ILIRSKA GOMILA V VOLČJIH NJIVAH
STANE GABROVEC
Volčje njive leže na južnem robu M irenske doline, dva kilom etra vzhodno 
od Mirne, nekako na sredi poti med M irno in arheološko pom em bnim Ostrož- 
nikom pri M okronogu. Vas sam a leži še na ravnini, tik nad n jo p a se začenja 
hribovje, ki v tem delu na ju g u zapira M irensko dolino. Se bo lj p ro ti jugu se 
hribovje n ad a lju je v pobočju, k je r leži vas Stan in v ozadju h rib D ebenec 
(550 m). D olina im a nadm orsko višino 238 m. Na podolgovatem grebenu prvega 
hriba, ki zak lju ču je dolino, je stala gom ila, ki je predm et poročila. V tem delu 
je zem ljišče last Ivana Kovača iz V olčjih njiv, njegova last je tu d i om enjeni 
del hriba, ki ga posestnik izkorišča za pridobivanje peska. V zvezi s temi del 
je bilo najdišče tudi odkrito. Že 1.1948 je posestnik našel bronasto zapestnico, 
pri razširitvi kam nolom a 1.1952 pa je bil odkrit prvi grob s pripadajočim g ra­
divom. Posestnik je o najdbi obvestil D olenjski m uzej v Novem mestu, ta pa 
arheološki oddelek N arodnega m uzeja v L jubljani. N ajdišče si je ogledal 
Vinko Sribar koncem novem bra in v začetku decem bra izkopal površino p ri­
bližno 4 m 1 2 od roba kam nolom a, k jer je bila gomila najbolj ogrožena, navznoter. 
Na tem prostoru je od k ril že pet grobov in n ekaj sporadičnih najdb, ki p ri­
padajo že uničenim grobovom. Poročilo o prv ih šestih grobovih dajem na podlagi 
načrtov in zapiskov V. Š ribarja.1
Na osnovi teh n ajd b (grobovi 1—6) je D olenjski m uzej sklenil, da gomilo 
sistem atično od k rije. Izkopavanja so se vršila od 17. do 31. ju lija 1953. Vodil jih 
je pisec poročila, tehnično vodstvo je im el Rudolf Berce, resta v rato r N arodnega 
m uzeja; antropološka dela je izvršila Zlata D olinar, asistent A ntropološkega in ­
štituta na univerzi v L jubljani. Vsa p o treb n a finančna sredstva je d al D olenjski 
m uzej v Novem m estu. N ajdbe so razstavljene v arheološki zbirki D olenjskega 
m uzeja, razstavno nepom em ben del je začasno deponiran v depoju arheološkega 
oddelka N arodnega m uzeja.
A rheološko je M irenska dolina pom em bna in že dolgo poznana. N aj omenim 
le bližnji O strožnik, Slepšek, Sv. Križ, Špičasti hrib, R ibjek,2 sam e pom em bne 
arheološke postaje ob južnovzhodnem robu M irenske doline, ki im ensko pona­
za rjajo številna m okronoška najdišča. Pod imenom bližnjega M okronoga 
običajno te najd b e tudi združujem o. Časovno p red stav ljajo ta k o n ajstarejši 
ilirski horizont D olenjskega (O strožnik in delmo Slepšek), klasično in m lajšo
1 Cfr. tudi Š(ribar) V. Dol. list 20. II. 1953, str. 4.
2 Hoernes. W PZ 2. 1915. 113 s. Steklasa. Zgodovina župnije Š entrupert 1913„ 
str. 6 ss. Pečnik I(zvestja) M (uzejskega) društva za K (ranjsko) 14, 1904, 37 s.
halštatsko dobo; nad vasjo R ibjek im am o tudi doslej najpom em bnejše keltsko 
najdišče (nekaj nad sto grobov). Iliri so naselili tudi druge dele te doline* 
ustrezno njihovem u načinu življenja le višine ob n je j. Prav tak o je bila dolina 
naseljena tudi za časa Rimljanov, skozi njo je šla rim ska cesta, ki je vezala 
P raetorium Latobieorum s savsko dolino. Za same Volčje njive imamo le k ratk o 
Pečnikovo poročilo,3 4 po katerem so našli km etje na njivah že dosti rim skih 
grobov, v gozdu pa je več nenavadnih gomil. V okolici gomile, o k ateri poročam, 
ni drugih gomil. P ripadajoče naselje je verjetno iskati na bližnjem hribu Mali 
C irnik, ni pa raziskano.
N ačin pokopa
O bravnavana gomila je ležala, kot že om enjeno, na n ajv išjem podolžnem 
h rb tu hriba, ki ga izkoriščajo za pridobivanje peska. (Tab. XXIV, 1). O blika je 
bila prilagojena podolgovatem u slem enu, bila je podolgovata, 12 m dolga (v 
sm eri jugovzhod-severozahod) in približno 8 m široka. Visoka je bila do 2,30 m. 
Zaradi razčlenjenega zem ljišča njen obseg na zunaj ni bil jasno določljiv že na 
pogled. V rh slem ena ni bil raven, niti posebej vzravnan — vsaj na celotni 
površini gomile ne, preden so gomilo nasuli. Tudi nasip gomile ni lepo pravilen, 
am pak kaže v x osi (jugovzhod-severozahod, glej zadevni profil) dva vrha, ki 
sta nastala pri širje n ju gomile proti severozahodu. N aravno zem ljišče je bilo 
tu nam reč višje in je zaradi tega, k lju b znatno nižjem u nasipu, tudi sama 
gomila višja kot v sredini. Sedlo m ed obem a vrhovom a pa verjetn o ni prvotno, 
am pak je nastalo že zaradi kasnejših posegov, k aterih nam en in čas ostajata 
neznana. To p o trju je dejstvo, da najdem o prav v tem se k to rju (x = 5—2 m) 
mnogo ostankov razrušenih grobov. V severovzhodnem delu je bila gomila delno 
že uničena po kam nolom u, toda bistveno ne.
D anes sega v hribu drobljiva skala prav do vrha in jo pokriva le neznatna 
plast hum usa do 10 cm, po vsej verjetnosti ni bilo mnogo drugače tudi v času 
pokopa. Nasip gomile je iz ilovnate zemlje, močno pomešane s peskom; vmes 
pa so tudi plasti čistega peska. T ak sestav nasipa gomile dela profil sicer zelo 
izrazit nasproti gomilam z ilovnatim nasipom, vendar je jasno, da m ešanih 
plasti iz peščene zem lje in čistega peska ne moremo tolm ačiti s posameznimi 
fazam i n a sta ja n ja gomile, am pak so lahko istočasne. Pri n asip an ju gomile pač 
niso imeli n a razpolago enotnega m ateriala, k ar je pri legi in stru k tu ri tal v 
našem p rim eru čisto razum ljivo. Med peščeno zem ljo, ki tvori največji del 
nasipa, so n asipali tudi tanjše plasti čistega belega peska. Te so bolj redke in 
ne segajo preko vse gomile. V stru k tu ri gomile so to rej lahko slučajen elem ent.
Gomila sodi k tipu m anjših gomil, kakršnih je bilo prekopanih na slo­
venskem ozem lju na stotine. V endar nim am o do danes, vsaj s slovenskega 
ozem lja ne, še nobenega načrta tak ih gomil. K ar bi lahko om enili, je le Man- 
tu a n ije v n ač rt gomile v B oštanju5 in Šmidov iz Novega mesta. Gom ili sta časovno 
blizu, po stru k tu ri pa ne popolnoma. K ar je pa drugih k ra jših in nepopolnih 
omemb,6 nam ne zadostujejo za poglobljeno prim erjalno štu d ijo pokopa, k je r
3 Cfr. že om enjeno literaturo in Gabrovec, Poročilo o slučajnih najdbah, 
A(rheološki) V(estnik) 5, 1954, 132 ss.
4 IMK 14, 1904, 38.
5 M antuani, C arniola NS, 4. 1913, 85 ss. Šmid, Carniola 1, 1908, 202 ss.
6 Tu mislim predvsem na Pečnikova in R utarjeva poročila, ki so raztresena 
v IMK in MZK v letih pred prvo svetovno vojno, predvsem okrog 1.1900. N eza­
dostni so tudi Hoernesovi podatki v WPZ 2, 1915, 98 ss.
bi lahko tudi način pokopa govoril o časovni in sociolški problem atiki te r 
geografski razpredenosti posam eznih običajev.
V gomili je bilo odkritih 22 grobov, 21 skeletnih, 1 žgan grob. N ekaj jih 
je bilo uničenih pred izkopavanjem , precej številne sporadične najdbe pa k a ­
žejo tudi na to, da je bilo n ek a j grobov uničeinih za časa samega pokopavanja, 
m orda k ateri tudi pozneje p ri kakem delu, k atereg a vzrok in nam en danes ni 
več razložljiv. S precejšnjo verjetnostjo pa lahko trdim o, da več kot 30 grobov 
tudi cela in nedotaknjena gomila ni imela, tudi če vštejem o p ri prekopih uničene 
skelete. Iz razvrstitve raztresenih ostankov bi mogli določiti še kake tri raz­
m etane grobove, ki niso vključeni v om enjeno število.
M rtve so dosledno položili n a hrbet z iztegnjenim i rokami. Smer pokopa 
je različna, tako da iz načrta ni mogoče ugotoviti nobenega pravila. U gotovljene 
so p rak tičn o vse sm eri z najrazličnejšim i odkloni. T udi o kaki razvrstitvi glede 
na centralni grob težko govorimo. N ajbogatejši in najm onum entalnejši grob 
(izrazita obloga s kamni) je o troški grob št. 3. O krog n jega so tu d i najgosteje 
razvrščeni grobovi. Ni izključno, da je ta grob določal lego grobov okrog sebe 
(prim erjaj grobove 4, 5, 9, 10), lega drugih grobov pa je očitno brez zveze z 
njim . O pazim o še lahko, da so obrobni grobovi postavljeni pravokotno na p rem er 
gomile, to je, da leže v sm ereh tetiv, če si gomilo predstavljam o kot krog, 
m edtem ko so v sredini razpostavljeni tudi v sm ereh prem erov. V sekakor ni 
sm eri grobov določala kaka v grobnem obredu določena zahteva ali običaj, 
am pak kvečjem u le gomila sam a s svojo krožno ali elipsoidno obliko in delno 
im enitnejši pokop (grob 3).
E n ajst grobov leži na skali, pet jih je položenih v grobnice, ki so jih 
vsekali v skalo, prav toliko pa jih leži v sipu gomile. G rob 18, katerega ostanke 
smo dobili v nasipu gomile, je bil že razm etan in ne m orem o’ ugotoviti njegove 
prvotne lege. Presenečenje vzbujajo v gomili grobovi, vsekani v skalo. Glede 
na nasip gomile je ta vglobljetnost v skalo skoraj nerazum ljiva. Od 5 v skalo 
vsekanih grobov sta predvsem izraziti dve grobnici: za skelet 17 (Tab. XXV, 2) 
in skupna grobnica za skeleta 14 in 15. Izrazitost je v tem, da sta tu izredno 
vestno izdelana prim era grobov, ki sta v celoti vsekana v skalo, vse štiri stranice 
so visoke (ca; 60 cm) in navpično odrezane. V dru g ih prim erih pa je grob 
vglobljen le delno toliko, kolikor je potrebno, da je grob lahko ležal na ne­
pravilno oblikovanem terenu ravno. V bistvu je to re j tu d i tu skelet položen na 
skalo, za k a r pa je bilo treb a grobni prostor p re j zravnati. P ri tem so nastale 
ponekod stene grobnice (pri grobu 9 ob glavi, pri grobu 21 na zahodni strani). 
Grobov, ki so le m alenkostno vglobljeni v drobljivo skalo in k je r ne m orem o 
govoriti o kakih izoblikovanih stenah grobnice (grob 8, 19, 22), ne štejemo v to 
skupino, am pak med grobove položene na skalo. P ri čistih tipih grobnice (št. 17 
in 15, 14) je značilno, da je bila grobnica zasuta s popolnom a čistim belim 
peskom, ki ni bil prav nič pom ešan z zem ljo ali ilovico, k a r kaže z gotovostjo
na to, da pri kopanju teh grobnic še ni bilo nasute gomile, vsaj na področju
obeh grobnic ne. Sicer si je nemogoče razlagati, da se ne bi zem lja iz nasipa 
gomile pom ešala tudi s peskom, s katerim je bila zasuta sam a grobnica.
Če lahko z gotovostjo trdim o, da za časa pokopov skeletov 14, 15, 17 z 
izrazitim i grobnicam i še ni bilo gomile na sek to rju teh grobov, je prav tako 
jasno, da je p ri grobovih 2, 7, 10, 13, 16, k i so položeni v nasip gomile, ta že
obstajala. Posebno zanim iv je prim er skeleta 13, k i leži z glavo in trupom na
drobljivi skali, z nogami pa, ki segajo proti sredini gomile, že v nasipu gomile
nad grobom 10. Gomila je v sredini torej že obstajala, na robovih pa je še ni 
bilo ali p a je bila zelo nizka. K er smo videli že v prim erih grobov z izrazito 
grobnico, da gomila ni im ela od vsega začetka končnega obsega, seveda ni 
nujno, da bi grobovi, ki so ležali v nasipu, bili m lajši od tistih, ki leže v grobnici 
ali n a skali. R ačunati je prav tako tudi s horizontalno stratigrafijo, to je s 
sm erjo širje n ja gomile. P ri poznejših pokopih so delno širili gomilo, delno pa 
pokopavali tudi v njen nasip. P ri tem so lahko prišli tudi do naravnih tal 
gomile, tako, da samo dejstvo, da je skelet ležal na skali, kronološko nič ne 
pove. T aki grobovi so prav tak o lahko m ed n ajstarejšim i k o t m ed najm lajšim i.
N ajstarejše je po vsem videzu področje okrog groba 3 s skeleti 3, 4, 5, 9. 
To področje je bilo ravno, n ajb rž od vsega začetka splanirano in ni izključeno, 
da im a na tem področju grob 3 tudi centralni pomen. P ri tem puščamo nerešeno, 
ali so vsi ti grobovi istočasni, ali pa m oram o videti v njih, k ar je verjetneje, 
razm ak naravnega um iranja skupnosti, k ateri je gom ila pripadala. To področje 
je dobilo prvo skromno gomilo. Ta se je nato širila navzven (širjenje proti 
vzhodu oz. severozahodu je po kam nolom u delno uničeno) in se tudi višala. 
P ri tem širje n ju so n a nevarnem slem enu h rib a prišli do prostora, ki p ri prvotni 
zam isli gomile še ni bil splaniran in je bil višji. Tako sta nastali grobnici 14, 15 
in 17. P ri tem omenjeni čisti zasip grobne jam e ne dokazuje, d a sploh še ni bilo 
gomile, am pak le, da je še ni bilo na teh zunanjih področjih. G robnica je med 
drugim imela svoj vzrok v tem, da so hoteli doseči višino prejšnjih grobov. Z 
obsegom grobov 8, 11, 14, 15, 17, 21 je imela gomila že svojo podobo, pri naslednjih 
pokopih p a so jo širili proti jugovzhodu, pri čemer im ata groba 19 in 22 že izrazito 
obrobni značaj, delno pa so pokopavali tudi v sam nasip gomile. Pri tem so lahko 
prišli tu d i do' dna gomile ali na kak starejši pokop in ga pri tem uničili. Tak 
bi bil najverjetnejši uspeh analize vodoravne in navpične stratigrafije.
Skeleti leže preprosto zasuti v ilovnato peščeni zemlji, ali pa so lahko delno 
o b d an i ali celo pokriti s kam enjem. Posebno izrazita je obloga pri grobu 3, po­
k ritje s kam ni pa pri grobu 11 (Tab. XXIV, 2), kjer je ves grob pokrit s težkimi 
velikim i kam ni. Ker je bil v zadnjem grobu pokopan še nedorasel otroški skelet, 
od katerega ni bilo skoraj nič ohranjenega, b i skoraj lahko dvomili, ali gre tu 
resnično za grob. Vendar ga dokazujejo rahlo vglobljena grobna jama, dve posodi, 
ki sta bili že izven kam ene obloge in pod kam ni skrom en fragm ent otroškega 
fem urja. Mimo teh izrazitih prim erov so grobovi delno prekriti s kam ni v obeli 
grobnicah (skeleta 14 in 15, 17) obdan pa je še delno grob 8 (kamen ob glavi), 19 
(kam en za glavo), 10. P rav tak o so kam ni C, K, L, M, B (gl. načrt) verjetno ostanki 
obloge groba, ki je bila pozneje uničena. Takih kam nov v samem terenu ni in so 
jih m orali namenoma prinesti od drugod, torej sodijo h grobnemu običaju. D a 
so grobovi v gomilah večkrat obdani ali celo zasuti s kam enjem tu d i drugod, 
lahko sklepamo iz kratkih zapiskov ob Pečnikovih izkopavanjih. Isto je ugotov­
ljeno tu d i v Stični (gomila, ki jo izkopava N arodni muzej, še neobjavljeno). Ta 
prim er je še posebej poučen. Tu so obloženi s kam enjem le m lajši grobovi, najnižji 
p a so pokriti s skriljastim i ploščami, torej še po običaju planih grobov v tam ­
k ajšn ji okolici. N ikjer pa seveda obloga s kam enji ni pravilo; obložen ali zasut 
s kam enjem je le m anjši dej grobov.
V n ek a j prim erih so bili skeleti položeni v lesene k rste (grob 6, 10, 13, 15, 20). 
Posebno izrazit je grob 10, na podlagi katerega m oram o misliti, da so za k rste 
rabila izvotljena debla. Prečni profil ostankov krste kaže namreč ukrivljeno 
linijo, ne pa krste, zbite z deskami. O stanki lesa se dobe le pod skeletom, ne pa
nad njim. V grobovih 6 in 20 gre gotovo za podobno izdelano krsto ali izvotljeno 
deblo, pri skeletih 13 in 15 pa so ostanki preskrom ni, da bi mogli reči karkoli 
določnega o značaju krste. Kolikor je spol določljiv, poznajo krste le moški 
grobovi.
D rugih posebnosti ni mnogo. D vojnih pokopov skoraj nimamo; v tej zvezi 
bi bilo omeniti le skeleta 14, 15 v skupni grobnici. Značilno pa je, da leži otroški 
skelet 14 nad 15 (čeprav še vedno v grobnici) in im a obratno smer. Težko je 
domnevati m ed obem a individuum a kako ožjo sorodstveno zvezo, n. pr. oče in 
otrok. Pokop v isti grobnici v obratnih smereh p a zanesljivo dokazuje, da smer 
pokopa ni im ela posebnega pomena. D rug tak prim er, ki pa se določno ne da 
dokazati, bi bil skupen pokop skeletnega groba 19 in žganega 22, o čemer pa 
govorimo v zvezi z žganim grobom 22.
Gotovo je, d a so nekateri poznejši pokopi uničili starejše. To je posebno 
jasno vidno v sektorju med grobom 19 in 17, kjer imamo mnogo raztresenih 
pridevkov, ki p rip ad a jo uničenim skeletom , prav tak o pa tudi kosti in kam enje 
od obloge groba. Sam grob 18 je le večja skupina takih dislociranih kosti in 
razm etanih pridevkov, ne pa grob in situ. Tudi kam ni C, K, L, M, B (glej načrt) 
so verjetno pripadali temu grobu. V tem predelu je poznejši poseg v gomilo 
dobro viden tudi s profila. Pripom niti pa je treba, da nim am o na področju 
med grobom 19 in 20 nobenega skeleta in situ, da bi lahko videli v konkretnem 
pokopu vzrok za uničenje drugih. V poštev bi prišel le skelet 20, vendar leži 
že na robu tega področja. Kot rečeno, pa je skoraj v erje tn eje, če uničenje 
grobov na tem delu razlagam o z nekim i poznejšim i posegi, k i so sicer lahko 
že zelo stari, niso pa nujn o v zvezi s pokopom. D ruga tak a področja razm etanih 
grobov lahko domnevamo v prostoru n ad grobom 3 in 4 te r 3 in 5, k je r smo 
dobili prav tako večje število raztresenih pridevkov, čeprav brez človeških 
kosti. N asprotno pa so bili nad grobom 17 najdeni le ostanki razm etanih 
človeških kosti brez izrazite kulture. K er leži nad grobom 17 še skelet 2, precej 
više nad razm etanim i ostanki, je m oral biti ta grob uničen že pred pokopom 
skeleta 2. R azm etani pridevki pa ne kažejo kakih tipološko izrazito starejših 
znakov, obratno, nekateri so celo glede na celotni značaj gomile m ladi, k a r 
kaže na to, da so bili razm etani tudi že m lajši pokopi. To je na eni stran i tudi 
lahko razložljivo, če pomislimo, da je bil prav lahko razm etan tudi že kak 
poznejši grob iz nasipa gomile. Iz raztresenih najdb, ki se dado razvrstiti na 
ožja področja, bi lahko sklepali na kake tri razm etane grobove.
Večina pridevkov v grobu, razen keram ike, pripada noši, pri čem er niti ni 
izključeno, da je k n je j spadala p ri m oškem tudi sekira, n ekako tako, kot do 
nedavnega p ri Črnogorcih bojni nož. V enem prim eru je bila sekira dejansko 
najd en a ob pasu. M rtve so položili v grob oblečene in z okraskom , le moške 
delno tudi z orožjem in orodjem (bojna sekira, nož, šilo, pinceta). Predm etov s 
simbolično funkcijo skoraj ni, v to vrsto bi lahko prišteli le bronast klin (T. II, 
1), ki smo ga našli v grobu 2 v desni roki skeleta, čeprav funkcija tega 
predm eta še ni dovolj razjasnjena. Pogosta pa je keram ika, ki so jo običajno 
polagali k nogam . Od 22 pokopanih so le 3 m oški in 1 spolno nedoločen skelet 
brez nje. R edkeje ima skelet kako m anjšo posodo ob desni roki (skelet 4, 7, 12) 
ali pa nad prsm i (fragm ent lonca v grobu 9). V tem p rim eru so bili fragm enti 
lonca 15 cm n ad skeletom in ga težko tolm ačimo k o t pridevek, v erjetn eje 
prip ad a h grobnem u kultu, ki so ga opravili, ko je bil grob že zakrit. Ker so 
ti ostanki iz grobe gline, kažejo n a to, da so za obrede n ad grobom uporabljali
druge posode, ne istih kot za pridatke v grob, četudi lahko v obeh prim erih 
sodim o o isti funkciji prinašanja hrane, žrtvenih obredov ali podobno. O stankov 
razbitih posod, ki so tako pogosti okrog žganih grobov, nismo našli okrog 
skeletov ali nad njim i. K olikor so, p rip ad a jo ostalini ponovno uničenih grobov. 
P rav tako ni bilo odkritih nikakih živalskih kosti ali rastlinskih pridevkov, k a r 
oboje pogosto najdem o ob žganih grobovih ali v njih.
V gomili je po arheoloških pridevkih lahko razločevati m oške in ženske 
grobove. Z arheološkim i ugotovitvam i se skladajo v vseh p rim erih tudi an tro ­
pološke, če se je le dal k lju b slabi ohranjenosti spol antropološko določiti. 
Žene so nosile uhane, ogrlice, zapestnice, redkeje nanožnice, fibulo (vedno je 
bila n ajd en a le v enem prim erku), lahko tudi nož. Moški pas, b o jn a sekira, nož, 
so p a običajno brez okrasa. Tudi zaponk navadno nim ajo. Moški grobovi so 
skrom nejši. Po številu sta bila v gomili pokopana 2 moška, 2 ženski, 5 otrok, 
pri šestih pa spol ni jasno določljiv (v treh prim erih, grob 12, 18, 22, je v erjetn eje 
ženski, v enem moški). V skupini treh razm etanih grobov, ki jih nismo šteli 
posebej, lahko vidim o ostanke dveh žensk in enega moškega.
En grob je žgan. Žara je ležala ob glavi skeleta 19 tako, da skoraj z 
gotovostjo računam o, da skeletni grob ni poznejši od žganega. M edsebojna lega 
je celo tak a (glej tab. XXVI, 2), da bi zgolj iz stratigrafskega gledanja ali 
m edsebojnega razm erja bila še n ajb o lj privlačna m isel na istočasni pokop. Žara 
je bila obdana na zunanji strani s ploščatim i neobdelanim i kam ni, proti no­
tran jo sti groba je bila brez obloge in z velikim ploščatim kam nom tudi pokrita. 
T udi ta obloga, ki se organsko veže z oblogo žare in oblogo skeleta ob glavi, 
budi m isel na istočasni pokop. P ri tem seveda ni nujno, da bi m islili dobesedno 
n a istočasni pokop, lahko so pri pokopu skeleta 19 le že računali na bodoči 
ponovni pokop. Tako skeletni grob 19, kot žgani 22 sta dejansko že izven gomile. 
To jasno dokazuje tudi profil za glavo skeleta 19, ki lepo kaže vsek v rob 
gomile (Tab. XXVI, 1). Ce gre p ri grobovih 19 in 22 res za istočasni pokop, 
potem je ta biritualnost gotovo zanim iva. To toliko bolj, k e r lahko z neko 
v erjetn o stjo računam o, da gre za različnospolni pokop. Skeletni grob št. 19 je po 
arheološkem p rid atk u nedvom no m oški — za antropološko analizo je preslabo 
o h ran je n — v bližini žare žganega groba 22 pa je bilo najdeno vretence, ki bi 
utegnilo označiti žgan grob kot ženski. Ugotovitev seveda ni dokazana, k er ni 
n iti nujno, da bi vretence res pripadalo k žganem u grobu, niti v pozitivnem 
p rim eru stoodstotno ne dokazuje ženskega groba. O pozoriti je p a treba vendarle 
n a to možnost, čeprav danes nim am o še dovolj trdne osnove za n ad aljn je 
sklepanje.
Takšno razm erje skeletnih in žganih pokopov ni nenavadno, kot lahko 
razberem o iz k ratk ih notic. Tako je na Vinkovem vrhu p ri D voru bila od­
k rita gom ila s samimi skeleti in le z enim žganim grobom iste starosti.7 
V Toplicah n a D olenjskem gomila z 10 skeleti in 1 žganim grobom,8 drugod 
zopet 44 skeletnih grobov in 2 žgana.9 Te prim ere je tre b a ločiti od običajno 
sta re jših žganih halštatskih grobov v gom ilah1 0 (na prim er Podzem elj), bliže 
p a so v erje tn o prim erom , k je r im am o na vrhu in ob robu sicer halštatskih
7 H oem es, WPZ 2, 1915, 117.
8 R utar, IMK 9, 1899, 36.
° IMK 8, 1898, 102.
1 0 Hoernes WPZ 2, 1915, 119 s.
gomil včasih večje število žganih, ki so časovno že jasno latenskodobni in se 
ločijo tudi po m lajših pridatkih od skeletnih1 1 . Žal je p rim erjalno gradivo p re­
skrom no, da bi dovoljevalo utem eljene sklepe. V našem prim eru je žgan grob 
tudi brez izrazitih in zanesljivih pridatkov in zaradi tega tudi ne pove mnogo. 
Iz stratigrafske analize pa je nedvomno, da predstavlja enega najm lajših 
grobov in im a v tem sm islu naš grob bližje p aralele v žganih latenskodobnih 
grobovih ob robu in na vrhu gomil n. pr. na M agdalenski gori, dasi tudi s temi 
ni čisto identičen. Posebno ne, če sklepam o n a zelo v erjetn o istočasni pokop 
skeletov 19 in 22, to rej na istočasno biritualnost, m edtem k o m oram o v prim eru 
M agdalenske gore le sklepati na neko, čeprav ne veliko, časovno odm aknjenost 
m ed skeletnim i in žganim i grobovi. V slovenski železnodobni k u ltu ri se v okviru 
iste etnične skupine to rej d vakrat m enja način pokopa ali bolje, dvakrat 
opazimo tendenco prehajanja iz enega načina v drugega. V H allstatt B in C 
k u ltu ri prevladuje žgan pokop, ob koncu te dobe, m orda že tu d i prej, se 
začenja u v eljav ljati predvsem na D olenjskem — drugod le sporadično — ske­
letni pokop, ki na D olenjskem skoraj popolnom a prevlada prav v času naše 
gomile. H krati pa se na koncu H allstatt D k u ltu re začenja ponovno u v eljav ljati 
sežiganje. Y prehodih im am o več ali m anj povsod na D olenjskem biritualnost. 
P rim er iz Dobove,1 2 ki je pa na slovenskih tleh za sedaj še osam ljen, je prim er 
biritualnosti že na začetku prehodne dobe v železno. Vzroki prehodov iz enega 
načina v drugi niso razjasnjeni. Y našem prim eru gre za drug prim er, to je za 
ponovno u v eljav ljen je žganega pokopa, za prehod iz pokopa v sežiganje. Kako 
kom pliciran je ta prehod, je razvidno iz tega, da je žgan grob v vzhodnoalpskem 
prostoru običajen prav za Kelte,1 3 čeprav je znano, da je za k eltsk e grobove 
severno od Alp značilen skeletni pokop. Z aradi tega misli R einecke,1 4 da imamo 
v vzhodnoalpskem prostoru opraviti s k eltsk o ilirsko mešanico, v k ateri se 
keltski skeletni pokop ni mogel uveljaviti. Misel bi bila sama n a sebi vabljiva, 
ko ne bi Iliri na D olenjskem , k je r so najm očnejši, v m lajši h alštatsk i dobi, 
to rej neposredno v času pred prihodom Keltov, v veliki večini ravno pokopavali 
in m anj sežigali svoje m rtve. Predvsem n a D olenjskem sežiganje v tem času ni 
tako značilen elem ent, da bi lahko posredoval ta način pokopa še drugem u 
tujem u ljudstvu. K elti niso na D olenjskem prevzeli običaja sežiganja svojih 
m rtvih, am pak so ga m orali sem že prinesti in z njim i se ta običaj zopet 
uveljavi. O pozoriti je treb a še na to, da je vedno bolj jasno, da sežiganje ni le 
krajevna posebnost Keltov samo v vzhodnoalpskem prostoru,1 5 am pak je znano 
že tudi izven tega prostora. Ker za Kelte ni od vsega začetka značilno sežiganje, 
am pak so prešli n an j — k je in iz kakšnih vzrokov, tu ne rešujem o — je za naš 
osam ljeni žgani grob in za podobne p rim ere težko odločiti, ali ga m oram o 
razum eti iz splošne tendence časa, ki je vplivala tako na K elte kot na Ilire, 
to rej bi bil vzrok v tre tji, danes še neznani sili, ki je povzročila preobrat v 
sežiganje tak o pri K eltih kot pri Ilirih. Mogoče pa je že določeno pod vplivom 
Keltov, mogoče pa tudi nadaljevanje trad icije sežiganja pri Ilirih samih, ki
1 1 L. c. 100 ss.
1 2 Izkopavanja Posavskega m uzeja v Brežicah 1.1953. V nadaljevanju izko­
pavanj iz prejšnjega leta je Starè tu odkril tudi dva skeleta. Poročilo je v tisku.
1 3 M ueller-Karpe, C arinthia I, 141, 1951, 661, kjer je v opombi 217 navedena 
tudi ostala literatura.
1 4 Mainz. Stschr. 18/19, 1913/14, 112.
1 5 Mueller-Karpe, 1 . c. 662 s.
dokončno vendarle ni prenehala, tudi n a D olenjskem ne. V tem zadnjem p ri­
m eru pa ostane razm erje 21 skeletnih pokopov nasproti enem u sam em u žganem u 
vendarle nerazum ljivo, še posebej, ker je žgani grob horizontalno stratigrafsko 
izrazito najm lajši.
Ob današnjem pom anjkljivem stanju poročil in načrtov o posam eznih iz­
kopanih gom ilah je težko reči, koliko predstavlja gomila v V olčjih njivah 
tipičen prim er, za k atero geografsko področje in za k ateri čas. Iz nepopolnih 
omemb bi se dale razb rati na D olenjskem tri vrste gomil. Prvič velike gomile 
z nad 30 m prem era in več sto pokopi; drugič m anjše, k aterih velikost in število 
grobov ustreza približno našem u prim erku in tretjič m anjše, ki pa im ajo le do 
ca. 5 pokopov. G om ila v Volčjih njivah prip ad a drugem u tipu. Časovno sodi ta 
tip, kot se zdi, v m ladohalštatsko obdobje in se lahko n ad a lju je tudi v laten, 
etnično pa Ilirom.
Če bi hoteli iskati paralele še za druge značilnosti gomile v V olčjih njivah, 
bi bilo treb a om eniti gomilo A na M agdalenski gori v zvezi s sm erjo pokopa.* 1 7 1 8 
V tej gomili vlada podobna neizrazitost in različnost smeri. Ni pa splošno 
pravilo, k o t kaže M antuanijev načrt gomile iz B oštanja1 7 z enosm ernim i pokopi. 
Tudi v velikih gom ilah v Stični, k je r sicer ne m orem o govoriti o dosledno isto- 
sm ernih pokopih, p revladuje vendarle ena smer. Pokopi v k rstah se z m alen­
kostnim i izjem am i sk o raj ne om enjajo.1 8 D om nevati pa moramo, da so običajni, 
kot kažejo prav tak o zelo pogosti pokopi v k rstah v Stični, le da jih pri ne­
skrbnem in nesistem atičnem izkopavanju niso opazili. Iz še neobjavljenega 
izkopavanja gomile v Stični poznamo tak o pokope v izvotljenem deblu kot v 
pravih krstah. V nek aterih prim erih lahko govorimo celo o večjih lesenih 
k onstrukcijah v gom ili; toda te lahko pričakujem o le v večjih gom ilah.1 9
Tipologija
P ri tipološkem opredeljevanju gradiva iz Volčjih njiv m oram o takoj v 
začetku ugotoviti, da sodi v čas, iz k aterega imamo, predvsem na D olenjskem , 
najštevilnejše najdbe, ki so rezultat sam ostojnega razvoja Ilirov na današnjih 
slovenskih tleh. P rim erjaln o gradivo gre v stotine kosov, toda p ri tem gre 
večidel za posam ezne kose brez grobnih celin in podatkov o najdbi. Tako so 
grobne celine iz gomile v Volčjih njivah ena začetnih postojank, ki bodo lahko 
pri razčiščevanju širokega pojm a pozne halštatske dobe prinesla jasnost, ki ne 
bo slonela le na tipološko genetičnem razm otri van ju. V našem p rim eru torej 
ne gre za izčrpno navajanje analogij, predvsem ne o kosih, ki so v tem času 
splošno, skupno dobro Ilirov v vzhodnih A lpah, posebno na D olenjskem , am pak 
le za poudarek tega, k ar je v našem gradivu novo na eni strani, in na drugi 
za poudarek elem entov, ki lahko razčlenijo tudi široki pojem m lajše halštatske 
dobe.
K eram ika kaže v veliki m eri vse značilnosti m ladohalštatskega časa, pred­
vsem v izdelavi. P revladuje odločno izrazito grobna keram ika, ki je dobro 
izdelana iz prečiščene gline, dosledno m ešana z drobnim peskom. Površina je
1 8 WPZ 2, 1915. 100.
1 7 C arniola NS 4, 1913, 85 ss.
1 8 M agdalenska gora, WPZ 2, 1915, 103.
1 9 Za južno B avarsko cfr.: W. K raem er, B ayerische V orgeschichtsblätter 18/19, 
1952, 152 ss. V Sloveniji imamo nekaj podobnega v Stični.
dobro, pogosto sijoče uglajena. P revladuje črna keram ika, katere prelom je 
tem nosiv ali črn. M anj je rdeče keram ike. Ta je izdelana tako, da im a površina 
prem az iz finejše gline, ki je zelo dobro, sijoče uglajen. Prelom je v sredini siv, 
tan jša plast na zunanjem in notranjem robu pa je rdeča. Med črno ali rdečo 
sijoče uglajeno keram iko je siva, katere površina je sicer tudi uglajena, toda 
ne tako skrbno. M anj je grobo in neskrbno izdelanih kosov. Taki so bili navadno 
najdeni nad skeletom ali ob njem ob boku (grob 9, 4, 7). M anj skrbno so izdelani 
običajno tudi m anjši lončki. Iz tega lahko zaključim o, da so izrazito grobno k e­
ram iko, ki je bila skrbno izdelana, polagali k nogam ; za različne obrede nad gro­
bom, ko je bil skelet verjetno že zasut, pa so u porabljali m anj skrbno izdelano 
posodo. Iz grobe neuglajene gline je tudi žara iz žganega groba 22 (Tab. XX, 2) 
in lonec iz groba 1 (Tab. 1, 2), ki se tudi sicer ločita iz znanega m ladohalštat- 
skega gradiva. To ni naključje. O ba prim era ne sodita v izrazito grobno k e­
ram iko, am pak bolj v hišno, in delata tudi zaradi tega tu j videz, posebno k er 
časovno ustrezne hišne keram ike ne poznam o dobro. Ta tuji videz pa ima 
dvojni značaj. Žara iz groba 22 deluje izrazito arhaično, lonec iz groba i pa 
m oderno. Da je pa žgani grob 22 mlad, celo eden najm lajših v gomili, za to 
govori zelo nedvom no horizontalna stratig rafija. Ne le, da je ta grob prav na 
robu gomile, am pak edino v tem prim eru je tudi jasno viden vsek grobne jam e 
v gomilo, iz česar nedvom no sledi, da je p ri pokopu teh dveh grobov stala 
gomila že v celotnem obsegu. Na drugi stran i pa tudi iz tipoloških osnov 
ni pomislekov, da grob ne bi mogel biti m lad. Žara iz tega groba je form alno 
najbliže loncu iz groba 7, ki je položen že v nasip gomile, torej zopet relativno 
m lad; na drugi stran i imamo p aralele za to formo tudi iz istega časa v Bo- 
štanju.2 0 Ta form a se pa dobi tudi v latenski D rešin ji vasi.2 1 Lonec iz groba 1 — 
om eniti je vendarle treb a, da je bil tam le po pričevanju lastnika Ivana Kovača, 
ki ga je sam našel še p re d sistem atičnim izkopavanjem — pa je po svoji formi 
izrazito m lajših potez. Če rečemo latenoiden, potem s tem le poudarim o te m lajše 
oblikovne poteze, ki sam e na sebi niso n u jn o izrazito latenske; le po form alni 
strani bi bil lahko tu d i še iz drugih poznejših period.
S tem smo že prešli na opredelitev posam eznih vrst keram ike iz gomile. 
Po form alnem vidiku bi obravnavano keram iko razdelili na vaze na nogi, terine, 
skodelice z navznoter zavihanim ustjem , različne m anjše lončke in lonce. Pq- 
sebej pa nam je še om eniti skledo iz groba 4 in posodo v obliki steklenice s 
pripadajočim kozarcem .
Lonce smo že obravnavali. Vaze na nogi so najštevilnejše, ven d ar slabše 
ohranjene. Večina tudi ne v celoti, tako da pač lahko določimo zaradi številnega 
prim erjalnega gradiva osnovno formo, podrobnosti pa ne. V te j vrsti je treba 
ločiti rdeče vaze s široko kroglasto čašo (Tab. XV, 5, XXI, 5), k aterih podrobna 
form a, predvsem višina noge, ni ohranjena niti v enem prim erku. Nizek 
cilindričen v ra t je v obeh prim erih grafitiran, delno tudi zgornji del tru p a z 
vertikalnim i pasovi. V gomili p red stav ljata na prvi videz nekoliko starejši 
element, ki je bil v odm iranju. V svoji pretežno še nerazgibani eleganci se 
odm ikajo od teženj novejše keram ike, ki površino razčlen ju je s pasastim i
2 0 M antuani, C arniola NS 4, 1913, 93 sl. 23 b.
2 1 Muzej Celje. Neobjavljeno. Lonec je večji in brez plastičnega obroča pod 
ustjem, vendar pa ni gotovo, če lonec dejansko sodi v sklop latenske Drešinjske 
vasi in ali ne gre m orda za nekakšno poznejšo zamenjavo. (Sporočilo kustosa 
A. Bolte).
v glabljanji, predvsem na vratu in na nogi, ali pa z drugim i plastičnim i m otivi 
na največji površini. Ta odm aknjenost pa ni velika in je le b o lj zunanjega 
značaja. O m enjeno razčlenjenost skuša izdelovalec doseči tudi tu, toda ne 
s plastičnim razčlenjevanjem , am pak z barvnim (grafitni pasovi, ki teko tako 
horizontalno na vratu, kot navpično na ram enu posode). V ečja eleganca v profilu 
posod iz rdeče gline nasproti črnim je že ugotovljena,2 2 čeprav zaradi tega še ni 
m isliti na uvoz. Rdeče keram ike je sicer le še malo: dva fragm enta visokega 
pasasto razčlenjenega v ratu (Tab. XXI, 8, XVI, i). V skupino keram ike, ki je 
pogosto izdelana v rdeči glini, toda na našem najdišču — kot pogosto tudi 
drugod — im itirana v sivi, sodijo vaze z bolj podolgovatim ovalnim trupom in 
več ali m an j razčlenjenim vratom (Tab. XXI, 3; XVII, 3). Vaza na nizki prsta- 
nasti nogi, z visokim vratom in razčlenjeno največjo površino (Tab. XIV, 2), 
blizu k atere je m orala biti tudi posoda iz groba 16 (Tab. XIV, 4, 5), sodi izrazito 
v skupino črno izdelane keram ike s sijočo površino iz Š m arjete in predvsem 
z M agdalenske gore. P rav tako bi lahko za prim er iz groba 3 (Tab. III, 4), ki je 
razvojno n a koncu številnih posod z nagubano največjo površino, bonum com­
m une tega časa, navedli mnogo paralel iz vseh dolenjskih centrov, predvsem z 
M agdalenske gore in iz Šm arjete. Za vse kose bi lahko rekli, da so več ali m anj 
zaključna faza v razvoju svojih tipov.
Med terine štejem skodeli iz groba 1 in 10 z visokim vratom in stisnjenim 
polkroglastim dnom z omfalosom (Tab. I, 3; XI, 1). Isti način g rad n je imamo 
tu d i v posodi iz groba 19 (Tab. XVI, 3). Tudi te posode p red stav ljajo zadnjo 
razvojno stopnjo različnih skodel ali skled, ki so imele n ek d a j raven cilindričen 
vrat, koničen ali kroglast trup, ravno dno. Posoda iz groba 19 je tip bolj obi­
čajnih žar z visokim cilindričnim ali koničnim vratom , bolj konično ali kroglasto 
oblikovanim spodnjim delom z največjo površino v zgornji tre tjin i in ravnim 
dnom. V te j zadnji fazi je značilno, da postane tru p stisnjeno polkroglast brez 
ostrega prehoda v dno, ki ima zdaj sk o raj vedno omfalos. T a težn ja p re­
oblikovanja trupa je splošna in je vedno m lad elem ent. Ločiti p a m oram o te 
elem ente od starejših iz H allstatt B in C k ulture, k je r imamo prav tako večkrat 
dno z omfalosom in stisnjeno kroglasto dno, toda v drugem tipološkem krogu 
in drugačni razvojni liniji. Za podobno preoblikovanje lahko prim erjam o tudi 
skodelo z visoko nad u stje dvignjenim ročajem , katere začetek sega prav v 
H allstatt B horizont, kam or segajo tudi predhodniki drugih tu obravnavanih 
tipov, in k i v tem času prav tako kaže podobno oblikovan trup. P aralele k tipu 
posode iz groba 1 in 10 niso tak o pogoste, vendar obstoje. O bičajne pa so v 
različnih inačicah.2 3
K ako dosledna je že opisana težnja oblikovanja trupa, vidim o n a jja sn e je v 
skodelah z navznoter uvitim ustjem . Tudi te lahko zasledujem o strn jen o prav 
do začetka železnodobne ilirske kulture. Naši prim eri (Tab. II, 5, VI, 4, XV, 3, 
XVI, 2, XXII, 5) so zopet zaključena stopnja razvoja. O bičajno so sedaj te sklede 
m anjših dim enzij, značilen pa je zopet stisnjen polkroglast tru p brez ostrega
2 2 WPZ 2, 1915, 110. Ta tip posode je seveda pogost tudi v črni glini.
2 3 Predvsem v Šmarjeti. Podrobno neobjavljeno. Za skodelo visoko nad ustje 
dvignjenim ročajem cfr. za najstarejšo fazo Vače: Arheološki katalogi Slovenije 
I. Stare, Vače (O dslej citiram : Vače, K atalog), Tab. LXXXVIII, 16 in predvsem 
Bled: Gabrovec, Ilirska nekropola na Bledu (v tisku) s podrobnejšo analizo na- 
stanka in razvoja te posode. Mlajše variante so predvsem znane iz Šmarjete. 
CFR. tudi Rovišče WPZ 2, 1951, 116, sl. 2, 8.
prehoda v dno z omfalosom. N avadno so sedaj te skodele precej nizke in im ajo 
na največji površini še eno ali več bradavic, ki so lahko razčlenjene. Pogosta je 
tudi horizontalna kanelura tik pod zunanjim robom u stja. Tudi za te skodele 
ni treba n av a ja ti p aralel; v končni stopnji m lajšega halštatskega gradiva se 
dobe povsod (Vače, Katalog, Tab. 89).
V m anjših lončkih prav tako pogosto opazimo poteze, za katere smo že pri 
obravnavanih tipih dejali, da stoje na koncu razvoja različnih tipov. V glavnem 
pa niso toliko značilni, da bi rabili podrobnejše obdelave.
Skodela iz groba 4 (Tab. V, 4; XXX, 2) ni toliko na koncu starih halštatskih 
form, kot da u v aja že elemente, ki so značilni za latenski čas. Tu m islim pred­
vsem na horizontalno razčlenjenost z nizkimi rebri, poteze, ki so v latenski kera­
m iki splošne. Tudi o form i bi lahko navedli daljn o p aralelo iz Form ina,2 4 in to 
celo iz njegove pozne stopnje. Ta paralela pa je le form alna. V izdelavi kaže 
nam reč skleda iz groba 4 vse značilnosti boljše halštatske keram ike. Če govorimo 
o latenoidnosti oblike, je to res, toda izdelal jo je domač ilirski lončar z vsem 
znanjem dom ače ilirske obrti in njene tradicije.
Med keram ičnim gradivom m oram o posebej obravnavati keram ično posodo 
v obliki steklenice s sitastim dnom (Tab. XXVII; IV, 2) in pripadajočim kozarcem 
(T ab.IV, 3). Posoda ima na vrhu prav m ajhno odprtino, celotna v rh n ja površina 
u stja je n a re je n a tako, da se dobro prilega palcu roke, s katerim so to odprtino 
pri uporabi lahko zaprli. Posodo so nam reč napolnili tako, da so sitasto dno 
potisnili v tekočino. Ko so jo napolnili s tako precejeno tekočino, so odprtino 
na robu zam ašili s prstom , jo prenesli na določeno m esto in jo tam prelili v 
čašo, s tem da so vrh n jo odprtino zopet odprli. V našem prim eru smo v ugodnem 
položaju, da je ob steklenici dejansko bila najdena tu d i čaša, katere ustje se 
natanko p rilega sitastem u dnu posode (glej Tab. XXVII). M edsebojno razm erje 
čaše in posode je jasno. Tudi količina tekočine, ki jo m ore sp rejeti steklenica 
in kozarec, je približno enaka. Izdelava ali uporaba ta k e posode predstavlja 
p ri Ilirih že v tem času vsaj prak tičn o poznanje nekih hidrostatičnih zakonov. 
Zaradi ugodne najdbe je funkcija posode ja sn a; poiskati nam je še, kje je 
nastala zam isel take posode.
P rim erjaln o gradivo je razm erom a skrom no, neposrednih paralel ni, pač 
pa lahko v en d arle dobimo nekaj p rim erjav za posode, ki so zgrajene na istem 
principu p ren a šan ja tekočine. Ta princip je v našem prim eru važen, za to 
izločam vse precej številne sitaste, glinaste ali kovinske posode, ki so z našo 
sorodne le po sitastem dnu ali stenah. Te poznam o od neolita dalje in so lahko 
služile zelo različnim namenom, tudi takim , ki nim ajo z našim nič skupnega. 
S slovenskega ozem lja om enja dve sitasti posodi H oernes2 5 iz M ladih Vin, vendar 
je notica b rez pom ena, k er posodi, ki sta na D unaju, nista podrobneje objavljeni 
in jih ne m orem o pritegniti v prim erjavo. Iz Slavonije lahko omenimo sitasto 
posodo iz V ukovara2 6 (sl. i), ki sodi v halštatski čas. P ri vukovarski posodi je
2 4 Smodič, ČZN 25, 1940, 1 ss. Ztschr. D. Hist. f. S tay erm ark 36, 1943, T ab. 
XVII, XVIII.
2 5 WPZ 2, 1915, 112.
2 6 A rheološki m uzej Zagreb. Inv. št. 5203. D o sedaj neobjavljeno. S lučajna 
najdba. D r. Vinskemu, znanstvenem u sodelavcu v zadrebškem muzeju, ki mi je 
ljubeznivo poslal skico posode, dovolil objavo in dal podatke o najdbi, se tu d i 
na tem m estu zahvaljujem .
sicer možen prav tak način uporabe kot v našem prim eru, ni pa popolnoma 
nujen. U stje je zoženo, toda ne tak o izrazito, kot sicer p ri tem tipu posod. Tudi 
sitasto dno je bolj skromno. Izven našega ozem lja2 7 je treb a om eniti prim er, 
k i je prav tak o osamelec, iz F riedberg-F auerbacha (Hessen, N em čija).2 8 Z njim
Sl. 1. V ukovar
o b ja v lja B ehrens še dva kosa, ki sodita že v rim sko dobo (M ainz-Bretzenheim 
in D unapentele na M adžarskem). P rim er iz D unapenteleja je mnogo kompli- 
ciran eje grajen, spom inja pa v zgradbi ročaja n a tovrstne grške prim ere. Ideja 
takih posod je nam reč grška, tu jo poznajo pogosto že konec šestega stoletja v
2 7 Na te prim ere in zadevno literatu ro me je opozoril prof. W. Dehn, za k ar 
se tudi tu najlepše zahvaljujem.
2 8 Behrens, Germania 23, 1939, 55 ss.
črnofiguralni tehniki.2 9 Tipološko grški prim eri z našo posodo v obliki steklenice 
nim ajo nobene zveze, pač pa je ta v principu uporabe. Ta je bil lah k o tudi pri 
bronastih posodah.3 0 P ri grških av to rjih 3 1 berem o tudi že opis tak e posode in 
n jene uporabe. Po njihovih zapisih gre za bronasto kroglasto bučo, ki je v 
spodnjem delu sitasto preluknjana, na v rh n jem pa je nanjo p ritrje n a daljša 
ravna ali u k riv ljen a cev, katero se da p ri dviganju tekočine na vrhu s prstom 
zamašiti. P riprave so uporabljali za p rec eja n je vina.3 2 Za kakšno pijačo je bila 
uporabljena naša steklenica, je teže reči. N ačelno pride v poštev več ali m anj 
vsaka tekočina, predvsem medica, o k ateri vemo, da so jo Iliri znali pripraviti 
tako m ojstrsko, da je še G rki niso ločili od pravega vina.3 3 V endar se nam v 
zvezi z našo posodo p o n u ja predvsem druga pijača, sabaium ali sabaia,3 4 ki so 
jo Iliri delali ex frugibus aquaque, kot nam poroča Am m ianus M arcelinus.3 5 
P ri te j pijači (ex frugibus aquaque) je p rec eja n je še posebej potrebno. Če nam 
je dovoljeno Am m ianovo poročilo proicirati za dobrega pol tisočletja nazaj — 
Am mianus M arcelinus je živel v 4 stol. po Kr. —, je to zanim iv p rim er tradicije 
neke nacionalne pijače, ki govori etnološko z isto ali s še večjo zgovornostjo, 
kot preostanek ilirsk e m aterialne kulture v rim ski dobi.
Če smo ugotovili, da je princip naše posode nastal v G rčiji, n ajm an j že v 
6. st. pred Kr., je treb a n ajb rž tudi dom nevati, da je tudi k Ilirom prišla ideja 
take posode posredno ali neposredno od G rkov. K daj in kako, še ne moremo 
ugotoviti, k er ne poznam o gradiva. Za naš prim er lahko rečemo le, da ni nobenih 
pom islekov proti tem u, da bi bil izdelan doma. Tehnična izdelava tak o posode 
kot kozarca popolnom a ustreza izdelavi ostalih posod iz rdeče gline, od k aterih 
je bilo najdenih n e k a j fragm entov v gomili v Volčjih njivah. Za to keram iko, 
ki ima paralelo tudi v drugih najdiščih, pa mislim, da im port ne pride v poštev. 
H oernes3 6 ga sicer dom neva, toda argum ent sam (večja eleganca teh posod) v 
te j obliki ni prepričljiv, k er izvira iz podcenjevanja ilirske tvornosti na D o­
lenjskem v tem času, ki danes ni več upravičeno. Za kozarec sam lahko 
navedem o kot n ajb liž jo paralelo dva form alno ustrezna kozarca iz Roj pri 
M oravčah (latenskodobna nekropola).3 6 1 D rugih keram ičnih izdelkov ni. Om eniti
3 9 Zahn, Mitt. d. deutschen Arch. Instituts, Athen. Abteilung 24. 1899, 339. 
M uenchner Jahrbuch der bildenden Kunst 8, 1913, 215. Arch. Anzeiger 1941, 41 
op. 1. 41. Revue A rchéologique 1, 1899, 8 s. in 325 ss.
3 0 Mitt. d. deutschen Arch. Inst., Athen. Abt. 24, 1899, 341 s. Notizie degli Scavi 
1917, 112 sl. 14.
3 1 H eron iz A leksandrije, P neum atika I, 7. N avaja ga Zahn. Cfr. tudi Philon 
iz Bizanca, Pneum at. cap. 4, ki opisuje na tem principu slonečo zajemalko za 
pokušanje vina. Feldhaus. Die Tehnik der Vorzeit 1914, str. 518 pravi, da so take 
posode služile tudi za vodno uro.
3 9 Heron Aleksandrinski.
3 3 Aristot. 22. C fr. P auly Wissova RE, Suplem entband V, 1931, 341 z ostalo 
literaturo.
3 1 Beseda je ilirska, cfr. še im e Sabatus in k raje v n a im ena S abatinka (No­
ricum), Sabatia, pristanišče v Liguriji, lacus Sabate (-inus) v E truriji. Nemška 
beseda Saft je istega korena. Pokorny Zur Urgesch. der Kelten und Illy ier 79, 97. 
W alde-Koffman, Lat. etym. W örterbuch, s. v. sabaia (-um).
3 5 Ammian M arc. XXV, 8, 2. Hieron, comm. in Isaium XV, 19, om enja njeno 
priljubljenost >vulgo in D alm atiae Pannonialque provinciis«:.
3 6 WPZ 2, 1915, 110.
36a Neobjavljeno. N aturhistorisches Museum na D unaju.
je treba le še vretenca za statve, ki so bila najdena le v štirih prim erih. F or­
malno niso važna, bolj je značilno to, da izg in jajo kot pridatek. To je popolnoma 
v smislu ugotovitve, da praktično v tem poznem času, če izvzamemo keram iko, 
pravzaprav skoraj ne moremo govoriti o pridevkih v grobovih, am pak le več 
ali m anj o tem, da so m rtve pač polagali v grob oblečene, in sicer ne v njih 
vsakdanji, am pak, če smemo tako reči, praznični obleki.
V bistvu nam kaže pregled keram ike zelo enotno podobo. D osledno so v 
vseh tipih zastopane razvojno končne oblike domače halštatske keram ike. V 
lialštatski keram iki ni več bistvenega razvoja, am pak le zam iranje in obubožan je 
te r u v eljav ljan je novih latenskih oblik. Te smo opazili že tudi v našem gradivu. 
Isto ali m orda še bolj zgovorno sliko pa nudi tudi analiza kovinskega gradiva.
Kovinski p rid atk i iz moških grobov so, kot smo videli, razm erom a skrom ni. 
Že pri keram ičnih pridevkih lahko opazimo, da v m oških grobovih nasproti 
ženskim in otroškim niso tako pogosti. K ljub višjem u številu m oških grobov 
d ajejo osnovni ton gradivu ženski grobovi; tudi zaradi tega, k er se mnogi 
otroški grobovi od ženskih prav nič ne razlik u jejo in moram o v teh prim erih 
verjetno računati z dekliškim i pokopi. N ajobičajnejši inventar m oških grobov 
so pasne spone in pasni okovi, to je pasni sponi s kavljem ustrezni del z 
obročkom na nasprotnem koncu pasu. O d 7 pasnih spon jih je 6 pravokotnega 
tipa in 1 rom bičnega, po snovi, iz katere so izdelane, pa so 4 železne in 3 bro­
naste. Rom bična je železna, fragm entarno o h ran jen a in ustreza drugim prim erom 
teh spon, ki so lahko tako bronaste kot železne. Zaključek v obliki prečne 
palice na nasprotni stran i k av lja ni ohranjen, je pa verjetno obstajal in je star 
način p rip en jan ja na pas, kot je bil dosledno izveden pri sta re jših dvojno 
križnatih sponah. P oudariti je torej treba, da se je ta način in tip spone ohranil 
še v zelo kasni dobi. V napredni obliki je ta spona v tem času izdelana že v 
p red rti tehniki.3 7 Železni pravokotni sponi im ata kavelj prav ta k o izdelan iz 
istega kosa železa in sta bili pripeti z zakovicam i na pas. O blikovno sta dve ozki 
s poudarjeno dolžino (Tab. XVIII, 1 XXIII, 5), k a r bo značilno za m lajši čas,3 8 
vendar ne kot edina oblika kot kaže spona iz groba 8 (T ab.IX, 5). V sekakor se 
pasne spone oblikovno v stoletjih ne sp rem in jajo mnogo, značilnejše bo, da so 
v m lajšem času pogosteje iz železa. Za bronaste kose pa je značilno, da so vsi 
že za uporabe popravljeni. Tipološko kot po tehnični izdelavi (masivnost) je 
zanim iv arhaični kos iz razm etanega groba (Tab. XXII, 6). Še bo lj izrazita pa 
je v tem smislu spona iz groba 21 (Tab. XVIII, 2). Tudi ta je bila že za uporabe 
prelom ljena in nato popravljena. Popravilo je v našem prim eru sicer skrbno, 
toda drugi d etajli kažejo, da smo že v času, ko so ti izdelki v zatonu. N euhranjen 
k av elj je bil železen in skoraj gotovo že drugoten. B ronasta pločevina, ki je ob 
zakovicah na n o tran ji strani pom agala k rep k e je p ritrd iti spono na usnjen pas, 
je iz pločevine, ornam entirane v iztolčeni tehniki. T ak ornam ent v tem času ni 
sam o izrazito arhaičen, am pak na n o tran ji stran i tudi nim a nobenega smisla: 
dokaz, da so za popravilo vzeli staro pločevino od kakega že tu d i pokvarjenega 
predm eta. Zdi se m i še več. Na n o tran ji stran i pasnega okova imamo snope 
rahlo zarezanih črt. Če imamo to za ornam ent, za k aterega sicer na pasnih 
sponah nim am o nobenih paralel, bi bil s k rit na n o tran ji strani med spono in 
usnjem brez sm isla. Ni izključeno to rej, da je že tudi snov za sam o spono vzeta 
od nekega drugega bronastega predm eta. Pasne spone torej niso značilne toliko
3 7 Ložar. GMDS XV, 1934, 39 sl. 3.
3 8 Starè, AV 4, 1953, 267.
po svojih oblikah, pač pa po tem, da nam nazorno kažejo svoje zaključno 
sta n je : novih že skoraj ne izdelujejo več, še stare že nekam s težavo po* 
p rav ljajo . Če označimo to gospodarsko lahko rečemo, da že izginja bogastvo, 
ki je bilo tako značilno za prejšn jo dobo, bron postaja že dragocen in »drag«, 
njegovih izdelkov si ne m ore več vsakdo nabaviti.
Pasna okova sta b ila najdena dva. (Tab. II, 2; XIX, 1): v grobu 2 brez p ri­
padajoče pasne spone in v grobu 2i, k je r je v erje tn o pendant k že obravnavani 
sponi. Oba kosa sta istega tipa, drugi je o rnam entiran s prekrižanim i črtam i, 
ki jih obdajajo prečne črte. Isti ornam ent im am o na votli zapestnici iz groba 3 
(Tab. III, 1), izven gomile p a n. pr. pogosto na V ačah,3 6 predvsem pa v Š m arjeti 
in m okronoških najdiščih.
V zvezi s pasom so bile najdene še posam ezne zakovice z bronasto plo­
čevino (Tab. II, 4), predvsem pa še drugi okovi iz groba 21 (Tab. XIX, 3—7). 
N eko zvezo s pasom bodo im eli tudi obročki (n. pr. Tab. XIX, 2) in skledast 
obesek iz bronaste pločevine (Tab. II, 3).
N ejasna je uporabna funkcija bronastega predm eta, ki je na obeh stran eh 
glavičasto zaključen, v sredi pa pravokotno razširjen in p relu k n jan (Tab. 
XIX, 10). N ajden je bil v bližini pločevinastih okovov iz groba 21. Podobne kose 
poznam o že z Vač in iz Šm arjete.3 9 4 0
Sekire so bile n ajd en e 3. P rvi dve (Tab. XII, 1; XVIII, 3) p re d sta v lja ta 
običajno formo sekire v m ladohalštatskem obdobju, redkejša je tr e tja (Tab. 
XVII, 1; XXXII, 5). Še n ajb liž jo paralelo poznam o z Vač,4 1 dobimo pa jih tudi 
na Ogrskem4 2 med gradivom , ki ga Gallus in H orvath karakterizirata kot pred- 
skitsko in datirata v 8. do 6. stoletje. N ajbrže bo n ajp rav iln eje, če sekiro zvežemo 
s trorobnim i puščicami,4 3 svastiko4 4 4 5 in drugim tako im enovanim skitskim g ra­
divom, ki sem ter tja sp rem lja m ladohalštatsko gradivo p ri nas in ki še ni 
podrobneje raziskano. Sulica je bila n ajd en a le ena (Tab. XXIII, 1), sporadično, 
in kaže, prav tako m lajše elem ente.
Pinceta je bila n ajd en a le ena, v m oškem grobu (Tab. XVII, 2).1 5 Kot grobni 
in v en tar nastopa pinceta že zgodaj,4 6 toda v slovenskem halštatskem gradivu je 
sk o raj ni. Pogostejša je v japodskih grobovih. O blikovno je naš p rim er eno­
stavnejši kot viniški, ne ustreza pa tudi popolnom a pobreškem u.
3 9 Vače, Katalog T. XLV, 6, XL VIT, 8, tudi na fibuli m lajšega certoškega tipa. 
T. XXXVI, 3. Za Šm arjeto in Mokronog: N arodni muzej, Ljubljana. Neobjavljeno.
4 0 Vače: D unaj, Naturhistorisches Museum, neobjavljeno. Šm arjeta, N arodni 
muzej, Inv. št. P 1137 in P 1138, neobjavljeno.
4 1 Müllner, Typische Form en T. XXXII, 6; Vače, Katalog XVI, 3 Vaški prim er 
je starejši. P rim erjaj vaški podobno sekiro v plateniški kulturi. Schranil, D ie 
V orgeschichte Böhmens und M ährens, 1928, T. XLII, 7.
4 2 G allus-H orvath, Un peuple cavalier prescythique en Hongrie 1939, Pl. IX, 3 
(Sedviz), Pl. L VII, 3 (Som hlyohegy), ta je iz brona.
4 3 Vače, Katalog VII, 4—6.
4 4 Ložar, GMDS 15, 1934, 45, sl. 6. Treasures of C am iola 1934, Pl. VII, 20.
4 5 E bert R eallexikon 10, str. 161 s. v. P inzette, n av aja m nenje, da so pincete 
uporabljali za puljenje dlak, za neke vrste britev. To mnenje podpira dejstvo, 
da se dejansko dobe običajno le v m oških grobovih.
Z našega ozem lja na P obrežju pri M ariboru. Izkopavanje S. P ahiča 
1.1952. U strezno paralelo poznamo z Vač (D unaj, N aturhistorisches M useum, 
neobjavljeno). Za japodske grobove cfr.V inica. Ložar, GMDS 15, 1954, 30, T. 
VIII, 10. P rva je identična z našo. T reasures of C arniola 1934, Pl. XII, 53; Pl. XV, 
77. P rim erjaj tudi podobne pincete k o t obeske na fibulah p ri Sv. L uciji: Boli. 
Soc. Adr. 15, 1895, XI, 3; XII, 3; XIII, 4.
N erazjasnjena ostane tu d i funkcija bronastega, v o-bliki žeblja skovanega 
klin a, s prerezom v obliki osm erokotnika v zgornjem in okroglega v spodnjem 
delu. Isti kos je bil v erje tn o najden v 29 grobu gomile V, na M agdalenski gori 
(izkopavanje M eklenburške) v bogatem grobu bojevnika z gradivom , ki kaže 
že tudi poteze zgodnje latenskega časa (latenski meč).1 7 K er ta predm et v 
katalo g u ni podrobneje objavljen, ostane zveza več ali m anj dvomna. Iz iste 
notice izvemo tudi, da je bilo takih predm etov n ajd en ih več tako na M agda­
len sk i gori, kot drugod, n. pr. v Št. V idu pri Stični.1 8 N ajdeni so bili vedno le v 
m oških grobovih. Podoben klin, le iz železa in drugače oblikovano glavico, 
poznam o tudi z Vač.1 8
V m oških grobovih sta bili najdeni tudi dve železni šili, grob 8 in 10 (Tab. 
IX, 4; XI, 4). Poznam o jih dokaj pogosto tudi iz drugih najdišč.5 ®
Noži kažejo običajno obliko tega časa in niso om ejeni le na moške grobove. 
N avadno pa so v m oških grobovih večji. V 15. grobu se je ohranil tudi okov iz 
b ro n aste pločevine (Tab. XIV, 4), ki sodi po v sej v erjetnosti k lesenem u ro čaju 
tak eg a noža. Delno so na n je m še ohranjeni o stan k i lesa.
Fibule so bile n ajd en e le v ženskih grobovih (Tab. IV, 2; VIII, 3; X, 5; 
XIII, 2; XXIII, 4) in n ik d a r več kot v enem prim erku. Po obliki so same m lajše 
inačice kačastih in certoških. Za zadnje je opredelitev med certoške že zgolj 
form alna. V bistvu so to razvojno m lajši p rim eri različnih vrst, predvsem 
k ačastih (z nič več u k rivljenim , am pak ravnim trak astim lokom — Bandfibel) 
in čolničastih, ki v svoji končni stopnji p rev zam ejo elem ente različnih zvrsti, 
ta k o od kačastih disk na prehodu v iglo, ki p o zn eje okrne in nim a več svojega 
funkcionalnega smisla. V ečkrat je tudi težko reči, ali je k ak a varianta tra k a ste 
fibule poenostavitev kačaste ali čolničaste. To končno tudi ni važno, k e r je v 
vsakem prim eru zagotovljena m ladost vrste. Značilno je za vse te fibule, da 
so v prim eru s starejšim i kosi m ajh n e in da so izgubile vso nekdanjo težo in 
m asivnost. Vsi prim eri so izdelani v m inim alni m asivnosti, k i je potrebna, da 
se fibula prekm alu ne odlom i. V preprostosti izdelave jih presega le še poznejši 
tip sred n je in poznolatenske fibule s preprostim lokom v obliki žice. P aralele 
so številne in popolnom a identične predvsem v m okronoškem , šm arješkem , 
vaškem , svetolucijskem krogu.* 5 0 5 1 O m enim n a j le, da so pogosto v sprem stvu 
ta k o im enovane fibule z n azaj obrnjeno k o n jsk o glavo (Tierkopffibel), tip, na 
k atereg a je prvi pokazal M erhart5 2 in ga opredelil kot značilnega v 4. sto letju 
za Ilire v predelih, kam or niso še prišli Kelti.
1 7 T reasures of C arniola 1934, str. 22 s.
1 8 L. c, 78.: An enigm atic article is the larg e bronze nail w ith globular head. 
In the present collection th e re are several of them , alw ays found singly in a 
m an s grave; it w ould ap p ear th at th ey had som e significance as m agic. T hey 
a re not confined, b y the w ay, to the M agdalenaberg site, and w ere found also 
a t St. Veit etc.
1 8 Vače, Katalog XVII, 9.
5 0 Vače, K atalog XVII, 6—8. Šm arjeta, M okronog, M agdalenska gora, N a­
rodni m uzej, L ju b ljan a, neobjavljeno.
5 1 Vače, K atalog XXVIII, XXXV. Boli. Soc. A dr. 9, 1885. T. V, 12-14; VI, 7, 8, 
11; 15, 1893, T. XVIII, 12—20. Gradivo iz drugih najdišč večinoma še neobljavljeno. 
N arodni m uzej Ljubljana.
5 2 WPZ, 14, 1927, 101 ss. cfr. še M iilller-Karpe, C arinthia 1 .141, 1951, 617 ss., 
k i je pokazal na te p rim ere tudi na K oroškem in drugem slovenskem p rostoru.
Zapestnice in nanožnice (te so bile najdene le v grobu 4) so navadno 
m asivnega tipa, običajna na zunanjem robu prečna nažlebljene; to je n a j­
pogostejši tip, ki ga je v slovenskem m ladohalštatskem gradivu na stotine 
kosov. O rnam ent im a različne inačice. Zapestnica je lahko nežlebljena le na n e­
katerih mestih, sicer pa gladka (Tab. III, 2), ali pa prečno zarezana na v rh n ji 
in spodnji stran i (Tab. X, 4); le ena je votla (Tab. III, 1), izdelana iz pločevine 
in ornam entirana s prekrižanim i črtam i, ki jih obdajajo prečne črte, ornam ent, 
ki smo ga že ugotovili na okovu pasu iz groba 21. Med paralelam i n aj omenim 
prim ere iz Lepene v Bohinju,5 3 * ki popolnom a ustrezajo kosom iz groba 9 (Tab. 
X, 4). Lepence v B ohinju kažejo nasproti B itnjam na istem geografskem pod­
ročju izrazito m lajši značaj. Ta paralela tudi dokaznje razširjen o st istih tipov 
v tem času tudi preko dolenjskih središč.
t
Zanim ivejši so uhani, ki smo jih našli šest. Vsak p a r p red stav lja svojo 
varianto. Prvi iz pločevine izdelani, v obliki valja s kaveljčkom in ornam en- 
tirani, so domači v slovenski halštatski k u ltu ri že od p rej (Vače II po S taretu); 
kažejo pa že drugi prim erki,5 1 da so se obdržali še dalje tu d i v 4. stoletju. To 
dokazuje tudi naš prim er iz groba 7 (T ab.XIII, 1, 2). G rob je ležal v nasipu 
gomile in je m ed m lajšim i v gomili. O rnam ent se je v tem času že močno 
poenostavil in tip iziral (prim era iz V olčjih njiv in V interjevca sta identična). 
O drugem tipu s pregibom (Tab. VI, 1 in XV, 6) je v literatu ri deljeno m nenje, 
ali p red stav lja dejansko uhane ali obročka za lase ali kite. N aša dva prim era 
tega ne m oreta dokončno razrešiti. Eden je bil najden v razm etanem grobu 18 
in zadevno ne pove ničesar; drugi iz groba 4 pa ob sencih lobanje. To bi 
govorilo sicer za uhan, vendar je bil najd en le v enem p rim eru . Če so si ga 
udevali v lase ali kite, so m orali im eti spete na sencih. T udi oba prim era iz 
groba 9 (Tab. X, 1, 2) sta bila n ajdena ob levih in desnih sencih, to rej kot uhana, 
ali obsenčna lasna obročka. U han s pregibom je v tem času predvsem pogost na 
m okronoških in šm arjeških najdiščih.5 5 V teh najdiščih n ajdem o tudi različne 
v arian te tega uhana, iz k aterih je razvidno, da sta nastala oba tipa tako iz 
groba 4 in 18, k o t iz groba 9 iz istega uhana. V om enjenih najdiščih najdem o 
nam reč tudi u h an s pregibom v večjih dim enzijah, kakor tu d i m anjše prim ere, 
ki sicer popolnom a ustrezajo našim iz groba 4 in 18 brez pregiba. V Š m arjeti 
in m okronoških najdiščih so ti uhani v m ladohalštatski dobi splošni, dosti šte­
vilnejši kot n a Vačah. Analiza ta m k ajšn jih uhanov ali obročkov za lase bo 
lahko pokazala tudi razvoj tega uhana, ki sega nedvom no daleč nazaj. Kot
5 3 N arodni m uzej L jubljana, neobjavljeno.
5 1 Starè, AV 4, 1953, 272, T. I, 4 (V intarjevec).
5 5 N arodni m uzej Ljubljana, neobjavljeno.
starejši tip tega uhana n aj tu predvsem omenimo prim er iz O strožnika (sl. 2), 
ki sodi v obm očje tam kajšnje H allstatt B ku ltu re.5 8 Iz tega tipa uhana so se 
zelo v erjetn o razvile vse številne v arian te uhana v m okronoški in šm arješki 
skupini. K oliko smemo ta starejši ostrožniški tip še n ad alje izv ajati iz starejših 
prim erov, že ne sodi več v obm očje naše raziskave.* 5 7 5 8 *
O vratnica je le ena, bronasta (Tab. III, 3). Tipološko je ta prim er v svoji 
zasnovi sicer zelo star, toda kot kaže ornam ent, ki je identičen z ornam entom 
na zapestnicah v istem grobu, so ta k e ovratnice izdelovali še p rav do konca 
m lajše h alštatsk e dobe. V tem času so seveda poznali že tudi drugačne tipe 
bronastih ovratnic.5 8 P revladujejo pa v tem času izrazito ovratnice iz ja n tarje v ih 
in steklenih jagod (Tab.XXXII, i, 2, 3, 4). To so skupno dobro že dolgo na širokem 
prostoru. V našem prim eru kaže jagoda v oblikf ovnove glave (Tab. XXII, 1) že 
na poudarjeno m lajši čas.5 8
Kronologija in zaključek
Tipološka analiza nam je pokazala, da kaže gradivo v V olčjih njiv ah 
izrazito končno razvojno stopnjo. Tako keram ika kot kovinski predm eti so v 
razvoju, ki ga z lahkoto izvajam o iz dediščine ilirske sta re jše kulture. Toda 
ta razvoj je že na svojem koncu. V boljši keram iki se pokaže to v razgibanosti 
oblik, v h alštatskem baroku, ki nastopi sicer že p reje, je pa v našem prim eru 
dosledno izveden, kad ar koli skuša lončar ustvariti boljši kos. Tudi čisto tipo­
loško imamo v prim erih, ki se dajo zasledovati nazaj, dosledno zadnjo razvojno 
stopnjo. Izven strogega razvojnega kroga ilirskih halštatsk ih oblik v vzhodno­
alpskem pro sto ru smo obenem opazili nove oblike, ki jih lahko že im enujem o 
latenske. Toda te ne pom enijo popolne prekinitve, niti kakega uvoženega kosa, 
o k aterem bi lahko določno rekli, od kod in k d a j je prišel, am pak le nove 
tendence iz tu je g a kroga, ki se v latenski keram iki u v eljav ijo in izžive. V 
kovinskih p rid atk ih je prav tako vidno bonum com m une, ki so ga ustvarili 
Iliri na vzhodnoalpskem prostoru, predvsem na D olenjskem in le tenkočutnejši 
predm eti, n. pr. fibule, povedo, da smo izrazito n a zadnji stopnji. P ri tem je 
m orda le n ak lju čje, da nim am o nobenega izrazitega kosa, ki bi lahko na tej 
zadnji sto p n ji pokazal konkretno n a nove latenske tendence, k o t jih kaže n. pr. 
fibula z n az aj obrnjeno konjsko nogo in ki je bila n a jd e n a tudi v okviru 
m ladohalštatskega gradiva na naših tleh ; žal pa ne vemo za grobne celine. Brez 
tega pa že vemo, da se je našem u podobno gradivo lahko našlo tu d i že v zvezi z
5 8 C fr. podoben uhan tudi na Vačah. Vače, K atalog LXIV, 12 in tudi druge 
variante n a isti tabeli. D a se je tudi n a Vačah obdržal ta tip u h an a še v mlado- 
h alštatskem času, cfr. Starè, AV 6, 1935, 290, T. I, 6—9.
5 7 C fr. oblikovno podobne p a ra le le uhanom iz groba 4 in 18 iz tum ula v 
Lubni (centralna Poljska), ki spada v bronasto dobo II po M onteliusu. Slavia 
an tiq u a 1, 1948, 100 sl. 16, 17, 18. T u prikazani prim eri so le iz zlate žice. Tip 
uhana, s pregibom je sicer predvsem poznan v u n jetišk i k u ltu ri, cfr. Schranil, 
D ie U rgeschichte Böhmens und M ährens 1928, T.XXII, 29, 32, 33, 35, 37. V te j zvezi 
je treb a om eniti najdbo čistega tip a unjetiškega uhana z R ifnika. Seveda ni 
verjetn o , da spada ta unjetiški u han dejansko v horizont rifniške staroželezne 
ilirsk e k u ltu re .
5 8 Cfr. L ibna gora, Schmid, S üdsteierm ark im A ltertum , T. I, 7 in podoben 
p rim er v Š m arjeti (neobjavljeno).
5 8 Starè, AV 4, 1953, 269 in T. IV.
zgodnjelatenskim m aterialom .6 9 Pritegnili bi lahko tudi vidik ekonomskega raz­
voja. V klasičnem halštatu je dosegla družbena razčlenjenost svoj višek. Iz tega 
časa so najbogatejši grobovi, ki m očno izstopajo iz števila drugih. Te raz­
členjenosti v naši gomili ni več. Za grobove je značilno dosti enakomerno 
razdeljeno sred n je možno bogastvo. P osebej za bron je že čutiti, da postaja 
dragocen in da ga je težko dobiti. O m eniti pa je treba, da nas samo ta vidik 
v današnjem sta n ju raziskav lahko zavede. Na eni strani bi ga lahko koristneje 
uporabili, ko bi im eli izkopanih večje število gomil na istem prostoru — ena 
pove še vse prem alo — in ko bi im eli bolje raziskano ali obdelano že znano 
gradivo iz m okronoške okolice. Tu je izkopal Pečnik nad 1500 grobov,* 6 1 o katerih 
pa lahko le rečem o, da obsegajo gradivo iz vse ilirsk e dobe, kot tudi keltsko, 
več pa že ne. Že danes pa je jasno, da k lju b bogati naseljenosti m irenske 
doline Iliri tu niso pokazali tistih stvaritev, mislim tu predvsem na um etno 
kovinsko obrt, kot na Vačah, M agdalenski gori, v Stični. V saj poznam o jih ne. 
Iz tega predela ne moremo našteti nobenega izrazito bogatega groba. Tudi 
gomil velikih m er tu ni. D ejstvo nediferenciranega, srednjega bogastva izgubi 
torej v tem p red elu svojo razvojno težo. Način pokopa je p ri današnjem stanju 
raziskav še tudi prem alo zgovoren. Slepšek bi v tem področju lahko največ 
povedal o tem, k a k o r tudi o sociološki stru k tu ri grobov v posam eznih dobah, 
saj imamo od tod najdbe, ki so še p araleln e O strožniku (H allstatt B), pa do časa 
gomile v V olčjih njivah, toda o načinu pokopa pove Pečnik le, »da so bili tu 
žgani in skeletni plani grobovi, gomile z žganimi in skeletnim i pokopi vse 
pomešano.«
Izrazito paralelno gradivo gomile iz Volčjih njiv pa, sodeč po skromnem 
m erilu oksidacije bronastih predm etov, izh aja iz skeletnih grobov. P rav tako 
paralelno gradivo iz Šm arjete. Iz Špičastega hriba v bližini gomile iz Volčjih 
njiv om enja H oernes6 2 gomilo, ki po dim enzijah popolnom a ustreza naši. V 
N arodnem m uzeju v L jubljani je n ek a j predm etov iz tega najdišča, ki natančno 
ustrezajo gradivu iz Volčjih njiv. Tudi za Šm arjeto vemo, da je bilo prekopanih 
na stotine m anjših gomil.6 3 Tam kajšnje gradivo pa prav tak o ustreza Volčjim 
njivam . Po teh skrom nih indicijah bi lahko sklepali tudi na to, da je v tem času 
in v tem predelu skeletni pokop v podobnih m anjših gom ilah precej splošen 
običaj.
Tako analiza pokopa kot tipološka analiza postavljata gomilo v Volčjih 
njivah dokaj ja sn o v drugo polovico m lajšega halštata na Slovenskem (Vače II b 
po Staretu). Kot značilnost te stopnje n a v a ja Stare6 4 poleg razv itih oblik kačastih 
in čolničastih fibul tudi nov tip fibule, k i nastopi šele v te j dobi, certoško 
fibulo. K er sta re jših inačic te fibule naše gradivo ne pozna, in k er tudi sicer 
čutimo že močno odm aknjenost od predhodne stopnje (Vače II a), iz katere 
se je ta organsko razvila, bi lahko predvideli že tudi v tem okv iru kasnejšo
0 0 Cfr. T reasures of C arniola 1934, 77 in WPZ 2, 1915, 98 ss. pasim. Cfr. tudi 
Starè AV, 4, 1953, 279, T. VIII, Vel. K ostrevnica. S podrobno proučitvijo že iz­
kopanega gradiva bi lahko dobili še m arsik aj. Zaradi nesistem atičnih izkopavanj 
in pom ešenega gradiva pa bomo bistveno navezani na nova izkopavanja.
6 1 Pečnik, B eschreibung der K arte R udolfsw erth aus präh isto risch er Zeit. 
Rokopis, Drž. arh iv Slov., L ju b ljan a .
6 2 WPZ 2, 1915, 113.
6 3 H oernes, WPZ 2, 1915, 110.
6 4 Starè, Prazgodovinske Vače, L ju b ljan a 1954, str. 125.
obdobje. Z ačetek naše gomile je to re j pom aknjen že v razvito certoško periodo. 
T ipološka a rh a ik a uhanov s pregibom tem u ne nasprotuje, k e r smo videli, 
da kaže še neobjavljeno gradivo iz šm arjeških in m okronoških najdišč, da so 
bili v tem času še splošno v rabi. To p o trju je tudi najnovejše gradivo z Vač. 
T u d i latenski stilni vplivi v keram iki h k ra ti z razvojno zaključnim i halštatskim i 
oblikam i so odločilni, da tudi začetka gomile ne sm em o sta v lja ti prezgodaj, 
posebej če pomislimo, da ti elem enti nastopajo že v grobovih, ki smo jih na 
podlagi stratig rafsk e analize m orali u v rstiti med starejše v gom ili (grob 4 in 1).
Za tra ja n je naše gomile je naslonitev na Vače m anj pom em bna, k er je S ta­
retova sto p n ja Vače III zaradi p o m an jk an ja gradiva še prem alo izrazita. Vse­
k ak o r značilnih elem entov stopnje Vače III naša gomila ne pozna.6 5 6 6 Pom em bnejše 
bo dejstvo, da gom ila v Volčjih n jiv a h ne pozna še nobenih vplivov latenske n e­
kropole iz 2 km oddaljenega M okronoga, katere začetek stavljam o v La Tene C 
po R eineekeju.6 0 Po letu 300 to rej v našo gomilo po vsem videzu niso več po­
kopavali. Cas uporabe gomile v V olčjih njivah m oram o po tem takem postaviti 
m ed 450 in 350, pri čem er nam je m isliti predvsem n a čas okrog 400 z nekoliko 
večjim poudarkom na četrtem sto letju kot na petem .
Gomila v V olčjih njiv ah p o n az arja življenje Ilirov v sto letju pred p ri­
hodom K eltov v m irensko dolino. N aravno je, da je v svoji m aterialni k u ltu ri 
najbliže povezana s sosednimi m okronoškim i najdišči in s Šm arjeto. Ta n ajb ližja 
povezava p a v k lju ču je tudi povezanost s celotnim vzhodnoalpskim prostorom , 
Sv. Lucijo, Bohinjem , a koroška n ajd išča smo im enovali m ed k ra ji, ki poznajo 
identično gradivo. O stalih dolenjskih najdišč n iti ne om enjam še enkrat. 
V zhodnoalpski prostor je še povezan in doživlja še skupen razvoj. N jegova 
značilnost je n ad aljev an je podedovane tradicije, iz k atere pa izginja p rejšn je 
bogastvo. Ilirsk a halštatska k u ltu ra ni več ustvarjalna, celo dediščina sam a se 
poenostavlja in krn i. V um etni obrti je bogata torevtika že sk o raj zam rla. Vplive 
iz tu jih k u ltu rn ih krogov sprejem ajo le skromno. N a m e jah vzhodnoalpskega 
prostora se že p o raja jo in delno že stoje nove politične sile (Japodi, Kelti), k i so 
zaprle n ek d a n je trgovske zveze. P re jšn ja velika sociološka diferenciacija že 
izginja. Zelo mogoče je tudi, da se v tem času sp rem in ja delno tudi znotraj 
vzhodnoalpskega prostora razm erje sil dn ekonom skega bogastva.
_ , Opis grobov in najdb
Grob 1
Moški skelet, ležal je na skali. Sm er jugovzhodna. 2,2 m pod rušo.
1. Lonec iz sivožgane, s peskom m ešane gline. P ovršina je neuglajena. Na 
n o tra n ji stran i so dobro vidni sledovi g netenja s prsti. Lonec je ja jča ste oblike, 
u stje rahlo navzven zavihano, pod vratom sta dve široki p litv i kaneluri. V. 
17 cm, pr. u stja 14 cm. Inv. št. P 26 7 . Tab. I, 2; XXVIII, l.6 8
6 5 L. c. str. 130. Starè našteva m ed novimi elementi te skupine tenke, drobno 
nasvitkane bronaste zapestnice s presegajočimi, po navadi z dvem a zankam a 
spetim i konci te r obročaste (železne) pasne spone z jezičkom , česar gradivo z 
Volčjih n jiv ne pozna.
6 6 Cfr. M iiller-Karpe, C arinthia I, 141, 1951, 670 ss.
6 7 In v en ta rn e številke arheološke zb irk e D olenjskega m uzeja v Novem m estu.
6 8 Vse risbe so delo Erne Jenkove, risarke Narodnega m uzeja v Ljubljani, 
fotografija na terenu: R. Berce. D ruge fotografije B. Štajer (tab. XXVII—XXXI) in 
V. Nučič (tab. XXXII).
2. Skodela (term a) iz črno sive gline. Površina je črna in dobro uglajena. 
Polkroglast trup p re h a ja brez ostrega preh o d a v dno z omfalosom. Koničen v ra t 
je rahlo usločen. V. i l cm, pr. u stja 18 cm. Posoda je o h ran je n a tri četrtinsko, 
sedaj dopolnjena. Inv. št. P 1. Tab. I, 3.
3. Železen nož. Rezilo je ukrivljeno, ročaj odlom ljen. O hr. d. 9,2 cm. Inv. št. 
P 3. Tab. I, 1.
Grob 2
Moški skelet, m aturus, ležal v nasipu gomile v globini 1 m, nad skeletom 17. 
Smer jugovzhodna.
1. B ronasti klin v obliki žeblja s polkrožno glavico. Pod glavico kanelura. 
Prem er paličastega dela v ornam entiranem odseku pravilen osm erokotnik, v 
neornam entiranem krog. V rhnji del je ornam enitiran v skupinah po p et h o ri­
zontalnih kanelur, ki teko v prelom ljeni liniji. D. 16 cm. Inv. št. P 5. Tab. II, 1.
2. Bronasti fragm enti opasača. O h ran jen je bronasti okov z obročkom , k i 
je bil na pas p ritrje n z zakovicam a (d. 7 cm, šir. 2,2 cm), 3 zakovice z ostanki 
bronaste pločevine, ki je pri eni zakovici ornam entirana z iztolčenim i pikam i 
in skledasti obesek iz tanke bronaste pločevine, na sredi p relu k n jan . Pr. 2,5 cm. 
Inv. št. P 4. Tab. II, 2, 3, 4.
Grob 3
O troški skelet, obdan in delno p o k rit z velikim i kam ni. Ležal n a skali. 
Smer jugovzhodna. 2,2 m pod rušo.
1. B ronasta ovratnica, m asivna z n azaj uvitim a koncem a. P roti koncem a 
se tanjša. Na petih m estih je o rn am entirana s snopi prečnih zarez, ki so le n a 
zunanji strani. P r. 13 cm. Deb. do 0,9 cm. Inv. št. P 6. Tab. III, 3.
2. Votla zapestnica iz tanke bronaste pločevine, segm entnega preseka. 
Konci so vdeti d ru g v drugega. Na zu n an ji strani je o rn am entirana s p re k ri­
žanimi linijam i, k i jih obdajajo po 3 prečne. Pr. 5,3 cm. Deb. 1 cm. Zapestnica 
je slabo ohranjena. Inv. št. P 7. Tab. III, 1.
3. B ronasta zapestnica (nanožnica), m asivna, okroglega p resek a s p rese­
gajočim a se koncem a. Na petih m estih je zapestnica n a z u n a n ji stran i orna­
m entirana s snopi prečnih zarez. Pr. 8,4 cm. Deb. 0,7 cm. Inv. št. P 8. Tab. III, 2.
4. Železen nož, rezilo ukrivljeno, ročaj n a strani rezila ostro ločen od lista. 
D. 10,8 cm. Inv. št. P 9. Tab. IV, 1.
4. Skodela n a nogi iz sivožgane, z drobnim peskom m ešane gline. Površina 
je črna in dobro uglajena. Votla noga z razširjeno stojno ploskvijo. N ajvečja 
površina je nagubana, 3,2 cm visok cilindrični v rat je nekoliko usločen. V.
13.5 cm. Pr. u stja 20,5 cm. Inv. št. P 10. Tab. III, 4; XXIX, 1.
6. Skodelica iz sivopečene, s peskom m ešane gline. P ovršina je uglajena. 
Dno v obliki om falosa p reh aja brez ostrega prehoda v največjo površino, u stje 
je navznoter uvito. Na največji površini im a razčlenjeno bradavico. V. 4,5 cm. 
Pr. u stja 12 cm. Inv. št. P 11. Tab. II, 5; XXXI, 3.
7. Posoda v obliki steklenice iz rdeče, dobro prečiščene gline. Prelom je na 
zunanjem robu rdeč, sicer sivočrn. Z notraj v ratu se dobro vidi izdelava (s 
kolobarji). P ovršina je dobro uglajena. R avno dno je sitasto. T rup kroglast. 
Koničen, visok v ra t im a navzven o b rn jen o u stje s p rav m ajhno odprtino. V rat 
je horizontalno nažlebljen. V. 13 cm. Pr. največje površine 9,8 cm. Pr. dna
7.5 cm. Inv. št. P 12. Tab. IV, 2; XXVII.
8. K ozarec iz rdeče, dobro prečiščene gline. Površina je u g lajen a in rdeče 
p rebarvana. K ozarec ima ravno dno, nažlebljen tru p in navzven zavito ustje. 
V. 9 cm. P r. u stja 7,5 cm. Inv. št. P 13. Tab. IV, 3; XXVII, 2.
Grob 4
Ženski skelet (adultus) je ležal n a skali. Smer vzhodna z odklonom proti 
severu. 2 m pod rušo.
1. O vratnica iz ja n tarje v ih jagod (14 ohranjenih jagod). Jagode so n e ­
pravilno kroglasto valjaste oblike. Vel. 1—2 cm. Inv. št. P 14. Tab. V, 1.
2. U han s pregibom iz sploščene bronaste žice. U han je o rnam entiran z dvem a 
horizontalnim a kaneluram a. Pr. 1,8 cm. V. 1 cm. Širina sploščene žice 0,2 cm. 
Ob njem je bil n ajd en tudi konček okroglo uvite bronaste žice s presegajočim a 
se koncem a. Pr. 0,9 cm. Inv. št. P 15. Tab. VI, 1.
3. K ačasta fibula z rogljički n a loku. P relu k n jan a rogljička sta vdeta na 
lok s prečno palčico. Na prehodu iz loka v iglo im a disk. 3 cm dolga noga je 
zaključena v poudarjeni glavici. D. 7,5 cm. V. 1,8 cm. Inv. št. P 16. Tab. VI, 2.
4. B ronasta zapestnica, m asivna, polkrožnega preseka z močno presega­
jočim a se koncem a. Na zunanji stran i prečno nažlebljena. Pr. 7,5 cm. Deb. 0,6 cm. 
Inv. št. P 17. Tab. V, 2.
5. B ronasta nanožnica, m asivna, nesklenjena. O kroglega preseka, n a zunanji 
stran i je okrašena s prečnim i globokim i zarezam i. P r. 12 cm. D eb. 0,9 cm. Inv. št. 
P 18. Tab. V, 3.
6. B ronasta nanožnica iste oblike in m er kot p rejšn ja. Inv. št. P 19.
7. Skleda iz črne, s finim peskom m ešane gline. Površina je dobro uglajena. 
Pod rahlo p o udarjenim ustjem tečeta še dve rahli horizontalni rebri. Pod n a j­
večjim obodom so trije plastični, 4 cm visoki izrastki. D no je ravno. T rup 
polkroglast z navznoter uvitim ustjem . V. 13,5 cm. Pr. u stja 21,8 cm. Inv. št. P 20. 
Tab. V, 4; XXX, 2.
8. P litva skodelica iz črnosive, z drobnim peskom m ešane gline. Površina 
je uglajena. D no z omfalosom p re h a ja brez ostrega prehoda do n a j večje po­
vršine. U stje je navznoter upognjeno. N a največjem obodu im a bradavičast 
izrastek. V. 4,5 cm. Pr. u stja 15,5 cm. Inv. št. P 21. Tab. VI, 4; XXXI, 5.
9. Lonček iz sivožgane gline, m ešane s peskom. Izdelava je groba. Ravno 
dno. T rup p re h a ja brez v ratu v navznoter zavito ustje. V. 8 cm. Pr. u stja 8,2 cm. 
Inv. št. P 22. Tab. VI, 5.
Grob 5
Moški skelet. Ležal je n a skali. Sm er južna. 1,8 m pod rušo.
1. Železna tu lasta sekira. D. 20 cm. Š. rezila 6 cm. Inv. št. P 23. Tab. VII, 1.
2. Železen nož. U krivljen, ročaj n a strani rezila ostro ločen od lista. D. 
13 cm. F ragm entarno ohranjen in prelom ljen. Inv. št. P 24. T ab. VII, 2.
Grob 6
Skelet je ležal na drobljivi skali v izvotljenem deblu. Spol nedoločljiv. 
Sm er severna z odklonom proti zahodu. 2,10 m pod rušo.
1. F rag m en t železnega noža. O h ra n je n je ročaj in del lista. D. 6,9 cm. 
Inv. št. P 25. Tab. VII, 3.
2. Več fragm entov posode iz sivožgane gline, m ešane z drobnim peskom. 
O hranjeni so fragm enti ustja, ki je razčlenjen s širokim i plitvim i kaneluram i, 
fragm enti z n ajv ečje površine s plastično bradavico in fragm ent oboda s pre­
hodom v vrat. Vel. 14,5 X 7,5 cm in m anj. Inv. št. P 26. Tab. VII, 4.
Grob 7
O troški skelet (8 let), ležal v nasipu gomile, sm er vzhodna z odklonom 35° 
proti severu, 90 cm pod rušo.
1. Fragm enti uhana. Tip uhana z valjastim plaščem iz tanke bronaste plo­
čevine; na eni stran i kaveljček. O hranjeni le skrom ni fragm enti v a lja iz plo­
čevine in kaveljček. V alj je bil v erjetn o ornam entiran tako k o t p ri desnem 
uhanu. V. 1,2 cm. Inv. št. P 27. Tab. VIII, 2.
2. Uhan iz tanke, bronaste pločevine v obliki valja, s kaveljčkom na eni 
strani. V alj je ornam entiran z rahlo iztolčenim i horizontalnim i linijam i, ob 
robovih sta po dve vrsti iztolčenik pik. V. 2 cm. Pr. v alja 1,1 cm. U han je 
o h ran jen fragm entarno. Inv. št. P 28. Tab. V ili, 1.
3. O vratnica iz steklenih in koščenih jagod. Steklene jagode so kroglaste 
in kolobaraste oblike, m odre, rum ene in zelene barve. Zelene so prosojne. Večina 
od njih je okrašena z belim i ali rum enim i cikcak linijam i. M ed tem i večjim i 
steklenim i jagodam i so drobnejše ploščate iz kosti. O hranjenih je 17 steklenih 
in 60 koščenih jagod. Pr. do 1,5 cm. Inv. št. P 26. Tab. IX, 3; XXXIII, 3.
4. B ronasta certoška fibula. T enak lok segm entnega preseka im a n a prehodu 
v nogo in v bližini glave poldiskast izrastek, lok p reh a ja v dveh zavojih v nogo, 
glavica noge je ploščata. D. 6 cm. V. 1,8 cm. Inv. št. P 30. Tab. VIII, 3.
5. B ronasta zapestnica, m asivna, vlita, s presegajočim a se koncem a. Presek 
je polkrožen. Na zu n an ji površini je prečno nažlebljena. Pr. 5,5 cm. Deb. do 
0,6 cm. Inv. št. 31. T ab. IX, 1.
6. B ronasta zapestnica liste oblike kot p re jšn ja . Inv. št. P 32. Tab. IX, 2.
7. Lonec iz sive gline, površina je u g lajen a dosti površno. D no je ravno. 
Koničen tru p doseže največjo površino v zgornji šestini, n a jv e č ja površina 
p reh a ja neposredno v navznoter zavito ustje. Pod največjo površino sta 2 
bradavici. (Prvotno so bile 3—4.) V. 17 cm. Pr. u stja 15 cm. Lonec je o hranjen 
dvetretjinsko, sedaj dopolnjen. Inv. št. P 33. Tab. VIII, 5.
8. Lonček iz tem nosive gline s srednjedobro uglajeno površino. K roglast 
tru p p reh a ja v k rožni lin iji v dno z om falasom . Pod ravnim u stjem sta dve 
horizontalni kaneluri. V. 5,7 cm. Pr. u stja 6,2 cm. Inv. št. P 34. Tab. VIII, 4. Ležal 
je ob prsih na desni stran i skeleta.
Grob 8
Skelet starejšega moškega (m aturus-senilis). Ležal v plitvi, nekoliko v 
drobljivo skalo uglobljeni jam i. Višina uglobitve do 20 cm. Sm er vzhodna, 
130 cm pod rušo. (T ab .XXV, 1).
1. Železna p ravokotna pasna spona. N a eni strani kavelj, k i je izdelan iz 
istega kosa, na drugi dve zakovici. D. 10,2 cm. Sir. 5,2 cm. Spona je fragm entarno 
oh ran jen a v več kosih. Inv. št. P 35. Tab. IX, 5.
2. Železno šilo, pravokotnega preseka. D. 7,5 cm. Inv. št. P 36. Tab. IX, 4.
Grob 9
Ženski skelet (iuvenilis) ležal na skali. Smer vzhodna z odklonom 5" proti 
severu. 150 cm pod rušo.
1. O vratnica iz ja n ta rje v ih jagod. K roglasto kolobaraste jagode se proti 
koncem a m anjšajo. Na sredini se nizajo večje ja n tarje v e jagode z m anjšim i. 
Pr. 0,4—1 cm. O hranjenih 83 jagod. Inv. št. P 37. Tab. X, 3; XXXII, 1.
2. Uhan iz bronaste pločevine, d v ak ra t uvit. Konca se ožita in glavičasto 
zaključita. N a zu n an ji strani je uhan profiliran. Pr. 5,7 cm. Inv. št. P 38. Tab. X, 1.
3. U han istega tipa kot p rejšn ji. Inv. št. 39. Tab. X, 2.
4. K ačasta fibula. Lok je preprosto uvit, na glavi v prehodu v iglo je 
diskasta ploščica, 4 cm dolga noga je zaključena s kroglasto glavico. D. 9 cm. 
V. 2,4 cm, Inv. št. P 40. Tab. X, 5.
5. Zapestnica, m asivna iz brona, z močno presegajočim a se koncem a, stis­
njeno kroglastega preseka. N a spodnjem in zgornjem robu je ornam entirana 
s snopi po 6 prečnih zarezic. Konca se tan jšata. Pr. 7,3 cm. D. 0,8 cm. Inv. št. P 41. 
Tab. X, 4.
6. Zapestnica istega tipa kot p re jšn ja . Inv. št. P 42.
7. F ragm ent lonca iz sive gline, m ešane s peskom . P ovršina uglajena. V 
na j več jem fragm entu je ohranjen del dna s steno. V. 8,5 X 9,5 cm. O stali 
fragm enti so m anjši in neznačilni. Inv. št. P 43. Lonec je bil n ajden nad 
skeletom .
8. Skelet je imel posodo tudi p ri nogah, ki je pa popolnom a zdrobljena in 
oblika nedoločljiva.
Grob 10
Skelet odraslega m oškega pokopan v k rsti ali izdolbenem deblu, ki leži 
delno že na skali, večji del pa v nasipu gomile. Smer južna s 25° odklona proti 
vzhodu, 110 do 140 cm pod rušo.
1. Rom bična železna pasna spona. O h ran jen a je fragm entarno. D. 19,5 cm. 
Inv. št. P 44. Tab. XI, 2.
2. B ronast obroček. P resek v obliki leče. Pr. 3,3 cm. Inv. št. P 45. Tab. XI, 5.
3. Železen nož, skoraj raven. F ragm entarno ohranjen. D. 9,6 cm. Inv. št. P 46. 
Tab. XI, 3.
4. Železno šilo, katerega se drže še koščki lesa. D. 6,5 cm. Inv. št. P 47. 
Tab. XI, 4.
5. Skodela (terina) iz sive, na površini črne in dobro u g lajen e gline. Pol- 
kro g last spodnji del p reh aja gladko v dno z omfalosom. 5 cm visok cilindričen 
v ra t je usločen. P rehod v v ra t je oster. Na največji površini so tri nesim etrične 
porazdeljene bradavice. V. 10,7 cm. P r. u stja 18 cm. Inv. št. P 48. Tab. XX, 1; 
XXX, 1.
Grob 11
O troški skelet (pod 2 leti). Ležal n a skali, po k rit z velikim kamnom. 
(85 X 45 X 25 cm). Smer južna z odklonom proti zahodu, 70 cm pod rušo (Tab. 
XXIV, 2).
1. Lonček iz sive gline, m ešane z drobnim peskom. P ovršina je slabo 
uglajena. K roglast tru p p reh aja b rez ostrega prehoda v dno z omfalosom. C i­
lindričen vrat, ki ni ostro oddeljen od tru p a, je nagnjen navzven. V. 13 cm. 
P r. u stja 11 cm. Inv. št. P 49. Tab. XII, 1.
2 Lonček iz sive gline. Površina m i uglajena. Dno je ravno, tru p ovalen, 
nizek v rat je navzven zavihan. Na največji površini ima tri bradavice. V. 6,5 cm, 
P r. u stja 6,8 cm. Inv. št. P 50 Tab. XI, 3; XXXI, 6.
3. O kroglo uvita, drobna bronasta žica, okroglega preseka s presegajočim a 
se koncema. Pr. 1,2 cm. Inv. št. P 51. Tab. XII, 2.
Grob 12
Skelet okoli 20 let starega individua. Spol neločljiv, v erje tn eje ženski. 
Ležal na drobljivi skali brez uglobitve. Sm er južna s 30° odklona pro ti zahodu, 
70 cm pod rušo.
1. C ertoška bronasta fibula. Lok je iz rahlo ukrivljene pločevine. Noga je 
ornam entirana s trem i punciranim i krožci. F ibula je fragm entarno ohranjena. 
O hr. d. 6 cm. Inv. št. P 52. Tab. XIII, 2.
2. Mala vaza na nogi iz rjavo sive gline. Površina je slabo u glajena in 
porozna. R azširjena noga je m asivna. Trup ovalen z navznoter zavitim ustjem . 
V. 8,7 cm. Pr. 8,3 cm. Inv. št. P 53. Tab. XIII, 1; XXXI, 1.
Grob 13
Zelo slabo o hranjen skelet (iuvenilis), spol nedoločljiv. Pokopan je bil v 
krsti, ki leži v zgornjem delu na drobljivi skali, noge pa že v nasipu gomile. 
Sm er severna z odklonom 35° proti vzhodu. Skelet je delno obložen s kam ni. 
120 cm pod rušo. Brez pridatkov.
Grob 14
O troški skelet (infans 1). Skelet je bil p o k rit z velikim i kam ni. Leži nad 
skeletom št. 15 v njegovi grobni jam i. Sm er južna, 130 cm pod rušo.
1. Jagoda iz steklene m odre paste. N a površini o rn am entirana s cik cak 
linijo. P rem er 1,4 cm. Inv. št. P 54. Tab. XIII, 3.
2. Lonček iz sive gline. Površina je sred n je dobro glajena. D no je ravno. 
V aljasto oblikovan tru p im a navznoter u vito ustje. Na sredi tru p a im a tri 
bradavice. V. 9,2 cm. P r. u stja 11 cm. Inv. št. P 55. Tab. 13, 4; XXXI, 4.
Grob 15
O drasel m oški skelet. Pokopan v krsti, ki je ležala v grobnici, v kateri 
je pokopan tudi skelet 14. G robnica je zelo skrbno izdelana, navpične, 60 cm 
visoke stene, dno v kom paktni skali popolnom a ravno. G robnica je d aljša kot 
skelet, žara ni bila postav ljen a tik ob nogah, am pak na koncu grobnice 80 cm 
od nog. Med nogam i in žaro so se našli tu d i drugi ostanki ku ltu re, 190 cm pod 
rušo. Sm er severna.
1. Železen nož. D elno odlom ljen ročaj p re h a ja na hrb tn i stra n i tekoče v 
list, na rezilni strani poudarjen. Nož je srpasto ukrivljen. D. 13 cm. Inv. št. P 56. 
Tab. XIV, 1.
2. Dva fragm enta tan k e bronaste pločevine, s k aterim a je bil okovan neki 
lesen predm et (ročaj noža?). Na n o tran ji stran i pločevine se v id ijo še ostanki 
lesa. Na bronasti pločevini so o h ran jen e še 3 luknje, v erjetn o od zakovic. 
D. 8,5 cm. Inv. št. P 57. T ab. XIV, 3.
3. Vaza iz sive, dobro prečiščene gline. Površina je črna in sijoče uglajena. 
Vaza im a nizko prstanasto nogo, polkroglast trup je poudarjeno oddaljen od 
visokega cilindričnega in usločenega vratu. Pod prehodom v v ra t im a posoda 
n a treh m estih stožčaste izrastke. N ajv ečja površina je razčlenjena s trem i, 
6 cm visokim i vertikalnim i rebri. V. 22 cm. Pr. ustja 20 cm. Inv. št. P 58. Tab. 
XIV, 2; XXIX, 2.
Grob 16
F ragm entalno ohranjen skelet, le ostanki dolgih kosti. Spol nedoločljiv. 
Ležal je v nasipu gomile, 130 cm pod rušo.
1. F ragm enti vaze, popolnoma zdrobljeni in nesestavljivi. Vaza je bila 
izdelana iz črne gline, m ešane z drobnim peskom, dobro u g lajen e površine. 
Posoda je im ela nizek 2 cm visok vrat, kroglast trup in verjetno p rstan asto nogo. 
N a največji površini je ornam entirana s plastičnim i vertikalnim i reb ri in va- 
lovnico. O h ran jen i so fragm enti vratu in stene trupa. V. 8,5 X 5 cm in m anj. 
Inv. št. P 59. Tab. XIV, 4, 5 .-
Grob 17
O troški sk e let (infans 1). Ležal je v grobnici, vsekani v skalo. G robnica je 
skrbno izdelana z ravnim dnom in navpičnim i, do 60 cm visokim i stenami. 
Dolga je 180 cm in 80 cm široka. D olžina bi ustrezala odraslem u skeletu, vanj 
p a je položen otroški skelet. V nasipu grobnice nad otroškim skeletom so bili 
n ajd en i razm etano tudi fragm ent kolka in lobanje odraslega skeleta. G robnica 
je bila delno p re k rita s kam enjem . Sm er vzhodna z odklonom 37° proti severu. 
170 cm pod rušo. Tab. XXV, 2.
1. B ronasta certoška fibula. Širok lok je ornainentiran s podolžnim i vre­
zanim i črtam i, ki so na obeh straneh om ejene s prečnim i črtam i. N a prehodu 
iz loka v iglo je diskasta ploščica. D. 6,8 cm. V. 2,2 cm. Inv. št. P 60. Tab. XV, 2.
2. O vratnica dz m odrih jagod iz steklene paste. P rem er jagod 0,7 cm. O hra­
njen ih je 42 jagod. Inv. št. P 61. Tab. XV, 1; XXXII, 2.
3. D va fragm enta skodele z navznoter uvitim ustjem . R jav a glina mešana 
s peskom. Tip skodele z omfalosom na dnu. Na največji površini ima bradavico. 
N a zunanjem robu teče horizontalna kan elu ra. Vel. 10,8 X 7,5 cm in 7,5 X 3 cm. 
Inv. št. P 62. Tab. XV, 3.
Grob 18
Ob kam nih B in M so bili n ajd en i fragm enti lobanje, k o lk a in hum erusa. 
F ragm enti kažejo n a odraslo osebo. M orda sodi v kom pleks tega razm etanega 
groba tu d i sistem kam nov C, K, L, M (glej prilogo 3). V okolici teh kam nov je 
bilo najd en e p re c e j razm etane keram ike in uhan. O stanki so bili najdeni v 
nasipu gomile 90—110 cm pod rušo.
1. F rag m en t u stja skodele z navznoter uvitim ustjem . Na n ajv eč ji površini 
im a plastičen izrastek, razčlenjen s p rstn im vtisom. Vel. 4,5 X 5,5 cm. Inv. št. P 67. 
Tab. XVI, 2.
2. D va fragm enta vratu vaze iz rdeče gline. V rat je bil visok, pasasto 
razčlenjen; p rv i pas je grafitiran. Vel. 5X4,5 cm ozir. 6,5 X 2,5 cm. Inv. št. P 66. 
Tab. XVI, 1.
3. U han s pregibom iz spinicene bronaste žice. Uhan je ornam entiran s 
horizontalno kaneluro, ki teče po sredi sploščene žice, katere robovi so na 
zu n an ji strani m estom a poševno narezani. Pr. 1,7 cm, širina žice do 0,3 cm. 
Inv. št. 63. Tab. XV, 6.
4. D ve ja n tarje v i jagodi krogličaste oblike. Pr. 0,8 cm. Inv. št. P 64. 
Tab. XV, 4.
5. D va fragm enta rdeče vaze na nogi. Prelom je črnosiv, v sredini in n a 
robovih rdeč, površina je sijoče uglajena, v rat g rafitiran, od v ratu teko v e rti­
kalne, do 0,8 cm široke g rafitiran e črte na n ajv eč jo površino. 5 cm visoki 
cilindrični v rat je rahlo usločen, trup kroglast, noga n i ohranjena. V elikost 
18 X 11,5 cm oz. 9,3 X 6,5 cm. O hranjena je ca Vs gornjega dela tru p a in v ratu . 
Inv. št. P 65. Tab. XV, 5.
G r o b 1 9
Moški, odrasel skelet. Ležal je na skali. Ob glavi ima oblogo s kam enjem , 
ki sodi delno tudi k žganem u grobu 22, katerega žara je stala tik ob glavi 
skeleta 19. Smer vzhodna z odklonom 37° proti severu, 90 cm pod rušo. T ab. 
XXVI, 1, 2.
1. Fragm ent pravokotne bronaste pasne spone. O hranjen je del s posebej 
izdelanim in p ritrjen im k avljem . Na pas je bila spona p ritrje n a s 3 zakovicam i, 
ki so bile na n o tran ji stran i posebej p ritrjen e z bronasto pločevino, da ne bi 
izpadle. Širina 4 cm, ohr. dolžina do 2,5 cm. Od bronastega okova z obročkom ja 
o h ran jen le obroček (pr. 2,2 cm) in 4 zakovice z m anjšim i fragm enti b ro n aste 
pločevine. Inv. št. P 69. Tab. XVI, 4.
2. Fragm enti posode iz sive, s peskom m ešane gline, slabo u glajene po­
vršine. O hranjeni so večji deli koničastega v ratu z navzven obrnjenim ustjem . 
D no je bilo rahlo vglobljeno in je preh ajalo v tekočem prehodu v tru p , ki je 
le slabo ohranjen. V elikost fragm entov 16 X 8 cm in m anj. Inv. št. P 69. 
Tab. XVI, 3.
Grob 20
Moški skelet (m aturus), pokopan v krsti (izvotljenem deblu), ki je ležala 
na drobljivi skali. G rob je delno obložen s kam ni. Sm er zahodna z odklonom 35° 
proti jugu. 100 cm pod rušo.
1. Železna pravokotna pasna spona. Na enem koncu im a kavelj, ki je 
izdelan iz istega kosa kot spona. Na nasprotnem koncu pa 2 bronasti zakovici, 
s k aterim a je bila p ritrje n a n a usnjen pas. D. 20 cm. Šir. 3,8 cm. Spona je 
fragm entarno ohranjena in trik ra t prelom ljena. Inv. š t P 70 Tab. XVIII, 1.
2. Železna b o jn a sekira. N a sredini lu k n ja za toporišče, en del je oblikovan 
v sekiro, drugi je top. V odprtini za toporišče je bil ohranjen še bukov les,6 8 6 9 
zaradi boljše zagozde toporišča je bilo to na vrhu zagozdeno z žebljem . D. 20 cm, 
širina rezila sekire 3,5 cm. Vel. žeblja 2,7 cm. Inv. št. P 71. Tab. XVII, 1; XXXII, 5.
3. B ronasta pinceta, pravokotnega preseka, n a vrhu stisnjena v zanko. 
D. 8 cm. Inv. št. P 72. T ab. XVII, 2.
4. F ragm enti vaze n a nogi iz sive gline, m ešane z drobnim peskom . P ovršina 
je uglajena. 4 cm visok v ra t je močno usločen, horizontalno razčlenjen z dvem a
6 8 Lesne ostanke je določila dr. A. Budnar, kustos Prirodoslovnega m uzeja,
za k ar se ji tudi na tem m estu najlepše zahvaljujem .
vglobijenim a pasovoma. T rup ovalen, od votle noge je oh ran jen le m ajhen 
fragm ent. Pr. u stja 15 cm. V elikost največjega fragm enta 17 X 16 cm. Inv. št. P 73. 
Tab. XVII, 3.
Grob 21
Od skeleta ni bilo o h ran jen e nobene kosti, niti v fragm entih ne. P ač pa 
im am o lepo izdelano, delno v skalo vsekano grobno jam o, v k a te ri so bili 
najdeni pridevki. Po p rid atk ih sodeč je bil pokopan moški skelet. Smer grobne 
jam e sever—jug, z odklonom proti zahodu. 110 cm pod rušo.
1. Železna tulasta sek ira z ušescem n a tulcu. V tulcu je o h ran jen bukov 
les od toporišča. D. 16 cm, šir. rezila 5 cm. Inv. št. P 74. Tab. XVIII, 3.
2. Železen nož, uk riv ljen . Ročaj je na rezilni strani ostro ločen od lista. 
N a ročaju se vidijo še ostanki lesenega ročaja. D. 16 cm, širin a lista do 2 cm. 
Inv. št. P 75. Tab. XIX, 9.
3. B ronasti okov pasu z obročkom. B ronast okov je bil p ritrje n n a pas z 
dvem a zakovicam a. Pločevina je b ila na v rh n ji strani ornam entirana s trem i 
prečnim i urezanim i črtam i, ki oklepajo diagonalno se sekajoče črte. Zanka, 
v k ateri je obroček, je že močno obrabljena. D. 7,8 cm, pr. obročka 2,8 cm, šir. 
br. okova 1,3 cm. Inv. št. P 76. Tab. XIX, 1.
4. Pravokotna b ro n asta spona iz močne bronaste pločevine. Na pas je bila 
p ritrje n a s 3 zakovicam i. Delno je na spodnji stran i zakovic o h ran je n a še 
ta n jša pločevina, ki je ornam entirana v tolčeni tehniki. Ta pločevina je ponovno 
u p o rab ljen a in vzeta od kakega drugega predm eta. Železen k av e lj je b il posebej 
p ritrje n , na n o tran ji stran i im a spona prečne skupinsko razdeljene rah le zareze. 
Spona je b ila zlom ljena in nato popravljena. D. 16,3 cm. Šir. 4,4 cm. D ebelina 
pločevine 0,7 cm. Inv. št. P 77. Tab. XVIII, 2.
5. Dva obročka iz brona okroglega preseka. N a zunanji strani sta prečno 
nažlebljena. N a n o tra n ji se dobro vidi vlivni šiv. P r. 2,3 cm. Inv. št. P 78. Tab. 
XIX, 2.
6. P redm et nejasn e uporabe iz brona. N a sredi je pravokotno raz širjen in 
p relu k n jan . Konca se končujeta glavičasto. S transke ploskve pravokotno raz­
širjenega dela so ornam entirane s križajočim i se gostimi črtam i. V rh n ja stran 
z dvem a diagonalno vrezanim a črtam a. D. 3 cm. Inv. št. P 79. Tab. XIX, 10.
7. D voglavi obesek (?) iz cina, z zanko na zad n ji strani. M orda odlom ljeni 
fragm ent rogljička n a kačasti fibuli. V. 1,2 cm. Inv. št. P 80. Tab. XIX, 8.
8. Večje število fragm entov iz bronaste pločevine, delno z zakovicam i. 
F ragm enti sodijo k okovom, v erjetn o pasu. Inv. št. P 81. Tab. XIX, 3—7.
Grob 22
Žgan grob. Žara je stala tik ob glavi skeleta 19 in je b ila na dveh straneh 
obdana s kam ni in p o k rita z večjim ploščatim kam nom . Dno v nivoju groba 19; 
80 cm pod rušo. Tab. XXVI, 1, 2.
1. Lonec iz sive gline, m ešane s peskom , neuglajene površine. Dno je 
ravno, ovalen trup p re h a ja neposredno v navznoter uvito ustje. 6 cm pod vrhom 
je plastičen obroč, razčlenjen s prstnim i vtisi. Pod njim sta še dve plastični 
razčlenjeni bradavici. V. 24 cm. Pr. u stja 20 cm. Inv. št. P 82. Tab. XX, 2; 
XXVIII, 2.
2. Bikonično vretence za statve, iz sive gline. V. 2,4 X 2,8 cm. V retence je 
bilo najdeno izven žare v n jen i bližini. Inv. št. P 83. Tab. XX, 1.
Sporadične najdbe
N ad grobom 3 in 4 (T 1 na prilogi 3) so bili najdeni na ožjem področju 
pridatki, ki so verjetno ostanek razrušenega ženskega groba. O stanki so bili 
n ajd en i v nasipu gomile 50 cm globoko.
1. Lonček iz sivožgane gline, mešane s peskom, površina je uglajena. Dno 
je ravno, trup kroglast, v ra t le rabio naznačen. V. 7,5 cm, pr. u stja 8,5 cm. Inv. št. 
P 85. Tab. XXII, 2; XXXI, 2.
2. Steklene jagode, kolobarjaste, m odre barve. Ena je vertik aln o nažlebljena, 
ostale gladke. Ena jagoda je v obliki ovnove glave iz m odrega stekla. Oči, nos, 
rogovi so naznačeni plastično in barvno. Skupaj je ohranjenih 14 celih in 3 
fragm entirane jagode. O benem z njim i je bil n ajd en tudi bronast obroček pr. 
2 cm. Inv. št. P 84. Tab. XX, i; XXXII, 4.
Med grobom 3 in 5 (T 2 na prilogi 3) je večja skupina razm etanih najd b , ki 
so v erjetn o ostanek uničenega ženskega groba.
3. T rije obeski iz b ronaste pločevine, v aljaste oblike. Eden je fragm en- 
tiran. O rnam entirani so s paralelnim i horizontalnim i črtam i, eden poleg tega 
tudi na robu s poševnim i zarezicam i. Pr. 0,7 cm. V. 0,9 cm. Inv. št. P 92. Tab. XXI, 7.
4. Vretence za statve iz sive gline v obliki prisekanega stožca. V elikost
1,7 X: 2 cm. Inv. št. P 89. Tab. XXI, 1.
5. Vretence za statve iz sive gline, bikonične oblike. Spodnji del konusa je 
k rajši. Vel. 3 X 3,5 cm. Inv. št. P 90. Tab. XXI, 4.
6. Vretence za statve iz sive gline, bikonične oblike. Vel. 2,5 X 3 cm. Inv. št. 
P 91. Tab. XXI, 6.
7. Fragm enti vaze n a nogi iz sivorjave žgane gline, m ešane s peskom . Po­
vršina je uglajena. Votla noga je proti dnu razširjena, bikoničen tru p p reh a ja 
v v ra t brez ostrega prehoda. Višina v ratu ni o h ranjena. Ohr. v. 20 cm. Pr. noge 
13 cm. Inv. št. P 86. Tab. XXI, 3.
8. Fragm enti vaze na nogi iz rdeče gline, m ešane s peskom. P relom je v 
sredini črn, na straneh rdeč. V rat je grafitiran, p rav tako so o h ran je n i sledovi 
v ertik aln ih grafitiranih pasov, ki teko od vratu n a največjo površino. O h ran jen i 
so fragm enti votle p rofilirane noge trupa in v ratu . N ajvečji fragm ent m eri 
21 X 10 cm. Inv. št. P 87. Tab. XXI, 5.
9. V rat vaze iz rdeče žgane gline, m ešane s peskom . V rat je razčlenjen s 
pasastim i kaneluram i. O hr. viš. 5,2 cm. P r. 9,5 cm. Inv. št. P 88. Tab. XXI, 8.
10. O broček iz brona, sklenjen. Pr. 3,2 cm. Inv. št. P 93. Tab. XXI, 2.
Jugovzhodno od groba 20 smo dobili v nasipu gomile večje število raz­
m etane keram ike in drugih ostankov (T 3 na prilogi 3), ki utegnejo pripadati 
uničenem u m oškem u grobu.
11. Fragm ent pravokotne bronaste pasne spone. Spona je bila p ritrje n a s 
trem i zakovicam i na pas, k av elj izdelan iz posebnega kosa, je bil železen (ni 
ohranjen). Spona je bila prelom ljena in popravljena. Ohr. d. 9,8 cm. Sir. 5,7 cm. 
Inv. št. P 94. Tab. XXII, 6.
12. M ajhna certoška bronasta fibula. Lok je polkrožnega preseka, igla 
m anjka. D. 3,1 cm. V. 1 cm. Inv. št. P 95. Tab. XXII, 4.
c
O
c
S
r t
O
rt
O
‘ S
< J 
" r t 
> N
S
r t
a.
o
rt
a
O
M
> o
r t
M
S
Ostale najdbe
O
£
C
r t
t!
>
r t
- r t
o
M
S
> N
O
J D
m U d S 3 2 O -3 O c o £ o m U d
1 m
2
2 m
i 1
t bronast klin v
l obliki žeblja
3 o — — 2 — i — — — — 1 — — 4
4 ž — 1 1 2 i 1 3
5 m
6 ? i - 1 1
*
7
8 
9
0
m
ž
— 1 2 — i 2
l
2
—
1 2
—
i 2
1
2
10 m i — — — — — l
— —
1 1 i 1
11 0
2
12 ž? — 1
1
13 ? i
14 0 — 1
13 m i 1 — — 1 okov ročaja
16 ?
1
17 0 — 1 i 1
18 ž? — — — — i 1 — — — — — — 3
19 m
1
20
21
m i — — — — — l — 1 — — — 1 pinceta
I razni okovi, pred-
m
l i 1 1 2 — — j m et n ejasn e upo-
22 ž?
1 vretence
T l ž? i 1 — 1
T 2 ž? i 3 3 vretenca
T 3 m ? —
1 l 1
Spora­
dično
— — 1 1 — — 1 l — 1 1 — — *1 sulica
Skupaj 5 7 8 2 9 1
I
8 7 2 3 8 6 2 32
Skupaj 10 moških (eden dvomen), 7 ženskih (5 dvomnih), 5 otroških, za 3 je spol nedoloč­
ljiv. V to število so všteti tudi izrazitejši razm etani grobovi (točke T 1, T 2, T 3 na načrtu).
13. Skleda iz sive gline, površina je uglajena. U stje je navznoter uvito. 
Trup p reh a ja brez ostrega prehoda v dno z omfalosom. V. 6,7 cm. Pr. u stja
18,7 cm. Inv. št. P 96. Tab. XXII, 5. Skledica je o h ran jen a fragm entarno, sedaj 
dopolnjena.
14. B ronast obroček, neenakom erno izdelan. Pr. 3 cm. Inv. št. P 97. Tab.
XXII, 3.
D ruge raztresene najdbe so bile najdene sporadično brez m edsebojne zveze, 
ali pa že p ri čiščenju peska iz kam noloma.
15. C ertoška bronasta fibula, na prehodu loka v nogo disk. Noga ni o h ra ­
njena. D. 4,7 cm. Inv. št. P 98. Tab. XXIII, 4.
16. Fragm ent železne pravokotne pasne spone. O hranjen je del s kavljem , 
ki je izdelan iz istega kosa. O hr. d. 6,5 cm. Sir. 3,8 cm. Inv. št. P 99. Tab. XXIII, 5.
17. Železna sulica, ozkolistna s poudarjenim rebrom v sredini. T ulec je 
o hranjen fragm entarno. D. 22 cm. Sir. lista do 3 cm. Inv. št. P 100. Tab. XXIII, 1.
18. Železen nož, srpasto uk riv ljen . D. 12 cm. Inv. št. P 101. Tab. XXIII, 2.
19. B ronast obroček, polkrožnega preseka, zu n a n ja stran je prečno na- 
žlebljena. Pr. 2,4 cm. Inv. št. P 102. Tab. XXIII, 6.
20. F ragm ent 0,4 cm široke sploščene žice s horizontalno kaneluro po sre­
dini. Fragm ent uhana, o h ra n je n deform irano. Vel. 2,5 cm. Inv. št. P 103. Tab.
XXIII, 7.
21. B ronasta zapestnica. N esklenjena, na zunanjem robu prečno nažlebljena. 
P resek polkrožen. P r. 7,3 cm. L ast Ivana Kovača. N ašel jo je že 1.1948 p ri ko­
p an ju peska. Tab. XXIII, 3.
SUMMARY
The Illy rian tum ulus at V olčje njive
The village of Volčje n jiv e is situated in the south of the M irna v alley not 
far from the alread y know n finding-places 2—4, am ong which M okronog should 
be p articu larly pointed out.
The tum ulus lay on the ridge of an oblong hill w hich shuts off the M irna 
valley to the south; it was 12 m eters long, 8 m eters wide and up to 2,3 m eters 
high. T he irregular form of the burial-m ound is due to the configuration of the 
ground. The type to w hich the tum ulus belongs is a group of sm aller burial- 
m ounds, hundreds of w hich w ere excavated in Slovenia, m ostly in D olenjsko 
(Lower Carniola), before 1914. Since these excavations w ere carried out un sy ­
stem atically, there exists practically no excavation plan, so th a t the sort of 
in term en t w ith w hich we are to deal gives no inform ation w hether the single 
item s point to a typical b u rial custom or at one deviating from the rule. At 
p rese n t three kinds of tum uli can be distinguished in Slovenia: 1. large m ounds 
having a diam eter of above 30 m etres; 2. m edium -sized m ounds, w hich cor­
respond in size as well as in num ber of the bu rials to th at of V olčje njiv e;
3. sm aller m ounds, w hich a re as large as those of group 2 b u t com prise few er 
burials.
In the tum ulus of V olčje njive 22 burials have been excavated: a b u rn t 
b u rial and 21 skeleton burials. One or even tw o burials m ay have been de­
stro y ed before the excavations. F airly abundant stray findes suggest a 
destruction of b u rial units through interm ents as far back as the tim es of the 
Illyrians. Concerning th e ir sex, 10 of the skeletons belong to men, 2 to wom en, 
5 to children, w heras the sex of the rem aining 5 is undefinable. The b u rn t b u rial 
ap p a ren tly contains the rem ains of a woman. A rchaeological accessories m ake it 
possible to ascertain the sex; anthropological findings agree w ith this, provided 
the skeletons a re sufficiently preserved for exam inations of the kind. W om en 
an d children used to w ear ear-rings, necklaces, bracelets (more rarely anklets) 
as w ell as a fibula, occasionally also a knife. M en’s accessories w ere such 
com m odities as girdleplates, axes, knives, awls, tw eezers — ornam ents and 
fibulae not being common. Vessels w ere placed at the feet of m en and women. 
T h e corpses w ere buried lying on the back w ith outstretched arm s. The o rien ­
tatio n of the skeletons is varied and indiscrim inate. Eleven skeletons lay on 
rocky ground, 6 lay in the heaped-up earth o f the mound, 5 were cut in the 
rock. The burial-m ound did not come in to existence all at once but expanded 
w ith additional burials. The oldest section is the one containing burials 3, 4, 5 
and 9. L ater on, the tum ulus expanded eastw ards, the corpses being occasionally 
b u rie d in the m ound. F ive burials w ere protected b y a la y er of stones, w hich 
was by no m eans the usual practice. A bout a q u a rte r of the skeletons — all of 
them m en’s — la y in coffins (burials 6, 10, 13, 15, 20). A hollow ed-out tre e tru n k 
ap p a ren tly served as coffin, which can be seen p articu la rly w ell in b u rial 10; 
how ever, this kind of coffin cannot be clearly ascertained in ev ery case.
According to stratig rap h ic observations the only b u rn t b u rial in the tum ulus 
belongs to those of a younger period, although the shape of th e urn is rath e r 
antique. The u rn was placed at the head of skeleton 19, which is bound to lead 
us w ith considerable certain ty to the conclusion th a t a sim ultaneous b iritu a l 
in term en t of two individuals took place; these w ere possibly o f different sex 
(skeleton 19 is a m an’s, the b u rn t b u rial probably a w om an’s). One w ould be 
tem pted to explain the different kind of in term en t as due to th eir belonging 
to different national groups; how ever, this could h ard ly be proved. The problem 
of a single b u rn t b u ria l beside 21 skeleton bu rials rem ains obscure. In the 
Slovene iron-age civilization the b u rial custom w ith the sam e ethnical group 
changes twice, or rath e r, a tendency tow ards a transition to another b u rial 
custom m ay be observed twice. D uring Hz C (according to Reinecke) the b u rn t 
b u ria l is used exclusively, a t the end of this period the skeleton burial is added 
a n d this prevails durin g Hz D m ostly in D olenjsko and to a sm aller ex ten t 
in o th er parts of Slovenia. A t the end of Hz D th e re is a revival of the b u rning 
of corpses. In the transition periods more o r less both b u rial custom s are 
practised. The cause of the changes in b u rial custom s has n o t y et been ex ­
plained. In our case it is a question of a revival of the custom of burning, b u t 
it is difficult to determ ine w hat brought it about. How com plicated this problem 
is m ay be best seen from the fact th a t the b u rn t b u rial is ch aracteristic of the 
C elts in this region, w hereas to the north of the Alps the C elts used tu b u ry 
th e ir dead. Thus R einecke came to the assum ption th at the Illyrians and the 
C elts in the are a of the E ast Alps interm ingled, w hich prevented the typically 
C eltic skeleton b u rial from asserting itself. The idea itself would be v ery 
tem pting unless the Illy rian s in D olenjsko, w here they are not strongly re p re ­
sented, had not practised bury in g to a large ex ten t and b u rning only seldom 
in the period im m ediately before the penetration of the Celts. P a rtic u larly in
Dolenjsko the custom of burning the corpses is at the time of the arrival of 
the Celts no such characteristic element as to be communicated to another 
people. Consequently the Celts must have brought with them into this area the 
custom of burning their dead. In our case it is difficult to decide whether this 
isolated burnt burial in the tumulus indicates a general tendency of the period, 
which exercised its influence to the same degree over the Celts as well as the 
Illyrians, or it is a continuation of the old Illyrian custom which never com­
pletely died out even in Dolenjsko, or we must consider it as a custom already 
taken over by the Celts.
Finds in pottery present cu ltu raly a fairly uniform picture. The final types 
of th e younger H allstatt native po ttery are represented throughout. At th e tim e 
of the tum ulus in question we can discover no essential im provem ent in th e 
developm ent of native H allstatt pottery b u t a decline of the usual form s on 
the one hand and an increase of the new L atène form s on the other. These 
can also be observed alread y in our m aterial (ill. V, 4; I, 2). The m aterial to b e 
com pared is ex trao rd in arily abundant; the m aterial from the com plex of finds 
from Sm arjeta, M agdalenska gora and M okronog m ust be specially m entioned. 
W hat is typical of the b u rial po ttery of this period are the baroque richly 
jointed shapes w hich becom e prom inent in the m ore elaborate pieces. T h e 
vessels have usually a foot or the spherical body passes w ithout sharp sepa­
ration into the omphalos bottom .
In pottery special attention m ust be paid to the bottle-shaped sieve p ip e tte 
w ith the cup to m atch (ill. IV, 2, 3). F or filling the pipette w as dipped w ith 
its sieve-like bottom into the liquid, then the n arro w e r m outh was stopped 
and the liquid was ready to be transferred. In o u r case this usage w as also 
explained by the finding of a cup whose m outh corresponds exactly to th e 
bottom of the sieve pipette. The common purpose of the two vessels has thus 
been proved. The m anufacturing and use of a vessel of this k in d suggests a 
certain know ledge of hydrostatic laws on the p a rt of the Illyrians. Typological 
objects for im m ediate com parison are p ractically non-existent; still, some 
vessels th a t are shaped according to the same fundam ental principle of tra n s­
portation of liquids m ay be m entioned. This very principle is im portant in o u r 
case. It has its origin w ith the G reeks. In G reece the kind of transfusion is 
know n as early as the period of the ceram ics of b lack figures in the 6 1 1 1 cen tu ry 
The shape of our vessel does not indicate any relationship to the G reek vessels, 
b u t th e re is a relation in the w ay they w ere used. In G reek authors we find 
descriptions of the m anufacture and use of such vessels, w hich served to them 
for decanting wine. It is m ore difficult to ascertain for w hat liquid o u r vessel 
was used. In principle it could have served for an y drink, above all for the 
w ell-know n Illy rian mead. In our case another Illy rian d rin k m ay also be 
taken into consideration: sabaium or sabaia (34), w hich was m ade ex fungibus 
aquaque, as reported by A m m ianus M arcelllinus (35). F or this drink filterin g 
was p articu larly required. If we have ascertained th at the basic principle of 
the sieve pipette is of G reek origin, w e m ay also assume th a t the Illy rian s 
took it over from the G reeks. It is im possible to find out w hen and how it 
happened because of w ant of palpable proofs. Judging by th e technique of 
m anufacture our sieve p ip ette is a native product and corresponds com pletely 
to the red-clay pottery m ade in the area, some pieces of w hich w ere found 
also in the tum ulus of V olčje njive.
The num ber of m etal objects in m en’s burials is small. G irdle-plates of 
rectan g u lar (6 pieces) or rhom bic form (1 piece) are the most frequent. F our 
of these articles are m ade of iron, three of bronze. They are less in terestin g 
in th e ir shape than in the w ay of m anufacture. N early all girdle-plates w ere 
rep aired when they w ere still being used and the bronze plate of w hich they 
w ere m ade had been used before. The rectangular girdle-clasps, especially 
those m ade of bronze, a lre ad y fall out of use in the period. New types ap p ear, 
b u t they are not yet to be found am ong the articles dug out a t Volčje njive. 
How some of the objects w ere used (ill. XIX, 10; II, 1) is obscure. The la tte r 
seems to occur m ore freq u en tly in the M ecklenburg collection (48) and has to 
all appearance a sym bolical m eaning. Two of the battle-axes (ill. VII, 1; XVIII, 3) 
are typical of the younger H allstatt period, the th ird (ill. XVII, 1) is ra re and 
seem s to have come into exsistence un d er Scythian influence. Among th e p rac­
tical objects two awls from burials 8 and 10 as w ell as a p air of tw eezers from 
b u rial 20 m ay fu rth e r be m entioned.
The metal objects found in women’s burials do not differ from the usual 
material of the later younger Hallstatt period. Particularly frequent are the 
types which extend far into the Latène period in the Illyrian area which 
remained intact from the arrival of the Celts.
The same m aterial w hich typologically still belongs to the H allstatt period 
is found also la te r in connection w ith m arkedly L atène m aterial. The same 
fibulae that we find a t V olčje njive often occur together w ith the so-called 
anim al-head fibulae — a type to which M erhart (52) already called attention and 
w hich he described as typical of the 4th century in those Illy rian areas w hich 
had at the tim e rem ained untouched b y the Celts.
V ery interesting are the ear-rings that have been found. The first ty p e 
(ill.1 V ili, 1, 2) w as in use all over the Slovene are a since e a rly H allstatt D 
period. The second (ill. VI, 1; XV, 6) and the th ird type (ill. X, 1, 2) a re less 
know n in literatu re b u t occur in g rea t num bers and in m any v arian ts at 
M okronog and S m arjeta. The articles th a t have been found are young, it is true, 
b u t typologically we can trace them back to th e urn-field civilization an d even 
to the bronze age (57). In neck ornam ents glass an d am ber prevail; only one 
bronze neck-ring has been found. T he form er tw o m aterials are ab undantly 
represented in the younger H allstatt period (and also later on) in the area of 
the E ast Alps.
Typologically th e archaeological finds of V olčje njive belong to the last 
phase of the younger H allstatt civilization, w hich had been developed by the 
Illy rian s before the a rriv a l of the Celts into tie M irna valley. M okronog the 
C eltic settlem ent situated 2 kilom etres aw ay, dates from about 300 A. D. and 
does not yet exercise an y influence on the m aterial of Volčje njive. This fact 
w ould p u t the tum ulus in to the second half of the younger H allsta tt period 
(Vače II b according to Stare) (450—350 B. c.). In so fa r as it is possible to p ro ­
nounce a judgem ent before a thorough exam ination of the finding-places of 
M okronog and M arjeta, tow ards w hich Volčje n jiv e tends in the first place, 
we could even take into consideration a younger phase of this period, nam ely 
th e tim e som ew here about 400, the fourth ce n tu ry being m ore likely than 
the fifth.
Thus the finds in the tumulus of Volčje njive give us a picture of the way 
of life of the Illyrians in the last certury before the arrival of the Celts into
the Mirna valley. The material as well as the burial custom are closely connected 
with Mokronog, Šmarjeta and Magdalenska gora and through these with whole 
material of the southern East Alpine region. Sv. Lucija, Bohinj and the Ca- 
rinthian finding-places were mentioned when we were dealing with the 
finding-places which show identical material. The southern East Alpine area 
is at the time still an undivided complex and has a uniform development. Its 
characteristic is a continuance of hereditary tradition, which, loses, however, its 
former richness. The Illyrian Hallstatt civilization is no longer creative and 
even the heritage becomes more primitive and is on the decrease. The once 
so rich toreutic handicraft disappears almost completely, influences of foreign 
cultural spheres are scarcely felt. On the frontières of the East Alpine area 
new political forces spring up or already exist (the Celts and the Japods), which 
encroach upon the former trade relations. The one-time great differences in 
wealth are disappearing. It is possible that also within the southern East Alpine 
area a shifting of political forces and wealth ownership takes place at the time.


T. m
o
o
ATM



grob 7
O
4 -
T. Vili
grob 8
1—5 = 1/1
3
g ro b 9
T. X
1 = 1/2, 2—5 = 1/1

o
vO
IIIX X
AIX X
1, 2, 4, 6 = ill, 3 = 1/2, 5 = 1/3
1, 4 = 1/1, 2 = 1/2, 3 = 1/3

T. XVIII
1—10 = 1/1


1, 3, 4, 6 = 1/1, 2, 5 = 1/2
T. XXII

Sl. 2
T. XXY
SI. 1
SI. 2

i *
T. x x v n
I t I I l L 1-1 .L.L.J
T. XXVIII




A rheološki vestnik 1 2 9
P rilo g a
M ,M (JO L O H
P riloga