PoStnlna platana v .gotovini -SREDA, 1. JULIJA 1953 10 dinarjev loriim Zci konec šolskega leta SLABE IN DOBRE OCENE V BERLINU Po splošni oceni «o v splošni oceni dobili Rusi v Vzhodnem Berlina kapitalen »cvek«. Ocenjevali so Jih delavci vzhodne berlinske cone. ZA NAJBOLJ TRDO B UTICO na svetu Je bila ocenjena glava dijaka Sing Man Rija. Fant je tipičen antltalent za kakršne koli miroljubno lekcije. Tuji profesorji na Koreji so skoro obupali nad »Jim. NA CESKEM je padel standard In sicer tako temeljito, da je šel kar za nekaj razredov navzdol. Glavni ravnatelj, ki je Rus, pa te ocene noče podpisati. PONAVLJALNI IZPIT IZ ZEMLJEPISA ima dijak De Gasperi, ki je pri izpitu trdil, da je Trst v Italiji, razen tega tudi o manjšinskem vprašanju nima nobenega pojma. Slabo znanje dijaka je treba iskati v tem, da dečko vse preveč prebira »šund literaturo«, ki so jo tiskali za časa Mussolinija. HUD PADEC ODLIČNJAKA Na veliko presenečenje Je padel tudi Mount Everest. Dolgo se je držal ta najboljši izmed vseh v svojem razredu, nazadnje pa stil se spravila nanj dva trdovratna profesorja in ga dokončno zdelala. LETOŠNJE POLETJE Je dobilo enoglasen »cvek«. Ce se do prihodnjega leta ne poboljša, so mu dejali naj se sploh več ne prikaže v šolo. S TREMI PODPISI Je napravila zrelostni izpit grško-turško-jugoslovansk» Pogodba. Nekateri tuji profesorji bi sicer raje videli, Če ne bi, pa je bila tako temeljito pripravljena, da se J) ni dalo nič oporekati. KRUH JE PADEL Fantu, ki se je zelo visoko cenil, ljudje kar privoščijo. da je malo padel. OTROŠKE DOKLADE niso padle, kar je povzročilo precej zadovoljstva. Vse Jih treplja po rami, češ: »Le dobro se držite!« ČETRTEGA JULIJA Polaga izpit Mariborski teden. Lani ga je sicer nekaj lomil, letos pa trdijo, da bo vsaj za 25 odstotkov (kar £e znižanja voznine tiče) boljši. Izpit bo javen in vsem dostopen. Spričevalo mu bo izročeno 19. jnlija, če se no •»o — kot lani — spet kaj zavleklo. VLJUDNA OBJAVA Učenega gospoda profe-SorJa, bivšega lajtnanta,'ki Sa včasih slišimo v celovškem radiu, vljudno naprošamo, da si o-ikrbi pri svoji “oljši polovici še nekaj in-•trukclj iz slovenščine, ali Pa naj prepusti svoje odda-kakemu Slovencu, svoj prosti čas pa posveti molitvam in prošnjam k sv. Valentinu, da ga zaščiti pred prevelikimi tjapadl versko blaznosti. V imenu koroških Slovencev Nande 8 u 1 a, L r. ZMAJ: »Oprostite, gospa, ali bi me hoteli malo zaman jati? Rad bi sl ogledal ljubljanski festival...« leto w LISI ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SKtt, a* -iiV.26 Mak« Franco tl „r hliira mlelo' Marijana v zagati: »Kdo ve, ali bom sedaj zadela pravega... ?« TiEKiEwnniEir«E »Lajo.š, letos se bova po dolgem času zopet enkrat pošteno nazobala belega kruha! Glej pšenico, kako težko se pripogiblje!« »Pišta, ti si nor! To, kar praviš, je protidržavno dejanje, tako misliti pa je sploh prepovedano. Nič na bereš »Ssabad nep«, ki piše, da ne kupujmo kruha, ker z obveznim odkupom in s tem. da kruha ne kupujemo, dvigamo življenjski standard?« »Dobro, dobro Lajoš! Samo ne razburjaj se že zopet! Zdaj ti povem raje eno iz Berlina. Tam so ljudje tudi zahtevali kruh in celo o neki svobodi so govorili. Pa co jih pričeli streljati. Vojaki so še prej vprašali komandanta. kam naj streljajo: na barikade, na hiše ali pa kar v zrak. In veš. kaj je dejal: .Na ljudi, kajti to je največja dragocenost!'« »Pišta, že vidim, kako boš končal v zaporu. Po mojem ■i ti sovražnik ljudske demokracije, ker tako govoriš. Zdaj ti bom jaz pojasnil, kako je treba razumeti stvari: V županiji Tolna so sovjetski vojaki izropali pošto. Ko so se prebivalci pritožili, jim Je sovjetski komandant, ki je baje sodeloval pri naši osvoboditvi, dejal takole: .Kaj bi se razburjali! Moji fantje so rtrastnl filatelisti, pa so šli nabirat znamke.' ,To že,1 Je dejal vodja delegacije, .toda vojaki »o odnesli tudi denar!* .Denar?* je vprašal komandant. .Ah seveda! Moji vojaki so tudi strastni numizmatiki, ki zbirajo takšne reči . .* .Zakaj so pa potem odnesli tudi papirnat denar?* .Cort vazmi! Ne razumete? V kaj pa naj bi »vili znamke In železen denar? Voljno!* .Vidiš Pišta, tako si le treba razlagati stvari. Dialektično, kot nas uči veliki Rakoši. pa ne boš tako kmalu sftprt,« POJDIMO, OTROCI... To zgodbo mi je pripo- lačni. Papa Mesesnel jih vedoval še moj oče. France Mesesnel je takrat, pred prvo svetovno vojno, dobro zaslužil. In ko se Je nekega dne spomnil, da bi si ogledal malo Prago. je bilo treba samo sesti na vlak in . — Vse prav, France, so mu rekli prijatelji, kaj pa Jezik? Ali znaš češko, da se boš pogovoril tam v Pragi? — Kaj bi tisto, je dejal France, češčina je prav takšna kot slovenščina. Malo bolj trdo govoriš, kakor da bi škripal z zobmi, k vsald besedi pa pri-deneš »čku« ali »ičku« — it noben Ceh ne bo bolje govoril kot ti! Tako se Je odpeljal papa Mesesnel v Prago, s seboj pa Je vzel še svoje tri fante — naj si mularija ogleda svet! Ko so prispeli v Prago. so bili mulci najprej ISKRENA ZAVIST »Srečni Francozi,« vzdihne Janči v majhni budim-peštanski gostilni. »Res Je,« vzdihne prijatelj še globlje. »Ze več tednov so brez vlade ...« HITLER PRIDE, HITLER GRE, RUSI PA OSTANEJO Po delavskih demonstracijah v vzhodnem Berlinu pravi neki bariinski meščan, ki ima izboren spomin, sam pri sebi, ko globoko pretresen ogleduje ustreljene žrtve: »Ja, ja, Rusi pridejo, Rusi gredo, toda Rusi ostanejo...« nmnoftfozc zapelje v prvo pekarno in zahteva: — Dajte mi žemičke! Zmagoslavno je pogledal svoj naraščaj — češ: ste videli, kak kampeljc je vaš stari! Nato pa so se spomnili, da morajo materi pisati karto, da so srečno prispeli — sicer spati ne bi mogla! In Jo zavijejo v trgovino. — Dajte ml kartičke! In res, kot bi mignil, Je prodajalka prinesla razglednice. Papa Mesesnel se je od ponosa skoraj razpočil Naposled pa še znamke! — Dajte ml še markičke! Sedaj ga prodajalka že ni več razumela — Cehi pravijo »znamki«. Tedaj pa se je papa Mesesnel razjezil, da nič kaj — in dejal svojim fantom: — Pobje, gremo, tu so takšni ljudje, ki še češko ne razumejo! n LJUDSKA PRAVICA — BORBA 25. 6. 1953: Predsednik republike je sprejel v poslovilno avdienco novega izrednega in opolnomo-čenega poslanika v 1 d r i j i, dr Gojka Nikoliča. Novemu poslaniku želimo v novi državi Idriji obilo uspeha in se poslavljamo od njega v prepričanju, da bo ob Idrijskih žlikrofih krepko zastopal naše interese pri idrijskih rudarjih. LJUDSKA PRAVICA — BORBA 25. 6. 1953. Pod sliko peneče reke z betonskim mostom je bil objavljen sledeči tekst: Prvi maturantje idrijske realke leta 1908 Cenj. bralce naj ne moti, da nismo našli na sliki maturantov — kajti povsem logično bi morali sklepati, da so ti ubogi maturantje vsi skupaj utonili v valovih krvoločne reke. LJUBLJANSKI DNEVNIK 15. 6. in 18. VI. 1953. Naj- novejša vest! Na Korošcem festivalu v Slovenjem Gradcu je nastopilo 2000 telovadcev. V Celju so imeli 17 6. zadnjo letošnjo gledališko premiero »Kvadratura kroga«. Ne vznemirjajte se — če tetf' prireditev ni bilo v tistem Slovenjem Gradcu in tistem Celju, ki ju poznate. Drugega Slovenj Gradca ali Celja ni v Sloveniji, le poročevalska služba je bila nekoliko preveč nagla, tako da nt utegnila poročati, da telovadnega nastopa ni bilo, premiera pa je bila preložena za teden dni MARIBORSKI VEČER 24. 6. 1953 v malih oglasih: Moški želi poznanstva as žensko, ki ima posestvo, obrt ali slično. Pismene ponudbe na upravrf lista pod »Samski«. Vsem interesentkam priporočamo, naj pošiljajo ponudbe pod šifro »Idealna ljubezen« — čemu bi stvari ne imenovali s pravim imenom? •fo steklenicah sodeč, bi plakat za Rogaško 1953 moral Ugledati takole . Naisvetiejii trenuEKi Anketa, dragi moji, to Je sila! Vse se danes ugotavlja s pomočjo anket — kaj bi rad bralec našel v časopisu, katera številka čevljev je najprimernejša, kdaj naj se človek pelje na dopust, skratka, vse, karkoli si pač kdo zmisli. No, mi smo si pa zmislili takole: Vprašali smo naše bralce, kdaj so za njih najsvetlejši trenutki. Odgovori — no, teh se ni manjkalo — so nam pokazali, da so najsvetlejši trenutki v življenju: za potrošnika, če njegov trgovec dvigne cene en dan kasneje, kot drugi; za socialnega zavarovanca, če naleti na prijazno bolničarko; za gosta v gostinskem obratu, če mu natočijo vino v steklenico do predpisane črte; za potnike na železnici, če vlak točno pripelje na postajo; za dopustnike, če Je en dan brez dežja; za profesorje in zdravnike, če jim obljubijo korekturo plač; za gledališke abonente, če drugorazredni pevec zboli In poje oni, kot na premieri; za radijske poslušalce, če je enkrat »Zabavni večer Radia Ljubljana« res zabaven — itd Itd. itd.! brc—brc MODERNI OGLASI Mlad, čeden samec išče družico za življenje. Pogoji: lastno stanovanje in tašča za varstvo otrok. Ponudbe, lahko tudi brez slike pod naslov »Hrepenenje 1953« na upravo lista Prodotalcrm in naročnikom1 Takole pa bodo dejali kupci, če cena v gostinskih obratih ne bo nižja. Daaašnjl Številki M priložene položnice. Prosimo naročnike in prodajalce »Totega lista«, ki še niso poravnali zaostale tn tekoče naročnine ln izkupičkov ca prodane izvode, da nam Jvb takoj nakažejo. Naročnina znaša za L četrtletje 75 din, ca IL četrtletje 10» din ln skupaj do konea I. polletja 175 din. Pošiljanje položnic z označb« dolžnega sneska je vezano na stroške s poštnino, ki jih lahko prihranimo naročnikom. laoet&nkarjem naročnin« In izkupičkov prodane Izvode, ki ne bodo tekom 8 dni poravnali zaostankov, bomo poslali pismene opomine • položnicami, kar bo vezano z opominsklml stroški v njihovo škodo. Ne želimo tl nevšečnosti i Izterjevanjem; zato pričakujemo, ds bodo vsi na ta brezplačen opomin reagirali in poravnali zaostanke ln tekočo naročnino potom položnic na naš tekoči račun štev. 4401-T-169. Stran 3 LJUBLJANSKA SENZACIJA Pri Tromostovju so se sestale gospa Ančka, gospa Marija in gospa Zofka. — Ali ste že slišali, gospa? Nikar ne vpisujte stanovanjskega posojila! Ves denar od posojila bodo porabili za to, da bi pokrili deficit od Stefana ... — Ali res? Ni mogofiel Jaz pn sem slišala, da bodo s tem denarjem podrli ljubljanski kolodvor in g a prestavili v Medvode — Saj ni tako, . draga gospa! Moja svakinja ima teto, od katere sestrična ima prijateljico, ki "“ometa na magistratu in ta ve zagotovo, da bodo denar od stanovanjskega posojila porabili za tovarno atomskih bomb! — Jezusmarija! Saj res — jaz sem tudi slišala nekaj takega! In še to, da bodo z njim zgradili stratosfersko raketo, s katero se bodo, ko bo konec sverta zaradi atomskih bomb, odpeljali samo ta višjj na Luno ali pa na Mars. Saj za tiste Stefanove poneverbe, sem slišala, tako na rabijo nič, ker ni od državnega denarja tako ali tako nifi vzel.. ne hodi mi na festival v Ljubljano, kdor brez denarja je, temu odklenka povsod na svetu (no, saj to je znano). Nič več ne vem, kaj bi napisal Se; no, ja, če Šport koga zanima Ljubljana vsa te dni na nogah Je, noben navijač več živcev nima. Odred tišči se v zvezno ligo, kako bo šlo, nihčč ne ve, če spet nam bo pokazal figo potem pa naj solit se gre. Saj sedem let že čakamo na to, da vendar enkrat v prvi ligi bo Na kopanje nihče ne hodi, (kdo naj se v tem vremenu sonči?) pri nas so zdaj dežniki v modi. Kaj pa pri vas? Pozdrav vsem — — Toda, gospodična, saj ples še ni končan... •onči. NIC veC Cakan*a in prerivanja pri Črpalki na Gosoosvesshl cesti! ■■■—111 ii.. .1—1— i„ ■ ' —.ju V Ljubljani na Prešer- ______________________ — novi ce8ti 52 («» Bavar- TT i skim dvorom) je ^ 0 /J ^ S ' trgovsko i « ( Al. / ’ 4OD.JEnE/,// Jr JŠr ./M odprlo novo moderno servisno postajo za oskrbovanje motornih vozil z gorivom in mazivom. Na novem servisu dobite vse vrste motornega bencina, nafto ter popoln sortiment maziv, potrebnih za motorna vozila! Postreženi pa boste vedno solidno im hitro! Pisana šara ... pa Prevaran! kupec ali sramežljiva etika. Lepe perspektive »Janezek, zakaj si nočeš umivati zob? Rinaldo Rinaidini si je umival zobe, Winnetou si je umival zobe, Old Shat-terhand si je tudi... — Veste, gospod polkovnik, nikakor ne morem spati stoje ... ♦lot. i #- Morda bomo na ta na* Čin le dobili kakšne goste v hišo . . . Atlet, % Vožnja z »Lambretto«. t f — Ralo, gospodična, al' ni to vaše ...? Matematik na krivih poteh. Ha sem c&U&l (Skoro resnična zgodba z veselim koncem) K moji mizi je prisedel možak z negovanimi francoskimi brčicami. Sedel sem v kavarni in čakal na Sonjo. In Sonjo je treba vedno precej časa čakati — če obljubi, da pride ob šestih, pride morda ob osmih, morda pa tudi ob devetih Cakai sem jo torej ob šestih. Mož s francoskimi brčicami me je zaprosil za ogenj. Prižgal sem mu cigareto in še sebi eno »Drino«. Kajti čakal sem na Sonjo in v takšnem primeru navadna »Zeta« ni najbolj primerna. % »Kadite ,Drine'«« je vprašal mož s francoskimi brčicami. »Zanimivo! Ste brali roman ,Most na Drini’? Od Andriča?« »Bral«, sem dejal in čakal na Sonjo. »No, kakšno )e vaše mišljenje o njem? Veste, Iva — mislim namreč Andriča — poznam že dolgo in prav dobro. Moj prijatelj Je — lam sva skupaj letovala. Jaz sem mu povedal nekaj mojih nazorov glede tega romana in literature ter umetnosti nasploh. V mnogih pogledih se je z menoj strinjal, v drugih pa sem ga počasi popolnoma prepričal.« »Res zanimivo,« sem dejal, ne da bi moža s francoskimi brčicami sploh pogledal in nadaljeval čakanje na Sonjo Da bi oboje laže prenesel, sem naročil konjak. »No, vidite,« Je takoj nadaljeval možak, »glavno je, da ima človek svoj lasten pogled na vse stvari. Podobno je bilo s Žarah Leander, ko je bila lani na Lago di Como. Srečal sem jo tam in zelo se je navezala name. Predvsem zaradi mojih pogledov na vse stvari. Imela sva dolge debate o filmu kot umetnosti In morala je priznati, da so moji pogledi popolnoma pravilni. Očarljiva žena je Žarah, čeprav nekoliko trmasta. No, jaz ji tega nisem zamerili« »Sevč — kako pa tudi,« sem zamomljal ter za vsak slučaj naglo izpil drugo polovico mojega konjaka — prvo je namreč spil že mož s francoskimi brčicami. »Vidite, takoj sem si dejal, ko sem vas videl, da ste inteligenten človek. Inteligenca dela človeka, pravim vedno in tudi Anthouy mi Je to potrdil, ko sva se lani po dolgem času zopet videla. Mislim namreč Anthonyja Edena, ko je bil lani v Zagrebu. Pravim vam, Skoda moža, da tako boleha. Anthony,‘ sem mu lepo dejal, ,ne ženi si toliko te svoje zunanje politike k sr cul’ No, ni mi hotel verjeti in sedaj vidite — mož leži bolan, komaj da mi je napisal kartico za rojstni dan!« »Točno, točno 1« sem pritrdil in spravil v žep škatljico z ,Drinaiai\ kajti mož s francoskimi brčicami Je iz nje vlekel že drugo cigareto. Ce bi ne čaka) Sonje... »Da, tako je! Človek bi moral poslušati stare prijatelje,« Je nadaljeval z moritvijo možak. »Poglejte samo na primer dogodivčino z dobričino Albertom. Gotovo ga poznate, starega čudaka, Alberta Einsteina — no, ta, ki je izumil relativnost! Nekoč Albert ni in ni mogel najti nekaj formul, ki jih je potreboval za svojo zadnjo knjigo. .Albert,' sem mu svetoval, ko sva skupaj lovila ribe no Old Palm Beachu, ,sleci čevlje in vtakni noge v vodo. Videl boš, kako ti bodo formule kar tako letale po glavi!' In res, mož me Je ubogal, čez štiri tedne pa jni je že poslal to svojo novo knjigo polno formul iz relativnosti In z osebnim posvetilom: ,V večno zahvalo za pomoč — tvoj hvaležni Albert Einstein!'« Postajal sem nervozen, Sonje pa *e vedno ni bilo-Mož s francoskimi brčicami mi je šel vedno bolj na živce, posebno še, ker tudi drugega konjaka, ki sem ga naročil, nisem mogel rešiti pred njim Se preden ga je natakar, postavil na mizo predme, ga je .vzel, v enem požirku popil in rmc zaupno prijel za rokav: »Da, da, tako človek lahko vedno kaj profilira pri dobrih znancih. Vzemite na primer samo Alije — saj poznate Ali Khano . « do« Tedaj mi Je bilo dovolj Bilo ml jo vseeno, da sem v kavarni, da sp okrog naju ljudje, da sem kulturen človek, celo to, da čakam Sonjo. Zamahnil sem s pestjo, kolikor sem mogel In upam, da sem moža s francoskimi brčicami z njo dobro udaril po bradi. »Točno!« sem dejal vc-s divji. »Vidite, to sem pa ja* profitiral pri Jacku Dempseyu. Tega me Je on naučil!« »Kaj, resnično?« Je vzkliknil mož š francoskimi • brčicumi, ko si je nekoliko opomogel in si drgnil brado. »Dempsey, ste dejali! Končno vendarle nekdo, s katerim se lahko pogovorim o mojem starem, dobrem prijatelju Dempseyu! Vestr. to Je bilo leta . « Sko?>l sem od mize, pograbil klobuk in ne glede na to, da Sonje še ni bilo, oddirja' kot furija iz kavarne. Tedaj mi je prišla nasproti Sonja: ' »Oh, dragec,« je dejala očarljivo, »oprosti, da sei» se za minutko zamudila, toda na obrazu ti vidim, da s’ ve tačas gotovo prijetno zabaval...« OS SVETA liverjen je premnog kulturniški odličnik, da oa sveta gre skoz — ljubljanski nebotičnik!' OBETI Pri naa Jo toliko književniških obeiov, kot mrgoli povsod na ulicah namišljenih poetov. SLOGA JACI Ce tuliti s poeti nočeš v isti rog, to bo obsodil složno ves kartelski krog! flober t VSAKO STVAR NA SVOJE MESTO Posvečeno upodabljajočemu umetniku na javnem stranišču Prav vsaka stvar svoj prostor si poišče — tako nam kljukast križ krasi stranišče. SRAMOTNA POT »Ko boste napravili potezo, pa me, prosim, zbudite!« Tudi literat, rad ali nerad, mora slednjič v kot. Iskal sem ženo. Zeno, kakršno si pač želi človek, sit tamstva, z rahlim upanjem ha otroške doklade. In če ste že kdaj bili v takšnem položaju, potem veste, da so ljudje takrat nepoboljšljivi optimisti. Zeha, ki je sploh ne poznaS, Je vedno najidealnejša — Ih če smo samokritični, haora biti ta stvar z ozirom ha moške približno enaka, Že ne še slabšal Vse prav, toda kje dobiti bravo ženo? Vse ženske, kar sem jih poznal, so imelo vsaj eno od dveh poglavitnih napak: Ali jaz nisem maral zanje, ali pa one zame ne! Tedaj sem nenadoma zagledal v neki izložbi idilično sliko: Prijazno urejeno stanovanje, naslanjač, diskretna svetloba stoječe svetilke, mizica, na mizici liker in pecivo, povsod prtički, cvetice, radio igra lepe melodije, mož in žena pa sedita na kauču, tesno objeta v blaženosti srečnega zakona! Skratka slika,, kakršne bi morale biti z zakonom Prepovedane! In poleg te slike še druga: Spalnica, zakonska spalnica, le tako, da je bila podnevi prazna, ponoči pa temna. Toda to nič ne dč —pač širše polje *a fantazijo srečnega zakonskega kandidata. Toliko- izložba. Nad izložbo pa napis: AVZEPOS *— Avtomatska ženit.bena Posredovalnica’ ■PO TRAVI* PREPOVEDANA Izbiro (Zgodba, ki bi skoraj lahko bila resnična) EJ, ej, ej! In na kaj takega moram naleteti prav jaz, s tipičnimi predporočnimi kompleksi! Vstopil sem in plačal čedni blagajničarki vstopnino. Čedne blagajničarke so balzam za nesrečne pla* čevalce. In ta blagajničarka je bila tako čedna, da bi ostal kar pri njej, če si ne bi znotraj še kaj več obetal! Ker končno — sem pomislil logično — če bi bila ona najbolje, kar lahko nudi AVZEPOS, bi jo vzel že kdo drugi! Vstopnina pa je bila tako visoka, da sem kljub čedni blagajničarki moral pomisliti na to, kakšno akumulacijsko stopnjo neki ima ta AVZEPOS? Tako sem se znašel torej v veži. Bila je prazna kot dvorana Ljudske univerze — le dvoje vrat je bilo v njej. Nad desnimi je pisalo: »2ena, kot si jo želiš«. nad levimi pa: »Mož, kot si ga želiš!« Ker sem si želel ženo, sem vstopil skozi desna vrata, jasno! Za vrati je bila zopet veža z dvojimi vrati. Na enih je bil napis: »Svetlolaske«, na drugih »Temnolaske«. Zo od nekdaj sem imel majhno slabost za svetlolaske, zato sem vstopil seveda skozi temu odgovarjajoča vrata in se znašel v novi prazni predsob! — z dvoje novih vrat Na desnih je bil napis: »Mlada, čedna dekleta«, na desnih: »Starejše, izkušene žene, vdove, ločenke«. Tudi tu odločitev ni bila težka! Starejša bi žena tako ali tako postala, izkušnje pa imam raje, da si nabere pri meni — in sem jo mahnil skozi desna vrata. Za njimi zopet prazna predsoba, z dvojimi vrati in napisi: »Čedne postave, vit- ke« in »Okrogle, z majhnimi napakami«. Ali naj povem, kam sem zavil? Vedno bolj sem bil navdušen nad genialno ureditvijo te avtomatske ženitne posredovalnice. Nič drugega kot odločiti se je treba I In kako enostavne odločitve! Skratka — idealno! Naslednja soba zopet razen dveh vrat ni vsebovala ničesar. In seveda napisi! Desno: »Brez sorodstva«, levo »S številnim sorodstvom«. 2eno hočem imeti zase, sem mislil in odkorakal skozi odgovarjajoča vrata. Za- njimi zopet prazna predsoba! Postajal sem polagoma nestrpen, toda dva nova napisa na vratih sta me naglo potolažila: »Čedne in skromne« je bilo na desnih ter »Grde in razvajene« na levih. Niti minute nisem okleval! Toda že zopet nova pred- *... In pri tem je šola oddaljena komaj en lučaj...!« Brez besed. Cmtga; MOJA MUZA (Prosto po Aškercu) Moja Muza je mehkužna bledolična gospodična; papce sita, jeznorita deva bolna In izpita. Moja Muza le poseda V mesečini v polusanjah, ona ljubi temne dnove, ljubi meglo th deževje. Moja Muza vedno joče, naročena je na žalost, vedno tarna, solze lije, po bolesti vedno rije. V levi svinčnik, v desni robček, taka je ta moja muza, strahovito občutljiva. (Najbolj pa za honorarje!) CICIBAN IN HONORAR Tlnta ,v soncu 6e blešči, se blešči, verzov pa kar mrgoli, mrgoli. Verz za verzom, hopsasa, hopsasa, stran takoj je polna vsa, polna vsa. Spet prav. lep bo honorar, honorar, pesniku ni drugo mar, drugo mar. Pa je rekel kritik hud, kritik hud: »Ah, zaman je ves tvoj trud, ves tvoj trud. Ti od verzov si bolan, sl bolan, smeje tl se ciciban, ciciban.« (Prosto po pesmi »Ribica« v 7. številki letošnjega »Pionirja« spesnil Korlek Zdraha, absolvent prvega razreda osnovne šole.) NASVET Kaj, na ParnAs ne gre tvoj voz? Le urno vpiši se v kolhozi VESELA RESNICA Poetov več je, kakor poezije — saj tudi vsaka lčščerba ne sije! POETU Mošnja zlata res da mnogo velja! Več kakor to — če ljudje te berA.., PISCU HUMORESK Kot vsaka treska ni še deska, tak vsak domislek ni že humoreska. SE ENA Da. humoresko si svoj spis nazval, to je bilč po našem mnenju prav. Kako sicer naj vem, kaj naj storim, naj se razjočem ali nasmejim? Paj. Pač pa se namuza vsaka dobra Muza, če takrat zavije na sramotno pot. soba, prazna, dvoje vrat, dva napisa! Desno: »Sama šiva, kuha, krpa, pere«, levo: »Karta, zahteva služkinjo«. Za desnimi vrati zopet predsoba itd., le da je bilo treba izbirati med: »Ciste, redoljubne, preproste« ter »Genialna, z visokimi interesi«. Genialen sem sam, sem pomislil m izbral one druge ter prišel v novo predsobo. Stvar me je pričela počasi razburjati! K sreči je napis: »Obožuje svojega moža« tako pognal moje srce v divji galop, da sem oni drugi napis: »Hoče biti oboževana« komaj opazil. Saj kaj takega tako ne pride v poštev! Zopet nova predsoba. O številu predsob sem že popolnoma izgubil evidenco, posebno ko sem se prvič nekoliko zamislil nad napisi: »Bogate, s premoženjem« in »Revne kot cerkvene miši«. Toda naglo sem se odločil. Res je, to in ono, toda končno, če Človek že lahko izbira... In sem jo Ubral skozi vrata bogatih. Ko pa sem stopil skoznje, sem se zna-«Žel nenadoma — na cesti. Naglo sem hotel skočiti nazaj, hi vrag! to mora biti pomota — ko mi zastavi pot ogromen vratar v stilu Joe Louisa in pomoli pod nos pismo. Odprl sem ga in bral: »Ob takšnih zahtevah pri svoji bodoči ženi je pač najbolje, če sam sebe najprej dobro pogledaš v ogledalu ...« Bilo je, kot da me je kap. Tisti trenutek sem še pomislil: »Mar bi izbral kar tisto čedno blagajničarko pri vhodu!« in se nato — ves prepoten zbudil. »Veste, proračun za most so zmanjšali za eno tretjino!« Kur»a čreva (Popolnoma resnične zgodbe lz urada za pritožbe) Bilo je to na uradu za pritožbe. »Razumete, tovariš, to je krivica. V nebo vpijoča krivica! Poglejte,« je dejal možiček v črni obleki in trdem ovratniku tovarišu za pisalno mizo, »jaz sem imel kure in ona je imela kure. Kokoši, kot se pravi!« Ona, to je namreč soseda, proti kateri se možiček pri* tožuje. Dve leti se že toži, pa mu nikakor ne uspeva — pred vsemi instancami. »Poglejte, njene kure so takrat, pred dvemi leti poginile zaradi, zaradi tiste kurje kuge. Moje pa ne. Seveda. Toda ona je — da ne rečem zlonamerno — prav gotovo pa iz malomarnosti zmetala čreva crknjenih kur kar na dvorišče.« »Na vaše dvorišče?« je hotel vedeti mož za pisalno mizo. »Ne, na svoje!« je dejal možiček v črnem. »Toda prišel je maček in zavlekel tista čreva na moje dvorišče. Čreva od crknjenih kur. razumete, tovariš?« »Razumem! Toda zakaj vi potem tožite?« »Zakaj tožim, tovariš? Zakaj tožim? Zato, ker je krivica in zato bom še tožil in se pritoževal, kajti nekje mora biti pravica! Pa če zatožim še drugih deset tisoč dinarjev! Saj jih bo plačala ona!« »In za koliko tožite sosedo?« »Za točno 12.900 dinarjev ter kritje stroškov tožbe, tovariš! Ker — poglejte, stvar je jasna! Moje kure so namreč požrle tista čreva crknjenih kur, nato še same zbolele ln poginile, revice. Vidite, moje zdrave kure zaradi njenih kurjih črev!« »Prav,« je polagoma razumel mož za pisalno mizo. »Toda, koliko je bilo teh kur, da tožite kar za 13 tisočakov?« »Tri so bile, tovariš, trli Tako pridne kurice!« »Kako?« se je začudil tovariš za pisal io mizo. »Tri kure in 12.900 dinarjev? Kako je to mogoče?« »Kako? Kako, vprašate, tovariš?« se je razhudil možiček v črnem. Prav natančno izračunano, vse popolnoma natančno. Edino Slika Iz bodtttiiosll ie bo ilo tabo naprtif — Kdo pa Jo to? — Ne veS, ta je lz tistega podjetja, kjer Se ni bilo gospodarskega kriminala! Obresti sem ji pustil — tl-Etih ne bom zahtevali Ne verujete? Poglejte! Te tri moje kurice bi namreč znesle med tem časom vsaka po 200 jajčk na leto, kar bi zneslo v dveh letih 1200 jajčk, ki bi bile vredne vsaj 12.000 dinarjev!« »Aha!« se je končno posvetila tovarišu za pisalno mizo ta čudna računica. »Kaj pa tistih 900 dinarjev?« »To pa Je za moje tri kurice, tovariš, vsaka po 300 dinarjev — nikjer ne dobite za tak mal denar takšnih kuric! To je vendar jasno!« Tovarišu za pisalno mizo Je postajala stvar zanimiva: »Prav, toda če vi tako računate, potem ste pa pozabili, da bi te vaše kure med tem časom tudi nekaj pojedle. To, s čimer bi jih ti dve leti morali hraniti, da bi vam znesle ta jajca . . .?« Možiček v črnem se je v zadregi zamislil nad tem novim elementom v svojem računu. Tovariš za pisalno mizo pa je razpletal svoje misli še dalje: »Pa ne samo to! V svojem računu ste pozabili upoštevati tudi to, da bi se iz teh 1200 jajčk izleglo 1200 piščančkov .« Obraz možička v Črnem se je zopet razjasnil: »Res Je, tovariši Vldete, na to sem čisto pozabili No — pa vseeno,« je dejal po kratkem pomisleku, »ne bom tega od one zahtevat, zato pa ml tudi ni treba odšteti tiste hrane za kure v tem času. Jaz nisem tak...« Stvar Je postajala zabavna in tovariš za pisalno mizo je dal svoji fantaziji še več razmaha: »Prav, to Je lepo od vasi Toda kljub temu pa ste pozabili še nekaj. Te mlade kurice bi lahko pa tudi že eno leto nosile jajčka!« Možiček v črnem Je za trenutek postal presenečen nad to novo možnostjo, se nekoliko zamislil, nato pa velikodušno zamahnil z roko: »Veste, tovariš, Jaz nisem taki Ta Jajčka Ji pa sploh S ustim, ker mogoče koncem oncev ona sploh ni kriva, da je maček zavlekel tista čreva na moje dvorišče . - .« Do, do, io oho |e S'»ar prcteH- lOSII !t! im ne vrišemo — Ttak Marlborake ttoM*0*