječala v svoji revni telesnosti, ko je čutila, da še in še vstaja v njeni duši ena ali druga izmed sedmerih kač, ko se je vendar tako resno trudila, da bi jih vse popolnoma ukrotila.
Kako velika gorečnost za Boga jo js razjedala, je pokazala najbolj z iskreno I željo, da bi se posvetila misijonskemu poklicu kot pomožna misijonarka. Pro» sila je za sprejem, pa ni mogla biti spre» jeta. Zato se je pa doma žrtvovala za misij one. Blagajničar misijonskih družb šo današnji dan silno pogreša svojo nek» danjo tako vestno in bistroumno po» močnico. Bilo je pravo veselje p regie» dovati njene knjige in letna poročila. Pa ne samo delala, ampak tudi darovala je veliko za misijone. Ker je bila zelo prid» na uradnica, ji je bilo poverjeno mar» sikako izvenuradno in nadurno delo, za katero je prejemala včasih prav čedne ragrade. Vse, kar je dobila za tako de»
lo, je darovala za misijone in za reve» že. Miloščino je najraje delila po duhov» nikovih rokah, in sicer, ker ni hotela, da ve levica, kar da desnica, in ker je mi» slila, da tudi duši obdarovančevi več koristi, ako jo izroči po mašnikovih ro» kah.
Prijateljice imajo Rezko v najboljšem spominu. Vedno je imela prijazen obra» in ljubeznivo besedo za vsakogar, ki je bil kakorkoli tolažbe potreben. Zato so ji vse zaupale in niso bile nikdar vara» ne. Kar se imenuje prenašanje kvant, podpisovanje, zdražbarija, opravljanje, naslajanje z obiranjem slabosti bližnje» ga — vse to je bilo temu dekletu po« polnoma tuje. Zato so jo vsi radi imeli in nihče ni imel radi nje nobenih sitno» sti. Če ji je kdo naredil tako ali tako kako krivico ali zagrešil napram njej ka» ko brezobzirnost, jo je silno bolelo, ker je bila zelo občutljiva, ali njena tožba je bila vsa v debeli solzi na licu; iz nje» nih ust pa ni prišla grenka in mašče» valna beseda.
Na goriškem pokopališču je bil na grobu neke deklice kamen z napisom: »Bojana, odšla si kakor pesem, ki ne iz» zveni.« Tudi pesem je ljubila Rezka. Ni bila sicer pevka, a note je rada in lepo prepisovala ter se veselila lepe pesmi in vsega, kar je lepo in plemenito. Ni bila pevka, a bila je tudi ona pesem, ki ne izzveni .,.. in želiim, da bi ta pesem odmevala v mnogih dekliških srcih, ki v tej dobi vprav neokusne ničemurnosti in posvetne razbrzdanosti iščejo dobrih zgledov, da bi laglje plavale z razprtimi krili svetih vzorov nad močvirji življe» nja brez Boga in čednosti
SEPTEMBER.
12.	« Sinoćnjim romarjem so se danes zjutraj pridružili novi, tako da se je praznik imena Marijinega obhajal ob ve» liki udeležbi. Iz Treppo Grande je pri» šlo 35, iz Strassolda in Sedegliana 125 in iz Caorle (Benetke) 90 oseb.
13.	» Župnik iz Nogareda je pripeljal 70 duhovljanov.
14.	« Na večer je prispelo 400 romar« jev iz dekanata Osp v Istri, ki jih je vo« dil g. dekan Malalan z drugimi duhov» niki Govoril jim je msgr. Filipič.
15.	■« Osapskim romarjem se je pri« družilo 70 opatjeseiskih, ki jim je govo» ril p. Sofrottij o svetogorski zgodovini
16.	« Z zahvalno pesmijo je zaključilo 45 duhovnikov goriške in tržaške škofi» je duhovne vaje.
18.	« Obisk načelnika vlade v Trstu, zato komaj 1000 romarjev.
19.	« 40 volčanskih Marijinih družbe» nifi se je z voditeljem Kodermacom nav» zelo nove gorečnosti za Marijo in njeno družbo, ki je za pridna dekleta zelo važ» na ustanova.
20.	« Vse trobojnice vihrajo v pozdrav eksc. Mussoliniju.
22. » Dr. Močnik je sklenil tečaj du« hc.vnih vaj, ki jih je imel za 50 deklet.
24. » Iz Rive d'Arcano 70, iz Possecco (Udine) 44 romarjev. Zvečer je prispelo 160 romarjev iz Bohinjske Bistrice z go« spodoma Duhovnikom in Burjo, 73 pa z g. Simoničem iz reške Podgraje.
.25. « Dan obilnega dela in zadoščenja. Štiri tisoč romarjev tekmuje v slavospe» vih Marijinih.
f Mi. Venceslav U
Ko Jagnje poveličano v nebeškem razodetju bo, odvzame vsako nam gorjé, obriše zadnje nam solzé.
Češčenja našega odmev izliva naj se v večni spev: »O Jagnje božje, tebi čast, vsa slava, moč in vsa oblast!«
Ti dve dodatni kitici k 2. pesmi o Jagnjetu božjem, objavljeni v zadnji številki, nam je rajni msgr. Belé naknadno poslal.
To misel je razvijal msgr. Valentimčič v svojem navdušenem govoru. Ob 8. je pripeljal solkanski g. nadžupnik Božo Kjačič 40 članic Marijine družbe. Ob 9. uri je maševal zgoniški g. vikar Srečko Rejec 170 svojim župljanom. Medtem je pripeljal ločniiški g. župnik msgr. Mo» setti 200 in p. vit. dr. Vender, župnik tržaške frančiškanske župnije, 300 po» božnih romarjev, ki jim je tudi zelo goreče in učeno govoril. Ob 11. je ma» ševal kanonik tržaške stolnice msgr. Valenti. Prispelo je še 70 krminskih ro» marjev. Vsem je pridigal samostanski predstojnik.
26.	« Stiri majhne romarske skupine: 70 iz Moline, 36 z g. Podobnikom iz Šebrelj, 35 iz Corneglions in majhna skupina iz Muscoli. Prišel je tudi čeda j» ski dekan msgr. Valentin Liva.
27.	« Iz Caorle (Benetke) je prišla dru» ga skupina 70 romarjev. Govoril jim je samostanski predstojnik.
28.	» Iz vikari j e Beano (Videm) in žup« nije Nimis (74) so prišli romarji, ki so imeli ob 8. uri sv. mašo s pridigo.
29.	« Zmagoslavnega vojskovodjo an« gelskih čet sv. nadangela Mihaela in predvsem Mater božjo sta prišla ta dan častit gospoda Cramaro (Antro — 63 rom.) in Sdraulic (Liessa s 43 romarji). Vsi vemo, da so se verniki od nekdaj na Sv. gori prav posebno priporočali sv. nadangelu Mihaelu v boju zoper vse so« vražne sile kraljestva božjega. Ob 10. uri je imel samostanski predstojnik slo» vesno sveto mašo in nato prošnjo za rajnega gen. Antona Cascino.
Svetogorska kronika
na svetu večji od mene in mogočnejši ko jaz?' Bilo je opoldne in solnce je stalo nasproti oknom palače. Pokazala sem na njegovo zlato oblo. In cesar je zagledal obraz Device, držeče Dete v svojem naročju. In od duha prešinjena sem zaklicala: ,Glej, oltar nebes! To nežno Dete je večje in mogočnejše od tebe in od vseh! Pomigne samo in tvoj Rim in tvoja slava in tvoji bogovi, vse se zruši v prah!...' Tako sem dejala in odšla iz palače.«
Krog vneto poslušajočih pastirjev se je ožil okoli prikazni, zagrnjene v pajčolane. In glasovi, polni navdušenja, so odmevali: »Bogu hvala! Blagor nam, da izhajamo iz Abrahama!«
Sibila se vzravna, strese glavo in njene oči se kakor ogenj zasvetijo skozi pajčolan. In reče: »Oj otroci Abrahamovi! Razbijte svojega zadnjega malika: svoj stari narodni napuh!... Vidim goro... Okrog stoji ljudstvo in Sin človekov mu govori... Čuj! Blagre oznanja!... ,Ki so pravični in ohranijo ljubezen in ljubijo reveže ter jih imenujejo brate in tolažijo žalostne... njih bo življenje na veke in žareli bodo kakor zvezde...' Tako oznanja On!...«
Končala je in se zavila tesneje v naguban plašč. Pa zopet se je ozrla proti kraju, kjer je bila Marija in njen Sin ter zašepetala z glasom, polnim globoke nežnosti: »Marija! Ti si kakor bela golobica Noetova, pii-
našajoča oljkovo vejo miru! V svoji belini, čistejši ko sneg, ploveč nad kalnim morjem grehov, si dala človeštvu Jezusa, vir miru! Iz globočine Svetega Duha si prinesla to sveto vejo usmiljenja! O tebi je dejal prerok: .Pristopite k meni vsi in se nasitite z mojimi sadovi; ker moj duh je milejši ko med in slajša ko satovje je moja dedščina!...'
Jok globokega, toda blaženega ginjenja je stresel njeno visoko in temno postavo in pomignivši z roko, se je odpravljala na odhod. Toda Melhijor jo rahlo zadrži za plašč in tiho reče: »Govori, kam odhajaš!«
Sabata se ustavi ter odvrne: »Poslednja Sibila odhajam k poslednjemu spanju. Moja pot in moja naloga je dovršena... Jaz sem pričevala, vi ste me slišali. Pastirji, vi preprosti, in vi, v vedah in škrlatu odlični potniki: imejte vero v svojem srcu in razglašajte povsod, kar vam je oznanil angel, kar vam je oznanila zvezda in usta Sibilina, polna davnovekih slutenj in prastarih izročil... Izgovorila sem... V globokem podzemlju sem živela, le zgolj glas še, le šepet, blodeč po temi v globočinah zemlje, ob virih, spečih v temini morja.. Še enkrat sem prišla pod solnce in zvezde, da vlijem v vaš sluh davne prerokbe... Vaša skrb je zdaj, da oznanjate, da se je rodil Odrešenik, da srca, čakajoča na Njegov prihod, vzbudite k čuječnosti! Vi torej govorite, iaz pa umolknem. Uho človeško ne začuje več mojega gla-
su... Grem v podzemlje... Grem spat dolgo spanje, brez prebuditve...«
In koraki žene, zagrnjene v pajčolane, so odmevali kamenito po skalni poti. In je vstopila v votlino Mahare, dojilje Abrahamove. In slišali so jo, kako je stopala niže in dalje, dokler se ni v brezdanjih jamah izgubila ona in njeni koraki...
Sveta groza je vsem pretresla dušo. Bilo jim je, kakor da so se prebudili iz nekakega skrivnostnega spanja, iz pošastnih prikazni. Pastirji so se pomalem razšli, njih visoke postave so se porazgubile v temo. Jožef se je poslovil od kraljev z Jutrovega in se vrnil v votlino k Mariji in Detetu. Kraljem pa se je ponoči v Betlehemu prikazal angel in jim rekel: »Ne vračajte se k Herodu, ker kuje izdajstvo proti Detetu! Pojdite po skrivni poti v svojo domovino, Dete obvaruje Bog!«
In so slušali. In jutranja zarja jih je pozdravila že na povratku v rodni kraj. In isti angel, ki je nje svaril, se je prikazal Jožefu v votlini Jasli ter mu rekel: »Vstani! Odvedi Marijo in njeno Dete! Beži z njima v Egipet, ker Herod grozi Jezusu s smrtjo!« —
Poslušen ukazu angelovemu je zbežal Jožef z Marijo in Detetom na skrivnem iz Betlehema. Šel je v Egipet, kakor mu je bilo zapovedano. — (Nadaljevanje.)
Stenko Andrejevič:
ve pesmi
i.
V	dolinah mrak, tema polzi, v dolinah srd, sovraštvo, kri na gori svetla luč gori
pri Materi.
V	globinah naša moč prhni, ugaša soj in blesk oči —
na gori zarja plameni, hitimo k nji.
V	ta kruti svet zagrébeni, ko deca v hosti smo zašli — Marija z dvanajsterimi otmi nas zvezdami.
II.
Temne sence vlažnih smrek preko belega snega — grenkih dnevov tožni jek preko praznega srca.
Mesečine dragi soj v prizmah svetlih lesketa — nerazločna nad teboj, duša, misel je izšla.
Po stezi, po zmrzlih tleh hodi Jezus bos in sam — grem za njim, da bova v dveh našla v moj najgloblji hram.
To in ono
Prvo adventno nedeljo že nekaj let po vsej Italiji molijo in zbirajo po cer» kvah miloščino za vzdrževanje službe božje med številnimi italijanskimi izse» ljenci širom sveta. Iz domačije jim po» šiljajo duhovnikov, ki jih spovedujejo in jim pridigajo v materinem jeziku. Kjer je več izseljencev skupaj, imajo svojo stalno službo božjo in svojo pridigo. V Parizu in drugih večjih francoskih me» stih jih poleg stalnih italijanskih duhov» nikov poseti vsako leto tudi kak itali» janski škof, katerega francoske cerkve» ne in svetne oblasti rade sprejmejo in mu gredo na roko. Tudi drugi narodi skrbe za duše svojih izseljencev. Zdi se, da bo 1. adventna nedelja povsod posta» la »izseljenska nedelja.«
11. decembra 1. I so slovesno prebrali odlok, s katerim sv. oče potrjuje dva ču« deža, ki sta bila predložena, da se pro» glasi za blaženo Emilija de Vialar, usta» noviteljica reda sester sv. Jožefa.
20. decembra 1. 1. je stopil sv. oče v 60. leto mašništva.
30. decembra L 1. je umrl varšavski nadškof kardinal Aleksander Kakowski. 25 let je z velikim uspehom vladal svo« jo obširno nadškofijo v težkih predvoj» nih, vojnih in povojnih razmerah. 28. okt. 1919 je vpričo 22 poljskih škofov posvetil za škofa tedanjega papeževega nuncija na Poljskem mons. Ahila Rat» tija, sedanjega svetega o.eta Pija XI.
6. februarja bomo obhajali obletnico izvolitve, 12. pa obletnico kronanja se» danjega svetega očeta Pija XI. Ko stopa v 18. leto svojega vladanja vesoljna cer« kve, prosimo prisrčno Boga, naj ga raz» svetljuje in podpira na njegovem odgo» vornosti polnem mestu.
11. februarja bomo obhajali 10 letnico konkordata med sv. Stolico in italijansko državo. Bog daj, da bi ta pogodba obro» dila še veliko dobrih sadov za Cerkev in našo državo.
V Rimu je umrl zelo učen jezuit oče Henrik Rosa. Bil je urednik svetovno znanega mesečnika »Civiltà cattolica«, kjer je s katoliškega vidika presojal vse važne svetovne dogodke.
V Torinu je bil na božič krščen kitaj» ski zakonski par, ki stanuje tam. Dobro pripravljena sta prejela zakonca sv. krst in krstni imeni Jožef in Marija. Sam to* rinski kardinal jima je čestital in želel, naj jih vsakoletni božični praznik spo» minja njunega prerojenja v otroka božja.
Na Nemškem je bil do sedaj 8. de» cember — praznik Brezmadežne — šole prost dan. Letos so morali na povelje šolskega ministra ta dan otroci v šolo. Katoliški otroci so smeli eno uro izo= stati iz šole.
V Združenih državah Severne Ameri« ke je naraslo število naročnikov katoliš» kih tednikov in mesečnikov od 1.602.369 v letu 1925. na 2.631.807 v letu 1938. V trinajstih letih je poskočilo za 60%.
Vendar je število katoliških družin še enkrat večje kot število naročnikov.
V Združenih državah oddaja 75 radij» skih oddajnih postaj tedensko tako zva» no »Catholic Haur« — katoliško uro, kjer govorijo najvplivnejši katoliški pr. vaki in razlagajo katoliška načela o raz» nih življenjskih vprašanjih. Tega ne poslušajo radi samo katoličani, marveč tudi drugoverci, ki bi drugače ne prišli poslušat pridig v katoliško cerkev. Veli» ko drugovercev se ob tem poslušanju spreobrne ali vsaj začne razmišljati o katoliški veri. Nekateri poslušavci pro» sijo pismeno nadaljnjih pojasnil. Saj so prejeli v enem letu 39.189 takih pisem, med temi 218 od protestantovskih pa» storjev.
i
Predsednik ameriških Združenih držav je odredil, da se bodo lahko pošiljale knjige nabožne in vzgojne vsebine z ze» lo znižano poštnino. Prav je da država vse dobro in plemenito podpira.
Motor chapels so potujoče kapelice, ki jih ima že veliko škofij v Severni A« meriki. Te kapelice so zgrajene na veli» kih avtobusih. Po dva duhovnika se vo» zita po vaseh, kjer ni katoliških cerkva. Mašujeta in pridigata množicam verni» kov, ki se radi zbirajo okoli teh potu» jočih cerkvic.
Na Holandskem je posečalo leta 1920. katoliške šole 244.594 otrok, 1. januarja 1938. pa 494.433 otrok. V katoliških o» troških vrtcih je bilo leta 1920. — 75.128, leta 1938. pa 113.009. Na Holandskem, ki šteje 8 milijonov prebivalcev, je ka» kih 2,900.000 katoličanov.
V Avstriji so obhajali na več krajih staropoganske nemške svečanosti na čast soncu, ki začenja v zimi zopet pri* dobivati na moči. K tem svečanostim so silili tudi katoliške otroke, ki morajo bi» ti vpisani v »Hitlerjevi mladini«. No» tranji minister je tudi odredil, da cer» kvena oblast ne sme več v Avstriji nad» zirati verskega poduka v šoli. Tudi se ne bodo več dajali šole prosti dnevi za sv. spoved, obhajilo itd. Glasilo sv. Očeta »Osservatore Roma» no« poroča, da je bila v šolah bivše Avstrije prečitana naredba, ki pripušča svobodni volji učencev, da obiskujejo verski pouk ali ne. Spoved in obhajilo bosta lahko samo v dnevih, ko ni ob» veznega šolskega pouka. Med poukom petja so prepovedane verske pesmi, ker se smatrajo kot sestaven del verouka.
V Ljubljani se je sestal odbor za pri» rejanje svetovnih kongresov Kristusa kralja. Ti kongresi se prirejajo vsako drugo leto, zadnji je bil na Poljskem. Ker je umrl predsednik tega odbora, švicarski škof Alojzij Scheiwiler, so od» borniki naprosili ljubljanskega škofa Gregorja Rožmana, naj prevzame pred» sedstvo. Prihodnji kongres se bo vršil v Ljubljani dne 24. m 25. septembra. Obravnavali bodo predmet: Krščanski preporod naših dni.
V Ljubijani so pričeli zidati na sta» rem pokopališču novo bogoslovno seme» nišče. Stavba bo sezidana po načrtu svetovnoznanega arhitekta Plečnika, čla*
na Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ogromno poslopje bo zidano v krogu in bo odgovarjalo vsem zahte» vam takega zavoda. Imenovalo se bo »Baragovo semenišče« v spomin na ve» likega misijornarja škofa Friderika Ba» rago.
Tudi v Mariboru zidajo novo bogo» slovno semenišče. Posvečeno bo služabniku božjemu škofu Antonu Martinu Slomšku.
Na Češkem so po odstopu svobodomi» sleca Beneša izvolili novega predsednika republike v osebi Emila Hàcha. Novi predsednik je dober katoličan. Po izvo» litvi se je podal v praško stolnico, kjer je kardinal Kaspar maševal zanj in mu podelil poseben papežev blagoslov. Tu» di novi ministrski predsednik je veren človek in želi, da bi vedno bolj rastel krščanski duh med češkim narodom.
Na Čehoslovaškem je umrl kardinal Lev Skrbensky. Bil je zadnji živeči kar« dinal, ki ga je imenoval papež Lev XIII.
Na Poljskem so ukinili vse prostozi» darske lože. Počasi so se začeli narodi zavedati svojih podtalno delujočih so» vražnikov.
Pisatelj Pierre 1'Ermite (mons. Loutil) je daroval v Parizu svojo zlato maša Sam pariški nadškof kardinal, poleg dru» gega zbranega občinstva, se je udeležil te slovesnosti Nekatera prisateljeva de» la (Žena z zaprtimi očmi. Deklica z od« prtimi očmi. Iz vse duše.-) so prestav» ljena tudi na naš jezik in jih radi berejo.
V Londonu, kjer bivajo katoličani v neznatni manjšini, so dali eni ulici ime katoliškega svetnika in mučenika, svete» ga škofa in kardinala Ivana Fisherja. Tam blizu bo kmalu imenovana druga ulica po angleškem kanclerju mučeniku sv. Tomažu Moru.
V Londonu je imela svoj sestanek »Svetovna zveza svobodomislecev«, kjer so se zbrali brezbožneži, da so zabavlja» li črez Boga, papeža in Katoliško cer» kev. Sestanek je klaverno končal. Proti temu zborovanju so protestirali angleški katoličani Priredili so zadostilno pro» cesijo, katere se je udeležilo 60.000 mož. Procesija, pri kateri je vsak zase tiho molil, je napravila mooočen vtis.
V Londonu so otvorili veliko razsta» vo katoliških knjig. Ob otvoritvi je kar» dinal Hinsley izjavil, da sta dobra knji» ga in dober časopis danes potrebna vsa» kemu tudi najubožnejšemu človeku.
romarja Jerneja Trobca
Če se smemo zanesti na spomin upo» kojenega strojevodje Janeza Zutovega z ajdovske Ceste, ki še dandanes z nav» dušenjem govori o svoji službi, so pro» go Trst » Bohinj » Jesenxe skozi slavni predor slovesno otvorili 19. julija 1906. Tako pravi: »Jejs, Jejs jen svejta mamca božje, kaku b' jest tejga ne vejdu, sej sm bu mašimfirar, denmo reč, jen sm use vidu na suoje uoči, jen, denmo reč, nadvojvoda Ferdinande živlejne je blu, muj Buh, v tihle ruokah. Prou 19. julije je blu, četrtk je bu, sv. Vincenc, denmo reč, lejta taužent devet stu jen šestga v sabuto enajendvajstga je pa bla želejznea izruočena uobčinstvi.«
Takoj po otvoritvi nove proge so Kra» ševci kar tekmovali, kdo se bo prej vo» £il po njej. Tudi Jerneju Trobcu iz Ko» vačervega konca v Pliskovici se je poro» dila želja, da bi se podal takoj na pot v Gorico ali še naprej. Toda njegova bolj» ša polovica Barbara rojena Lisica se je ustavljala njegovi nameri, kajti škoda se ji je zdelo denarja. Pač pa ga je na» govarjala, naj gre na božjo pot na Sveto goro, da po dolgem času spet opravi
sveto spoved in se priporoči Mariji, kaj» ti starima blizu 70 let mora vendar za» četi misliti na romanje v večnost. Bogu ljubo romanje pa ni z vlakom, ampak peš mora iti pravi romar.
Skoro dva meseca sta se prerekala, na» zadnje pa sta se pogodila tako, da pojde Jernej prav zares in gotovo k sveti spo» vedi. Barbara pa mu favoli, da se sme odpraviti na pot z vlakom. Vdati se je morala že zato, ker so se vsi možaki norčevali iz Jerneja, ki se še nikdar ni vozil z vlakom in niti ne po novi progi.
Vnukič 6 letni Tonček je poslušal go» vorjenje o romanju in vlaku in polotila se ga je nepremagljiva želja, da bi šel z dedkom na pot. Jernej bi ga bil rad vzel s seboj, pa Barbara ni hotela o tem nič slišati
Dan pred presladkim imenom Mariji» nim je Jernej zgodaj vstal, da se je na» pravil na pot k vlaku, ki je odhajal z dutovske postaje ob 7. uri. Napravil se je tako skrbno, kakor da bi se imel vo» ziti s samim cesarjem. V nahrbtnik, ka» mor mu je bila žena naložila nekaj kru» ha, gnjati in jajček za na pot, je posta» vil veliko steklenico najboljšega teran» zase in za kakega dobrega človeka, ki ga dobi na potovanju, kajti s svojim tera» nom se je povsod zelo rad postavljal in je trdil, da nima nihče takega po vsem Krasu. Vzel je pa še eno steklenico te črnine za vzorec, kajti hotel je porabiti priliko in jo ponuditi za dober denar ka» kemu goriškemu krčmarju.
Ko je bil že popolnoma napravljen, si je še enkrat pogladil redke lase, zavl« hal dolge brke in popravil na vse strani štrlečo brado, vzel najboljši klobuk s širokimi krajci, oprtal nahrbtnik, vzel pod pazduho velik dežnik za vsak slu» čaj slabega vremena, čeprav se je obe» tal najlepši dan; saj človek, ki gre ria pot, nikdar ne ve, kaj ga še čaka. Tako napravljen je naglo použil nekaj zajtrka, ki mu ga je bila pripravila nevesta, na« to je pa šel pozdravljat še enkrat stari, kavo in bolehno Barbaro, ki je potrebo» vala nekoliko več počitka. Premerila ga je od pet do glave in ga našla nekam izredno lepo napravljenega. Samo jopič ji ni bil po godu. »Noči so že hladno, tudi ne veš, kako bo s prenočevanjem na Sveti gori, zato vzemi zeleni jopič, ki je toplejši« Jernej se je nekoliko obotav» ljal, zlasti, ker se mu je zdelo, da je že nekam pozno, toda navsezadnje se je moral, kakor navadno, vdati Hitro je spet odložil nahrbtnik, preoblekel jopič, si spet oprtal nahrbtnik, pobral veliko marelo, pozdravil Barbaro in kar moč naglo odšel z doma.
Komaj zapusti dom, že opazi da nek» do drobi za njhn. Obmivši se, zagleda Tončka, napol oblečenega, ki hoče na vsak način z njim na božjo pot z via» kom. Pošilja ga, podi ga, grozi mu, po« speši korak, ker je že pozno, ali fante le ne odneha in teče za njhn že pol ure in krene na bližnjico, ki pelje na posta» jo. Ko otrok vidi, da ga stari oče prav res ne mara, se spusti v divii jok in s pestjo na očeh ter hlipajoč drvi naprej za dedom, ki se že poti od nagle hoje in groze, da bo vlak zamudil. Naenkrat zasliši, kako je fante zavpilo na ves glas, ker se je hudo cebnilo z boso nogo ob
kamen. Jerneju se smili, rad bi mu po» magai, rad ga vzel s seboj, toda tako ga ne more vzeti; domov se jačati mu spet ne kaže. Ko tako ves razdvojen divja na postajo, zasliši tik sebe lajež hudega psa, ki je tem predrznejši, čim hitreje Jernej hodi ali bolje teče. Da se drzne živali reši, mahne z dežaikom pro» ti njej s tako neusmiljeno jezo, da se mu častitljiva stara marela ot> cesti zlo» mi. Tako ga je zabolelo, da je za hip pozabil na fantinca.
Vlak že piha proti Dutovljam. Stari Jernej bi sam ne bil verjel, če bi mu bil kdo pravil, da bo na stare dni tako ska»-kal in tekel. V hipu je bil na postaji a listka ni mogel kupiti. Zatrobilo je. »Vstopite — hitro, hitro!« Kakor brez glave je Jernej tekal sem in tja. »Listek dobite v vagonu, hitro!« Ves potan io truden in obenem zmeden zaradi otro» ka, ki je že spet vpil za njim, je tako nerodno stopil na stopnjo pri vozu, da se je prevrnil na vse štiri, pa se mu ni zgodilo nič hudega. Sprevodnik je pri» skočiL »Prenerodni in predebeli smo» oče, predebeli, saj pili ga anti tako zgo» daj še nismo. Naprej, naprej, hopla!« Srečno ga je pahnil v voz in za njim za» kleni! vrata.
Ko je oče Jernej prišel v voz, je glo» boko vzdihnil in pogledal na postajo, kjer se je prav obupno jokal, na vse grlo drl, vpil in z nogami cepetal do smrti užaljeni Tonček:
»Nono! nono! O jej, o jej! Nonoooo noooonnonono! O joj, o joj!!!«
»Se že potolaži, se že potolaži, domov g i spravite... k Trobcem v Pliskovici!«
Tako je vpil Jernej z močnim glasom, da so vsi postali mahoma nanj še bolj pozorni.
Njegova upehanost, njegova nerod« nost, njegov zlomljeni dežnik, njegov vpijoči vnuk, njegova ogromna debelu» šasta postava in/ otroško preprost in bi» ster pogled, njegova svojevrstna bra» da ... vse to je povzročilo, da so se vsi v vozu radovedno obrnili proti novo» došlemu sopotniku.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Če kdo ve, kako je Jernej nadaljeval svoje romanje, naj nam pove. Najlepše objavimo.
1®1EE1
Rešitev.
Svetogorska letnica pove, da jemlji iz vsake vrste prvo, peto, tretjo in deveto črko; dobiš: Zdrava, Mati milostna!
Z dovoljenjem cerkvene oblatti
Uredništvo in uprava: CONVENTO MONTE SANTO
Odgovorni urednik:
P. Guglielmo Endrizzi Tiska:
Prem. Stab. Tip. L. Lucchesi » Gorizia
(Sestavil Hrast Simon)
1 2 3
a	a	a	a	a	Vas na Kobariškem
a	a	a	3	a	Vas na Kobariškem
C	C	č	d	e	mizarsko orodje
e	e	e	e	g	gostilniška posoda
g	h	h	i	i	ptica
i	i	i	t	i	cvetlica
i	i	k	k	k	ptica
k	k	k	k	1	domača žival
1	1	1	1	1	drevo
1	m	m	n	n	mesto v Istri
o	o	o	o	0	moško ime
o	o	0	P	P	številka
r	r	p	r	r	zverina
r	r	r	r	r	žuželka
r	s	s	s	s	dan v tednu
s	š	š	t	t	sadno drevo
t	t	t	t	U	žensko ime
u	v	v	v	ž	se rabi pri jedi
žensko ime i	a	a	a	a		a	a	a	k
domača žival 2	e	e	h	1	1539 -1939	k	1	u	u
dom. pridelek 3	1	0	0	P		0	0	0	O
Turški Bog 4	r	r	s	z		s	t	v	v
1	ptica
2	moško ime
3	divja žival
4	žensko ime
Po sredi navzdol dobiš ime, ki Ti pove, kje stoji ta spomenik.