266. številka.                   Ljubljana, nedeljo 19. novembra.                 IX. leto,  1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaju vsak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po prasnicih, ter velja po pošti prejetuan za avstro-ogerako dežele za ceio leto 1*5 ^ld., za pol leta 8 gld., B& četrt leta 4 gld. — Za Lj ubij a no brez poiiljanja na dom za ćelo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. oU kr., za eu inesec 1 gld. 10 kr. Za podiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znizana cena in aicer:   Za Ljubljane za četrt leta 2 gld. 50 kr.,   po  pošti  prejeman   za   četrt leta 3 gld. — Za   oananila   ae  plačuje ođ
četiristopne petit-vrate t> kr., će se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če 8e dvakrat in 4 kr. će se tri- ali većkrat tiska.
Dopisi naj  se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej  hiši št, 3  „gledališka Btolba". Opravniitvo, na katero naj  ne blagovolfjo poftiljati naročniue, reklamacije, ©znanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni"  v Kolinaaovej  hiSi.
Priprave za vojsko.
Buski car je zopet 16. nov. izrekel Bicer kratko, ali vendar tako odločno besedo, da kaže vojno, ne miru. Ogledavši namreč svojo vojsko v Peterburgu, dejal je car generalom in oficirjem, ki so okolo njega stali: „Gospoda, želimo glavnemu poveljniku najbo^jšo srećo!" Vojaki ao te b'esede z enoglasnim „hurra!" klicem odzdravili. — Skoro na vseh glavnih Želcznicah po Rusiji so VBtavili vožnjo blaga in trgovskih rečij, ter prepeljavajo samo vojake in kar za vojsko treba. — V Berlinu je naročeno 140.000 centov svinca, kateri mora v petih tednih na mestu v Rusiji biti. Vee to kaže, da Rusija resno misli na vojno.
Pa tuđi Angleži so se začeli pripravljati, da bi ravno nij iz angleških časnikov nobenega veselja do vojske videti, niti ne tistega nav-dušenja, kakor se iz ruskih kaže. V Giber-altaru in na Malti štacijonirani angleški vojaki so baje namenjeni za to, da posedejo Grško, ako bi grška vlada svojej vojski ukazala proti Turkom marširati. Iz Londona pak najnovejši telegram poroča, da se vsi vojaki, ki so bili v Irsko na odpust odpuščeni, poklicani nazaj; v arzenalu Woolwichskem pak zdaj namesto pol milijona na teden morajo dva milijona pa-tronov za puške na teden izdelati.
. Tuđi Turčija se pripravlja. Da jedno luknjo zamasi mora druge odpiratt. Ona je namreč razpustila Derviš-paševo vojsko v Albaniji, tisto, katero so Crnogorci dvakrat tako pošteno pretepli, ter je večjidel teh vojakov prestavila v Bulgarijo, da bodo Rusom na-sproti stali. Ne bode se jim valjda bolje godilo.
Ker je tuđi vsem uže jasno,   da   konfe-
renca, katera se snide v Carigradu, ker je uže enkrat sprožena, ne bode nobenega mi-rovnega vspeha imela, bližanio se počasi pa gotovo osodepolnemu strahovitemu vojevanju, katerega resultati Bog daj da bi bili na korist Rusije in S1 o v a n s t va.
Dobra znamenja v notranjem.
Pod kratkim naslovom „grof Hohensvart" prinaša iz Dunaja zadnji „Peater Lloyd" čla-nek, kateri pripoveduje kako velikansk utis je naredil zadnji govor Hohenwartov na ustavo-verce in na višje kroge. — (Mi smo ta govor v zadnjem listu priobcili), Če prav ta govor niti končan ny bil, ker je govornika mala omotica zadržala, vendar se smatra v odločilnih krogih ta govor kot pro-gramni govor novega ministerstva, kot kandidatni govor nove vlade, ki za de-našnjo priđe. BPi L.tt dopisnik trdi, da uže v vrsfcah levice so nekateri, ki pravijo: „ to bi bil pravi ministerski predsednik, ko bi le fe-deralistične muhe popustil", — dalje trdi, da vsi veliki vspehi Hohenvvartovi v državnem zboru se ob jednem s propadanjem ustavo-vercev vrše; ob jednem naglašu, da Hohen-wart ne spada k nobenej stranki.
Ob jednem lehko denes konstatiramo veselo (za nas Slovane) novico, da zdaj vsi du-najski časniki močno obupno, jadikujoče in javkajoče pišejo o notraujih zadevah svoje stranke. „Fremdeublatt" hudo lekcijo bere Giskri in poslancem većine, zakaj vladi teško stanje delajo. „D. Ztg.w je nesrečna, ker ne ve, proti komu se oborožujemo. Boji se menda okupacije Bosne, zveze z Rusijo.
IZanimiv je tuđi članek, ki ga prinaša „N. fr. Pr.B od petka.    Ona  najprej omenja,
da je zadnje dni prejšnje sesije ministerstva izreklo, da je jedino in zložno z ustavoverno stranko, a zdaj se kaže, da nij vefi. Po bese-dah Hohenwartovih je odložilo ministerstvo svoje strankarsko znamenje v vnanjej politiki. A vsled izjave Lasserjeve da: šteje on vse one k ustavovernej stranki, kateri so aktivno delujoči pri izvrševanji ustave — misli „N. fr. Pr.u, da je vlada Auerspergova tuđi v notranjem odložila svoj „parteizeichen". Njej ne more v glavo, da bi zdaj bili tuđi Hoheuvvart, Rodić, Greuter, Fanderlik etc. ustavoverni! Nad tem „N. fr. Pr.u britke solze toči in na konci pa požuga, da če se ministerstvo ne bode več za ustavoverno stranko brigalo, potem se tuđi stranka ne bode več brigala za ministerstvo. Tako govori „N. fr. Pr.u
In še nekaj važnega se je pri godilo. Bivši minister Giskraje v budgetnem odboru izrekel ministru Lasserju svoje neza-upanje. Predloživši peticijo dalmatinskih La-hov, ki se pritožujejo da se jim pod Rodice m pri volitvah za deželni zbor krivica godi, rekel je dr. Giskra, da mu je žal, da te peticije nij prej imel, ker sicer bi bil nasveto-val, naj se ministru notranjega tako dolgo ne dovoli proračun, dokler je Rodić namestni k v Dalmaciji. Na ta insult je vstal miuister Lasser z opravičeno jezo. On je rekel, da poročila iz Dalmacije nijso resnićna, posebno ona iz Sinja ne, ker tam je okrajni glavar, ki je uže iz Kranjske ga znan kot ustavoveren (Arcon). Minister pravi, da nepostavnosti nij ni-koli trpel, ampak jih povsod odpra-vil, kjerjihje našel. .. Imel sem tovariša, vojnega ministra (Kuhn?), ta mi je rekel, da
Cifitek.
Mesto Lož na Notranjskem in njegova štiristoletnica.
Ložka dolina leži na severnej strani Snež-nika, na izhodnej strani in tikoma cerkniske doline. Kotlu je podobna; kajti okrog in okrog je obdana s hribi in dolga je več, nego uro hoda. Na izhodnej strani izvira pri Vrhniki precej velik ložki potok Obrh imenovan, kateri se vije črez dolino in zginja v podzemelj-ske votline pri vaši Dano, kjer je malo više v hribu jama, Globinja imenovana. Onkraj hriba v cerkniškej dolini voda zopet na dan hodi in se po jezeru izliva. Ta potok naklanja velikokrat povodenj ; ker voda so narasča tako naglo, da j« one votline ne morejo pozirati, da stoji celili 18 dni in dolino sprenieuja v jezero. Dr. Vincentini jo 1873. leta to dolino natanko preiskal in popisal, iz tega naiuena, da bi se cdvniile povodnji. —
Na severnej, nekaj vzvišenej strani te doline stoji skoraj v kotu mesto Lož pod hri-bom, kjer je nekdaj stal grad in dom plemenitih ložkih gospodov.
Mesto je bilo nekdaj trdno obzidano, imelo dvoje velikanska vrata, na katerih je kvadra-ten jako visok stolp impozantno stal. V starih časih sta služila stolpa za branibo mesta, pozneje so pa tja zapirali jetnike. Imenovali so ljudje stolp „Oberlin"; pa meni nij znano, od kod izvira to ime.
Skoda, da oni ministerski ukaz, .kateri veljeva varovati stare stavbinske spominke, nij prej prišel na dan; kajti 183iJ. ali 1834. lota je tačasni župan stolp dal podreti samo iz tega vzroka, da nm nij bilo treba popravljati male strehe!
Grad je bil sezidan vrh hriba na samoj skali in obdan z visokim debelim in trdnim zidom na osem ogalov tako, da je bil ena najmočnejših trdnjtiv. Njegove velikanske razvaline še dan denes stojo vkljub vsein nevihtaiu
časa; kajti zid je trdnejši od skale, da ga nij moč odbiti. Ložanje trdijo, da so mešali morsko vodo v mavto takrat, ko so ga zidali in da so šli vsem Ženskam lasje z glave, katcre so to vodo gori nosile.
Ravno v kotu za cerkvijo svetega Roka je vhod v „mrzlo jamo", katera ima na-kapljeno podobe, kakoršne so v postonjski jami. Kadar dolgo časa dežuje, bruha voda iz mrzle jame proti mestu, pa dostikrat prinese soboj izpod zemlje žive divje race, kakor tuđi človeško ribico „proteus"  imenovano.
Ko se pripelješ po cesti od Cerknice na zadnji grič pred Ložem na „Vodice", se ti odpre romantičen pogled! — Zagleda se na levej strani velikansko zidovje „puštega gradu", pod njim na desnej mesto Lož iii od juga Snežnik svoje sivo čelo nasproti moli!
A ne samo romantična, tuđi historično zaniniiva so tla, na katerih stoji mesto Lož. V najstarejžih Časih so uže bile tukaj člo-vežke naselbine.
se mora vsak minister varovati „mišje pasti", katero mu nastavljajo v parlamentarnih ko-misijah. Če se bliža luknji, vjame se. To na-pako sem enkrat storil, drugič se bom varoval. Dvakrat sem uže pred vami kot obtoženec sedel, jaz nemam veselja, še enkrat kot obtoženec tukaj izpraševan biti. Če se bode še enkrat to zgodilo, potem vem, kaj imam storiti; vi veste, da nijsem rad minister, ali jaz sem zdaj minister in ne dam, da bi na meni drva sekali."
Itazlagati in komentirati si tega prizora mi ne u parno, ker o notranjih vprašanjih zarad koufiskacij itak ne moremo skoro nobene in nikake kritike več pisati. Zato samo citiramo in bralci si naj sodbo delajo.
Toliko bode menda dovoljeno v pojasnenje izreci, da se iz Lasserjeve (sicer opravičene) razdraženosti proti dr. Giskri, in proti nemško-ustavovernej stranki sploh, in pa iz njegove rečene „mišje pastia (prejšnje njegovo opravite vanje generala Ilodiča v odseku je baje v necih visocih krogih slabo ustrezalo) dado kombinacije delati, ki pojasnjujejo, zakaj denes nemške dunajske novine nijso dobre volje.
Beseda ruskega carja v Moskvi.
Iz Rusije. [Izvirni dopis.] Telegraf vam je uže poročil, ka je naš slavni car s svojo familijo nastopil pot iz Li-vadije v svojo stolico — St. Peterburg. Na potu se je pomudil nekoliko dnij v „materi" Moskvi, katera mu je pripravila zaupnico v Bini si u za jugoslovansko stvar. Ta zaupnica se mu je podala 10. novembra pri priliki, ko je v tako naimenovanem „Uspenskom sobore" služila se božja Blužba za carsko družino. Pred-Btaviteljetn moskovskega občinstva odgovoril je svitli car, prejevši adreso o vdanosti stare stolice carskemu domu in slovanskej njegovej politiki.
Beseda carjeva, da bode samostalno delal za slovansko stvar, je tako jasna in tako krepka, da nij treba nikakoršnih objasnenj. Car nij govoril, kakor se navadno s prestolov govori, da bi se le nekaj govorilo, on je govoril, kakor govori tišti, kateri iskreno čuti, kar govori, in ta čuvstva so istina, so 80 millijonega naroda, naroda ruskega. Ta govor carjev ima v sebi veliko važnost, dosta večjo, nego govora, katera bode Se  govoril car jutri moskovskim vojskam in
erez tri dni st. peterburskim, ker Moskva se ne imenuje po praznem „ma tuSka Rusij i". Car je torej govoril posredno k vsej Rusiji. Ruske novine so ta carski proglas rusko-slovanske odločnosti z viharnim navdušenjem pozdravile in narod bodre" z mislijo, kako bode carjeva reč razširila se po vsem svetu in v skrajnem kotu tlačenega Slovanstva zopet zaupanje vzbudila in one tolažila, ki so uže omahovali v obupavanji nad bodočnostjo, bode opogumila one, ki nijso uže več nadejali se svobode slovanske.
Politični razgled.
V Ljubljani 18. novembra. V ofjerflrvm zboru je minister Tisza odgovoril 17. t. m. na Ilelfijevo interpelacijo, kako ae naša monarhija misli držati nasproti besedam ruskega carja, — da vlada zdaj ne želi nobene orijentalne debate zarad svoje velike odgovornosti. V govoru carjevem nij ome-njena Avstro-Ogerska, torej jej nij žugano. Minigter vnanjih zadev bode vse storil, da se mir ohrani, a v vsacih razmerah bode potrebno storil, da se interesi monarhije varujejo.
Viii»beJ«» držfctv«*. Na ko9*ferenci bodo imele Anglija, Francoska, Avstrija in Turčija po dva zastop-nika. Rusija, Nemčija in Italija (katera v vseh rečen za Rusij o hod i) pak so rekle, da imajo zadosti po jednega. — Rusija bode na konferenci baje zahtevala, 1. da se prebival-stvu v Bosni in Bulgariji vzame orožje, 2, da se turska vojska v tvrdnjave umakne, 3. da se naredi doma milica in policija 4. daše Čerkesi odpravijo. 5. Narodni jezik povsod uvede. 6. Davek reformira, 7. da tuja vojska okupira za granico te provincije.
1lumt*nsk<w komora je dovolila svojej vladi nov kredit 400.000 frankov za vzdrže-vanje rumunske vojske in rezerve na Donavi.
V netnJHeem državnem zboru je bila te dni debata o vladanji Elsasa in Lotari ngi je. Poslanci iz Elsasa so oštro za-vrnili hvalilce Nemštva rekoč: nPo šestih le-tik aneksije je dežela Še vedno v negotovosti politicnega položaja; imamo univerzo brez elsaske mladine; drago gledište brez elsaskih poslušalcev, v vsem pa le pomnoževanje vsega slabega in vladanje obsednega stanja."
Domaće  stvari,
— (Iz Št. Ruperta) se nam piše: Denes 17. listopa je umri tukaj Janez Avsenik, narodni trgovec, previđen se sv. zakramenti, od prehljajenja.
—  (Slovensko  gledalište.)    Denes nedeljo se bode igrala sloveča igra „Lowood-aka sirota".
—  („Občno kranjsko društvo do-slufcenih vojakov") napravi na čast godu svoje   presvitle   zastavne   kume (botre) Njih Apost. Veličanstva cesarice Elizabete, v nedeljo 19. novembra 1876. leta družbeno slovesnost. Program: Ob 9. uri do polu dne se zbero vsi udje v   prostorih   društvene   pisurne,   potem skupni odhod v tukajšnjo  nemške-križevniško cerkev,   kjer se bode ob 10. uri slovesna sv. masa brala. Ob 7. uri slovesni koncert v ste-klenem salonu gostilnice pri „zlati zvezdi" g. Ferlinca.
—   (Iz Višnje gore)  se  nam  poročaT da je umri tamošnji trgovec Bregar. Pokojnik je kot agitator v  nemškutarskem   smisla ob vsacib volitvah za te Dolenjske kraje važno rolo igral.    Star je bil  še le 44  let.    Uzrok nagle smrti je isti   kakor  pri   Rothu,   bil   je namreč   počen, a  je  to  prikriva!,   in   malo varoval se, pa ga je enkrat  prehudo prijelo. Znamenito je, da je hotel kot   vdovec   ravno zopet ženiti se, črez en teden bi bilo   imelo svatovanje biti.
—   (Nesreča.)   Iz   Litije Be nam piSe 17. t. m.: V sređo je Šel tukajšnji uradniški služabnik    Simončič   po   opravkih   na   Savo. Zvečer   se  je  hotel odpeljati z raešanim vlakom, a ko skoči nn stopnjico, pade znak nazaj in se udari ob tir.   Pripeljali   so ga potem v Litijo  še   živega,   a vse prizadevanje je bilo zastonj.   Po  noči  ob treh je urari stari služabnik države.   Ljudje  so ga radi imeli,   Za-pustil je rodbino z obilo  otroki,   katerih ne-kateri so še neodrasli.
—  (Streljanje na tarčo),  osnovano po   odboru   „Sokola",   se   bode   začelo   drugi teden v čitalničnej restavraciji vsaki teden po dvakrat. Udeleževalcev se je uže mnogo oglasilo  in bode tedaj ta prijetna zabava zimsko življenje v čitalnici zopet bolj izbudila.
—   (Iz   Ajdovščine)   se   nam   piše: 11. t. m. je napravilo društvo   „Edinost"  lep in velik ples. 24 parov je bilo šteti   pri   ka-drilji. Dvorana je bila krasno okinčana, gospodične v elegantnih toaletah, pogovor vse skozi slovenski.    Sviral  je  oddelek   vojaške   godbe 22. peš-polka vVeber iz Gorice.   Upati je da bode društvo izvrstne zabave ponavljalo in da nas ljubi gostje iz Ljubljane   zopet  obiščejo.
Ložanje trdijo po ustnem poročilu, da je LoŽ najstarejše mesto na Kranjskem in da je tamkaj v starem veku stalo veliko ime-nitno mesto. „Schonleben" to potrjuje rekoč, da je Lož za Lj ubijano v resnici naj star ej ši.
Na griču „U lak a", v katerega podnožji zdaj stoji „Stari trg", je namreč stalo za „Metuljami* (Metullum) glavnem mestom ćele Japodije, največje in najmočnejše mesto „Terpstt. Ta dežela je daleč okrog slovela in Rimljani so se uže dolgo na-njo ozirali in si želeli jo podvreči.
Rimski cesar Avgust je 32 let pred Kri-Btusom z veliko vojsko pridrl v te kraje in najprej na Terpon nameril. Ko to začujejo prebivalci tega mesta, naglo narede po gozdu zaseke in mu pot zaprečijo. Zatorej se Avgust ogne in gre po gozdu na-nje, \judje pa pobeže in se mu poskrijejo. Zdaj Avgust veleva svojim vojščakom, da gredo vrh hribov, ukaže ves gozd posekati in jih poprijeti od obeh strani.
Japodci pa planejo iz gozda in zelo otepo
Rimljane. A vse to jim nič ne pomaga; kajti Rimljani se spuste z vrh hriba nad nje in jih večidel pobijejo. Japodci pak svoje mesto za-pustivši, zbeže nazaj v gozde.
Avgust Terpona takrat nij požgal, ker je vedel, da se mu mora vdati, kar se je res
zgodilo.
Ko je imel Avgust mesto T erpo v rokah, mu je bilo zdaj lehko udariti na glavno mesto Metullum, katero je dobro uro hoda od tod stalo na vzvišenem kraji, blizo tam, kjer zdaj na Blokah stoji vas Metulje. Po hudem boji glavno mesto premaga, požge in pokonča, da se še ne pozna, kje da je stalo.
Še dan denes se vidi kos rimskeceste, katera je peljala od Loža tja. Veliko stvari se še zmirom nahaja na Ulaki, katere spri-čujejo tam rimski sled. Vsako leto nahajajo ljudje, ko tam orjejo Djive, rimski denar in druge ostaline. Cerkovnik svetega Petra oer-kve je nekdaj polže kopal in brskaje najdel kos rimskoga meča in zlato verižico; ker je
je bila pak zarijovena, je mislil, da je medena, in jo prodal za en goldinar.
Prag svetega Martina cerkve je bil vzet z Ulake in ima latinske napise, pa se ne morejo več čitati, ker so ljudje z nogami jih pobrusili. Tuđi na altarji je vzidan kamen z latinskim napisom, a ker je bil zidarju prevelik, ga je bil odbil, da napisa veliko manjka. Gotovo še ime: „Divin", katero ima še dan denes najvišji hrib te doline zraven Ulake, priča, da je nekdaj gori stal tempelj Jupi-trov (Divinus); kajti znano je, da so Rim-1 janje Jupiterju na čast na najvišjih krajih stavili tempelj ne in od tod se je hriba ime Divin prijelo.
Ko je bilo razdejano staro mesto Terpo, si nijso naši spredniki več hoteli mesta zidati na istem kraji, ampak zidali si nov trg Lož po imenu pod bližnjim gričem „Presko", menda zato ker je bil ta grič za grad in za branibo ugodnejši od Ulake.
Pozneje pak, ko je uže stal nov ložki trg,  so se  nekateri  vendar  le  še  naselili V
— (Po goriških volitvah) piše „Soča": Volitve za deželni zbor so pri kraji in izvršile so se zađosti povoljno in častno za naš narod, akopram je pretila nevar-nost, da zgubimo eno poslansko mesto na Italijane. Politično društvo „Sloga" je sto-rilo, kar je le moglo, da je odvrnilo to ne-varnost in odbor je na vse raogoče načine še v zadnjem trenotku pogajal se in posredova! mej volilci velicega posestva, da so se zje-■dinili za slovenskega kandidata in da so pri ponovljeni volitvi enega poslanca za veliko •posestvo popolnoma kompaktno volili nasproti Italijanom, katerim so na tak način Slovenci pokazali, da ne majo nikoli upanja, da bodo nam vsled naše domače razprtije vrinili Ita-lijana za poslanca. To pa kaže, da so go-Tiški Slovenci v resnici zreli in zavedeni in ida akopram v prepiru mej seboj nasproti skup-nemu sovragu edini stoje na braniku. Dru-Stvo „Sloga" je torej večinoma vendar prodrlo se svojimi kandidati in tuđi tam, kder ni), nij zarad tega nastala narodu prav nobena škoda kajti, kakor smo uže rekli, vsi ipe Slovencih na Goriškem voljeni poslanci so dobri narodnjaki in bodo zmerom složno po-stopali, kadarkoli bi bila naša narodna reč v nevarnosti.
—   (Krvava železniška ženitev.) Iz  Podgorja v  Istri   se  nam   piše  16.   t. m. Predvčeranjem  zaročil se je železniški   čuvaj mej Čerovljem in Lupoglavo.    Da bi s6 svojo boljšo polovico ne hodil peš domov po končanom piru, naprosi ŽelezniŠkega nadzornika, da mu dovoli peljati se z vozičkom po progi.  — Bila je pa megla,   megla pravim,   da niti   na 5   korakov   clovek  nij  videl človeka.  — Mej Čerovljami in Lupoglavo visi svet, ter se združi v dolino. — Baš tačas pripelje se iz nasprotne strani tuđi   železnišk  voziček  z   inženirji.    Z hrupom treščita skup, da je bilo joj.    Razbili so vse in nevesti, ki je sedela ravno spredaj, zlomili 80  obe  nogi   in  levo roko.   — To je pač zalosten slučaj. — Najbrž bode  tuđi železniški   nadzornik  oštro   kaznovan,   kajti   nij 8e davno,  ko je ravnateljstvo južne Železnice, katera ima tuđi na Istrskej progi promet, izdalo  okrožnico,  da se zarad  vnesrečenja veS žensk   lepi   spol   ne   srne   voziti   z   železni-fikimi vozički,   ter zapretilo onemu,  ki  bode ravnal nasprotno, da bode odpuščen. Žalostna tedaj majka ubozemu nadzorniku!
—  (Iz  Trsta)  se nam piše  16. t. m. Te  dni so   v  tukajšnjem javnem vrtu h'udje
znožji Ulake bližeje starega Terpona, zatorej so ta kraj v razliko „Stari trg" imenovali.
Zanimivo je to, da Ložanje, čeravno so na svoje mesto zelo ponosni, ga mej soboj ge zdaj le trg imenujejo, a najhujše se jim zameri tujec, če tja priđe in popraša: „Kje pa je mesto?" — Gotovo je Lož zarad tega „uni-cum" mej vsemi mesti, ker nema niti sole, niti fare; kajti obe sti v 15 minut ođdalje-nem Starem trgu.
Loški grad pa so posedovali plemeniti loški gospodje od 13. do 16. stoletja, kateri so bili jako mogočni. Kolikor se jih nahaja po li stih, jih Valvazor našteva. Namreč: Albert 1. 1227, Ulrih 1. 1242, Rusko 1. 1282, Herbert in Ric 1. 1293, Fortunin 1. 1321, in njegov strijc Oton pa brata Volkhard in Benč; Gaspar 1. 1518, Janez I. 1540.
Razun teh se še veliko drugih nahaja, kateri so o različnih časih tuđi še druge graj-Sčine imeli.                                 (Konec prih.)
videli steklega psa; naš magistrat je takoj razglasil, da se imajo vsi psi — ki imajo uže tuđi torbe — voditi na motvozu. — Neka ženska je pustila te dni, ko je šla na trg, otroke same doma in jih je zaklenila. Nij bila še dolgo z doma, pa zaslišijo sosedje vpitje v stanovanji omenjene ženske. Odpro vrata, in glej! jeden otrok je bil ves v plamenu; vsa pomoč je bila zastonj, in ubogo dete je še tišti dan po strašnih bohu'inah umrlo.
— (Seja ljubljanskoga mestnega odbora) 16. t. m. se je uieležilo z županom 25 odbornikov. G. župan naznani, da je rnestni odbor dunajski v dar poslal svetinjo, ki jo je dal kovati v spomin pet in dvajsetletnice vladanja cesarjevega, ter se pooblasti, da odboru dunajskemu za to sporoči dostojno zahvalo. Tuđi odgovori na interpelacije 'stavljene v zadnjej seji. Glede meščana, ki je zahteval. da mora poiicija ž njim slovenski govoriti, pa je bil zarad tega tiran v mestno hiSo, pravi, da ga nišo zaprli, anipak nemudoma izpustili, ko se je z uradnikom dogovoril, kako in kaj. Glede njive, ki jo vživata mestni ekonom in vrtnar odgovarja, da se jima bo brez ugovora vzela, če bi jo mesto potrebovalo za kaj dru zega. Zadeve branjevcev pa so na dnevnem redu današnje seje. Pred prestopom na dnevni red g. Horak vpraša, zakaj se g. dr. Blei-weisu, ki je bil uže 1. 18G7 imenovan za Ča-stnega meščana ljubljanskega, še zdaj ni izro-čilo dotično pismo? G. Regali pa vpraša, zakaj se je nekaterim gospodarjem prav po ne-poitrebnem nabilo toliko novih številk; dalje hočejo li pod Oolovcem na Hradeckega pred-mestju napraviti kaj svetilnic, in ali je g. županu znano, da mestni uradniki pogosto brez dela postopajo, namesto da bi v uradnijah delali in postregli Ijudem. G. župan obljubi na vsa ta vprašanja odgovoriti v prihodnji soji!
Dnevni red: I. Nadaljujejo se računi in proračuni mestnih Sol za 1. 1877. Pri obrt-nijski soli se oglasi g. Regali in povdarja, da znesek je odveč; vlada naj podpira solo; od večernega podučevanja tuđi ni nobene koristi, ampak moti se le hišni red. Ko se sprejme odsekov nasvet, zahteva g. Regali, da se njegov protest zoper to podučevanje sprejme v protokol. Klici: zur Ordnung; g. Regali ugo-varja in g. župan mu odtegne besedo.) — Tuđi drugi računi in  proračuni se potrdijo.
II Prošnja nekaterih prebivalcev na Bregu, da bi se pustile stop niče do Ljubljanice pred Blaznikovo hišo, odsek podpira s pristavkom, da naj se puste toliko Časa, dokler ao sedanje za rabo; kakor bi jih bilo treba popraviti, naj se odpravijo, kakor je odbor dvakrat že skle-nil. G. Horak podpira ta predlog in nasve-tuje, da naj se te stopnice postavyo k Gra-dašici pred vojaško kasarno v Ternovem. G. Regali vpraša, zakaj se je reč izročila tivoli-skemu odseku. Foročevalec Lasnik odgovarja, da ta odsek je imel skrbeti za vravnavo Brega. Sprejme se nasvet, da se marajo stopnice odpraviti.
III.  Predlog Fotočnikov zarad vravnave in olepšanja obrežja ob   Ljubljanici   in Gradašici se odloži* za prihodnjo sejo,   ker njj tako va-žen in nujen, da bi  se moral uže zdaj resiti.
IV.   Pri  mestnem   računu  za 1. 1875 g. Potočnik graja, da se je neki izdatek, ki je bil v proračunu nasvetovan z 18.000 gld., po-vikšal za   13.000   gld.,  ter vpraša, če v tem nišo zapopadene stavbe, za katere odbor ne ve. G. Kaltenegger onienja,  da bi  ne bilo prav, če   si   mesto   prisvoji  neke   vložene   denarje (okolo 80 gld.), ker se lastnik uže veliko let ne oglasi. PoroČevalec dr. Supan odgovarja Potoč-niku,   da v proračunu  ni   na drobno našteta nova šola, ne novi most Črez Gradašico i. t. d., toda za posamezne reci se nij več izdalo, kakor je bilo od odbora odločeno. Za ohranitev mestnih posestev pa se je 180O gld. več izdalo, ker se ne more uže naprej natanko določiti cena te ali one potrebne reci, tuđi se vselej ne ve, kaj bo ravno treba popravili.   Pri glasovanju se potrdijo vsi računi raznih mestnih zakladov. — Bolnišnici  za   otroke  se dovoli  dosedanja podpora   300 gl.;   nasvetu,   da bi se 3 poli-
cajem, ki skrbe za revizijo psov, dala nagrada, se ustavi ja g. Regali, češ, da le izpolnujejo svojo dolžnost, a večina jim dovoli po 10 gl. nagrade
V.  Zaradi   novega mosta črez Gradašico, kjer se izteka v Ljubljanico, nasvetuje g. Potočni k,   naj   se   reč odloži,   da  se bo ozir jemal   tuđi na to,  bi  li ne bilo mogoče, Gra-dašico še bolj obrniti, da bi s peskom ne zasipala Ljubljanice in ne Skodovala   mahu.   Gh Lasnik in Blirger upjovarjata, Potočnik pravi, da ni zoper nasvet, če se na njegovo opombo pri zManju jemlje ozir tor   spodnji   del   tako naredi, da bode  zgornji  del s časoma železen. G.   Goršič   nasvetuje   most   čisto   zidati,  g. Horak ga   podpira  ter  naznani,   da   ne   bo glasoval, ker se nij^o predložili natančni nacrti. G. Btirger priporoča železen most. G. Supan vpraSa, če se more re5  odložiti.    Poročovalec g. Ziegler odgovarja,   da   most je jako   slab, kedaj   pa  da  se bo   podrl,   tega   on   ne  ve. Sprojme se prodlog odsekov, s pristavkpra Po-točnikovira.   —   Poročilo   o   mostu   v   Štepani vaši se vzame na znanje.
VI.  V krajni  šolski svet so^bili od večine izvoljeni ti-le gospodje:   Mahr, Čuber, Ijesko-vic,  Linhart,   Epih,  za namestnike izmej učiteljev pa Gariboldi in Zupančič.    Ker je bila osma ura uže odbila, sklenila se je seja, ostale reci pa so se odložile za prihodnjo sejo.
Razne vesti.
*  (Francesconi k smrti  obsojen.) Poročali   smo   svojim  bralcem o nečloveškem morilcu, ki je pretekli mesec ustrelil,   zadavil in zaklal ob enem listonošo Gugo na Dunaji; povedali smo tuđi, da je roka pravice hudega zločinca   takoj   zasegla.   V četrtek je bila na Dunaji zadnja obravnava proti njemu.   Morilec je stal pred porotniki in je vse  priznal,   kar se ga dolži.    Župan iz Padove piše, da je bil Francesconi*" v   evojej   domovini  vedno lepega vedenja in da so ga vsi ljudje radi imeli.  Njegov   o5e   je bil iz stare italijanske plemenite rodbine in je 1. 1359 kot italijanski polkovnik umri.    Mati  je plemenita Španjka in še živi. Dovršivši   viSjo   trgovsko   akademijo,   šel   je Francesconi v Celovec v  službo,   a  poprej je na borzi zaigral svoje premoženje,  ki je zna-šalo 20.000 gold.  Ko je bil zaradi nekih ma~ lenkostij v Celnvcu iz službo odpuščen,   začel je sam majheno kupčijo,  ki mu pa nij nesla. Ob enem se je seznanil s 171etno lepo deklico Karolino Jarnik,   ki je po njem postala mati. Skrb za-njo in za dete   ga je nagnila,   da se je   v  njem skoval takov nacrt.    Zatoženec je duševno ves pobit; glavo ima zmiraj nagneno na levo ramo, in govori jako malo, Se to nerazumno. Vsak trenotek hoče v omotico pasti in vedno mora birifc za njim stati, da ga pre-streže.   Zagovornik  ne ve* nobene besede po-vedati v njegovo opravičenje; češ, da bodo porotniki sodili zločin,   ki   je   užo  davno sojen. Porotniki   so   ga   potem res obsodili k smrti na vešala.
*  (Živa baklja.) V Znojmu je sodišče preteklo sredo Marijano Luc in njenega brata Mlejneka, ki sta Ivana Luča s petrolejem polila in zažgala, da je umri, obsodilo na vešala.
"* (Konjska kuga) v Egiptu strašno razsaja. Dežela ima okolo 18 tisoČ konj, in od teh jih je jedva še 3000 živih. Vedeti se pa mora, da je konj v Egiptu še večje ime-nitnosti, nego pri nas. Ako se kdo v Kairi ali Aleksandriji po ulici s konjem pelja, ima gotovo uže milijone premoženja.
Valiilo.
V čitalničnej restavraciji
bode denes v nedeljo
velika Soareja
vojaške godbe nadvojvode Leopold.
Zafetek ob 7. uri. K obilni udeležbi uljudau vabi
(364)                                          Iv. Tanko.
Podtrebusne in kilove bolezni
SM^^i^ ^r-^'tllKA« IZ serjri&jo navodu, »»poSilja se v piskerikjh po 3 gld 20 kr. av. L ». Sturzemeffgev.ju samem, ah pa po dcželnej lekarm g. ^- *•'' ,r»ifg« v Ljubljani.______________________________         (^a~4)
17. novembra: KTrcpa-    Pocher i« Dolenjskega.   - Vidtc ii Kaninika. — Kttsman iz
* ^J^ai^'u^an't Dunaja. _ Hamburger iz Hamburga -Kozliki. Dnnaja. - Jeršek h Kranja. - Luftner, Horovec; Neuberger, Lutna, VfeM iz Dunaja.
Pri  Zamorci t   Medved ii Ifokronoga.
"\7"eli3s:sL zaloga
železnih in kramarskih reci in tuđi otrocjih igrač.
Potpisani povablja Bpoštovann družine iz mesta in dežele, rokodelce, posestnike in pročastit-ljivo duhovš&ino k ranogeta nakiipovanju. Izai«j tisoč koristnih rečćh je posebno vredni) priporučiti : Llisno in kuhinjsko urodje, emajlirani piakri (iouci) za uhranilna in navadna ognjišča, železne in kot-lovne kotlo, vsake aorto ponćv, m»žn, vilice, žlice iz ploha, pakfona in kinasrebra, sveŠniko in peglezne, mt'sarsko stri-hačf, francosko in anglttgko orodjo za inizarjt\ kloparjo. tosarje, Črovljarjo, kolovo/.arjo in za drugts rokoddco Pravo angleško, neinško in francusko vodne žage pod garancijo, vsake sorte pilo in razpraakarc.3 iz najbolj3ob'a blaga, pt>či iz pleha in vlitoga železa, ohranilna ognjiiča, vratca in mste, posebno lepi grobni krizi, krasni* pozlaćeni, od fi gold. do 5u gold-, novo cimontirani tehtniki in tehtnice ali vago, posobno po ceni decimalno tohtnice, nove cimemirane inere za suhuino in tekućino in metri, sine, pod vozi, puše, luiuože in vsa druga želozna orudja.
Velika izbranja od galanterijskega hla<^a in božjih reci. ■■ ^iajvecja zaloga of moj i li l^rae ■■
od "2 krajc. do 2i) god.
Velika   zaloga   specerijskega  blaga
k najniŽjemu  kupu; za lnizarjo fniejši šelak, pravi kanini&ki lim, dober špirit in angleški glazevni papir.
S spoštovanjetn se priporočujem
(362-D                                            Andrej Schreyer.
Dunajska borza 18. novembra.
(Izvirao telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v baokovcih       60 gld. 55   kr. Enotni drž. dolg v srebru              65       4JJ
1860 drž. posojilo             -           107         50
Akcije narodne banke               816        —
Kreditne akcije                          138    .   50
London.......     126    •    \\     -
C. k- cekini       .   •   •        '      „f    •   ii     *
Srebro    ......• ,  . ili  t   w    ,
Štev.  15793.                                      (3:>9-2)
Eazglas.
Proračun ljubljanske ob&inske blagajnice za leto 1877 je razpoložen vsled §. 65. ljub-ljanskega občinskega reda od 0. junija 1850, od 16. do 30. novembra t. 1. v magistratnem ekspeditu v pregled.
Ravno tam in v isti namen leži vsled navedene postave tuđi proračun za v ljubljan-skemu mestnemu oskrbništvu stoječi zalog ljubljanskih občnih ustanov za leto 1877 od 16. do 30. novembra t. 1.
Mestni magistrat v Ljubljani,
16. novembra 1876.
Za <3.aaao.el
Sa cianciel
Prave kite
iz zdravih ćloveškth las od 60 do 100 cent. dnl^c, polno in debelo, brez vlog in brez primcšanja uiueteljmh las, da da se ccšcjo in poro. Za trajno in tresirano dulo ae jamči iu cene so jako nizke, samo gld. "2.bi) do gld. 6.
Naročbe na dežolo ee proti poprejšnji vpošiljatvi mustra, proti povzetju urno in reelno izvajajo in nedostatno se rado zauuenja.
tS^H^" ^*a Je za komoditeto Čest. dam priložnojše, ima podpisani tuđi veliko zbirko H]»e«IJ»llftet>utli Imh vaeh barv in vrat. Dalje so tuđi vsakovrutna Iuniia tlelu naj-ceni'jse izvršujojo in bo Btara za nova menjavajo.
L. Businaro,  f.izour,
liVtil—1)_____________konKreani trg, n^sproti  „kaaine".
!Zsi dame!
Za dame!
Št. 327.                                             (»»»-I)
Služba podučitelja
oziroma
podučiteljice
na dvarazrednej soli v Vldmu na spođnjem Štajerskem z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem je definitivno ali provizorifcno raz-pi8ana. Prosilci ali prosilke naj dokumentirane prošnje do 8. decembra t. I. krajnemu šolskemu svetu v Vid mu pošljejo.
Okrajni šolski svet v Brežicah,
14. novembra 1876.
Jasek, 1. r.
X7ociTn "KaItiiVatti katori bi v Prav krat' VSeiH   DOlIllKOlIl,  kotu £aaiibili radi ro-
šeni od svojega trpljenja po tisoćkrat dobro ae izkazavšiua zdravljenji, se branju slavno, y && natisih izšle, fiOO strani inočne knjige: Dr. Airy's NatarlieilniPthodo no moro dosti priporočati. Cena 60 kr. avst. v«lj. dobiva ae po vsakej knjigarni, ali pa proti pofiiljanju 12 piam. inark po 5 kr. tuđi direktno od llichter's Verlags-AiiHtalt in Leipzig. ^B Spričevala, katerih je v knjtgi veliko tiskani!), bo porok temu, da nihčo ne bode nozadovoljen položi! te ilustrirane knjigo iz rok. Vspehi govore! ■■                                (330—3)
Eliksir iz Kine i Koke,
najboljSi   do  scdaj   znani   Žolotltni   tiket:
i   Pospeatije cirkulacijo in prebavljenje, ter raz-Hčue organe in ude  z novu   okrepi   in   oživi. 1  stekleirica 80 kr.
Dobiva se jedino 1« pri              (53—30)
O-a/briel DPIccoli,
hkarju, na dunajnktj vesti v Ljubljani.

4
Za Kranjsko jedino in samo pravi pri    < podpisanem I                          <
Polog orlgtntAlnlh                                            «
Elias Howe-jevili šivalnih strojevi
imam v zalogi i»lcl}uć^jlvo le jaz        '
Originalne Singer & Grover & Backer ;
iivalne stroje
po fabriškej  ceni na  debelo  in  drobno.
Kazun toga imam vedno v  zalogi   tuđi  naj- ; boljše inozemake stroje po jako znižanej coni in sicer: IVIieeler đc Wllt*uu, Cir'over đi. Backer ' itev. 1*>,   Tlie I^ittlo Wanzvr (zadnje na željo amerikansko),   Taj'lor, (■eriuunla,   Nuxout», Wll«ox A Oibbtt, Kspret*«, Iiiukoln, Ciliu-der KlaMtle, Htrojt zu vulult itd.
l*onare|eni ali uzo rabljeni, in Istečcui stroji dobe ae po okolščinah bu ve da 25 do SKO9/0 cenojSi, bo p. nuli za 5O°/0 slabejftl in iu»uj vrt>«lni kot zicoruji.
Tedaj previduoBt pri iibiril
Kdor tudaj solidni in dobri stroj želi, obrno naj so zaupljivo na mo, jaz sem so vedno trudil z zanesljivini postopanjem uhraniti moje dobro imu.
Ciaruiiciiit zaiteNljI^vu. — Tuđi na vplačevanje v obrokih.
Ljubljana, glavni trg štev. 168.
S odličnim »poštovanjem
(453-22>                                                           Franc Oetter.
YT^^SSMM'   '**• *'<*» fvifn,  šiianke, ajtarate,   t»'ijn'avo xa pvsne tfuln' itd. imam
TT^^^P^   ^<> dtžoli sprej uia imj potovalec, g. Antuu Grcbeucv uljudno vsa naročila, ter ili^V^       ob jedneiu podaju potrebni poduk.
'                   Zaradi od družili strank  duhujajočih  ponudob   jednako imenovanih^ strojev  naj   ao
» nikdo no da luotiti, kor vsak k<lor lflnj.i mnogovrstno zalogo obišce, so prepričati  moro, da jo ■ resnično, kar jo sgoraj poveUano.
Izdatelj in urednik Josip Jurtić.
Laatnina in  tisk .Narodne tiskarne".