noštnina plačana v gotovini.	Maribor,	sobota	1.	novembra	t?So	Štev.	256.	Leto	X.	(XVII.)
—
MARIBORSKI
Cen« 1 Din
VECERNIK
•
Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455	99
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri f Velja mesečno prejeman	bH	MB	I	HLJ
v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku I Ogla-se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409	99
V Rimu Mole razočaranje
RIM, 7. novembra. Govor britanskega zunanjega ministra Edena v spodnji zbornici je izzval v tukajšnjih službenih krogih neugoden vtis, ker }e Eden, prikazujoč mednarodni položaj, dal obenem negativen odgovor na italijansko ponudbo, naj se takoj začno pogajanja za ureditev italijansko britanskih odno šajev. Prvi italijanski službeni komentarji so zelo rezervirani ter se v njih po-vdarja, da je rezerviranost Italije utemeljena radi tega, ker je smatral Eden to priliko kot primerno, da povdari, da sloni zunanja politika Velike Britanije na onih načelih in mednarodnih ustanovah, ki so v Mussolinijevem milanskem govoru označene kot jalove in škodljive ter propadle Iluzije Wilsonove ideologije- Tako se morajo razumeti trditve A. Edena kakor tudi brltan. finančnega ministra Chamberlaina, da Velika Britanija braneč svoje legitimne interese o-iačuje oboroževanje, ki pa ni naperjeno proti legitimnim interesom drugih držav, ker pri urejevanju mednarodnih odnošajev Velika Britanija ne odstopa od načel, na katerih sloni Društvo narodov. V EdenOvi trditvi, da je glavni element britanske zunanje politike ravno Društvo narodov, najde italijansko časopisje potrdilo za to, da se Velika Britanija še ni mogla in se ne bo mogla sprijazniti s stvarnostjo, ki jo je Mussolini prikazal v Milanu. Edenovo kategorično izjavo, da je za ohranitev miru v Evropi največje važnosti oboroževanje Velike Britanije, tolmači »Gazetta del Popolo« tako, da hoče Velika Britanija, da je njen vpliv v Evropi nredomlnanten, da bi tako po svoji volji lahko dirigirala akcije za organizacijo miru na zapadu, potem pa na vzhodu. — Dokaz za to se vidi v tem ker je bil Eden v svojem govoru napram Nemčiji 'tako koncilianten, kateri je predocil, da je doslej prejela posojila v istem iznosu, kolikor je Velika Britanija prejela od Nemčije zlata na račun reparacij in da je razen tega trgovinska pogodba iz leta 1934, ki je še vedno v veljavi, osi-gurala Nemčiji aktivo 45% celotne medsebojne trgovske izmenjave. Italijansko časopisje z nezaupanjem označuje simpatije, ki jih Eden izkazuje Nemčiji. Pri tem se povdarjajo ekonomske koristi, ki jih je Velika Britanija dala Nemčiji in so.v tukajšnjih krogih smatra to kot dokaz za posvežitev spomina, kako je Velika Britanija doslej pomagala Nemčiji ter ji sedaj Eden obljublja, da bo Velika Britanija postopala tako tudi v bodoče in da bo s simpatijami o-lajševala vsako akcijo, da se Nemčija osvobodi raznih gospodarskih težkoč. V zvezi s tem opozarjao tuk. krogi ra senzacionalni članek londonskih »Times«, v katerem se odkrito priznava utemeljenost nemških kol. aspiracij. Takšno sim patično zadržanje Velike Britanije napram Nemčiji ter hladno in rezervirano ravnanje napram Italiji je moralo zbuditi v Italiji nejevoljo in je to negodovanje še pojačeno z Edenovim povdarkom, da je izključeno, da bi Velika Britanija odobravala katerikoli poskus, da se Nemčija obkoli, ter izrazil pri tem željo, da se osigura ekonomsko in politično sodelovanje med Veliko Britanijo in Nem čijo. Vprašanje Sredozemskega morja se more po Edenovih kategoričnih izjavah reševati samo v okviru Društva narodov, in je s tem Velika Britanija napotila Italijo, da v svrho reševanja svojih vitalnih interesov regulira svoje odnošaje z Društvom narodov.
©d lHashSngtona do Bagdada
Tekoči teden so bili na svetovno poetičnem pozorišču važni dogodki. V središču teh dogodkov stoji osebnost ameriškega predsednika Roosevelta, ki |e z ogromno večino zmagal proti svojemu glavnemu kandidatu Landonu. Ni bila lahka borba Franklina Roosevelta Proti ortodoksni smeri ameriške gospodarske politike, ki so jo vodili ameriški trusti. banke, borze in veliki koncerni, ki jim je Roosevelt s svojim New Dealom napovedal borbo na življenje in smrt in katerih podporo je v sedanji volilni borbi 'zgubil. Toda ameriški narod je zrel ter Praktičen in ni samo radi gospodarsko reformnih vprašanj dal svojega ponovnega zaupanja Franklinu Rooseveltu. Leta 1932 je sfrčal Hoover kot predsednik USA, ker ni mogel zavreti globoke krize, ki je prevzela ameriško gospodarstvo. V lej težnji za izgubljeno »prosperity« je tedaj ameriški narod izvolil Rooseveita. In za časa njegovega predsednikovanja se je jelo vračati ameriško blagostanje 'n ameriška prosoerity. Radi zlate struje, ki se je zadnje čase prelivala iz Evrope v Ameriko, je postala Amerika najbolj z zlatom založena država. Produktivna moč industrije se je dvignila za sedminko, produkcijski obseg pa za i"etilno. Roosevelt je triumfalno zmagal. Kdo bi se še čudil?
*
Drugi važnejši dogodek je bila rekonstrukcija dunajske vlade, ki je nastopila tik pred dunajsko konferenco držav podpisnic rimskega pakta. Več kakor vse dunajske službene objave in komunikeji Pa povedo liki novih ministrov v dunajski vladi. V vladi je sjcer še ostal na-r&dno socialistični simpatizer dr, Gleise Uorstenau, ki je bil doslej minister brez Ustnice in ki bo sedaj vodil posle notranje uprave, od katere pa so se oddehle Pgepde varnostnega značaja, katerih kodstvo je prevzel dosedanji poslanik v Budimpešti Udo Ncustadter-Stiirmer, ki velja kot odločen nasprotnik narodnih Socialistov in prav tako tudi kot brezkompromisen sovražnik bivšega podkan-£olarja kneza Starhemberga. četudi je b'I svojčas eksponiran hajmverovec. Pri bodkancclarju generalu Hiilgerthu, ki je 2Pun iz koroške zgodovine, prevladujejo Monarhistična prizadevanja, pri vseh °stalih pa več ali manj klerikalno monar-Mstične težnje. Zdi se, da so v ozadju boki posebni računi, katerih končni za-,‘iučki pa še niso povsem jasni in Omni...
Medtem, ko so se v Pragi v navzbč-a°sti romunskega kralja in prestolona-j.odpika dajali jasni, močni povdarki soparnost' Male antante in se je v Ankari °vala močna veriga držav Balkanske ?Veze pa je v Bagdadu nenadoma iz-, fuhnii puč. k; delo Kurda Farika Be-i.lrja Sidkija, voditelja arabsko nacionalne reformistične struje. Po njegovi J)]ji je bil imenovan za novega predsed-'ka iraške vlade Seyid Hikmat Sulej-s an Po rodu Turk. ki je izjavil, da je ' stavil svojo vlado potem, ko je kralj J?7,1 pristal na zahteve iraške vojske. s- bdi komaj 24Ietni kralj Gazi je doslej er podpiral arabsko nacionalistične tov v Uaku in se bo vsaj do go-v e meje naibrže izrekel za politiko no-r, v'ade. V ozadju pa je Beklr Sidki ««»? osebnost ki je poveljnik onega Bek- 'ra?1ce vojske ki ie poklala Asirca. lr Sidki je v posebni spomenici za-
150.000 §&di$mmdk...
PARIZ, 7. novembra. Po vesteh iz Madrida, ki se potrjujejo v Barceloni, je katalonska vlada poslala na pomoč Madridu 35.000 katalonskih miličnikov. Doslej je barcelonska vlada stala na stališču, da se katalonske čete morejo uporabiti izključno na katalonskih bojiščih. Toda, ker ie usoda Madrida tesno povezana z usodo Katalonije ter obratno, je katalonska vlada poslala Madridu pomoč na intervencijo sovjetskega generalnega konzula v Barceloni. V borbah proti nacionalistom nastopajo tudi veliki sovjetski tanki 18 ton s topovi 40 mm, ki so urejeni za daljše borbe. V prvi fazi borb so ti ogromni
BERLIN, 7. novembra. Predvidoma bo še danes ali jutri nemška vlada razpisala notranje posojilo v višini 500 milijonov mark, od katerih morajo prispevati banke
hteval od sedanjega predsednika iraške vlade generala Yasina, da poda demisijo, ki je tudi sledila. Ta puč je prišel preko noči in je potekel brez krvi. In vendar so za zagrinjalom teh dogodkov važne stvari, saj sedi na iraškem sedlu vlada, ki je protibritansko razpoložena in ki bo nedvomno vodila skrajno arabsko nacionalistično politiko Bekir Sidki je znan kot pristaš panarabskih načrtov in ustvaritve velike, samostojne arabske države. Povod za politični preokret v Iraku so dali prav gotovo palestinski dogodki, ki
tanki izzvali pri maroških četah ogromno paniko, vendar je strah sedaj likvidiran. Vojna tehnika je sedaj na obeh straneh izenačena s to nepriliko Francovih čet, da še nimajo tako velikih tankov, amp$k razpolagajo samo z manjšimi tanki stadej šega tipa, ki so se doslej izkazali kot zelo dobri v državljanski vojni, ki pa ne mo rejo održati borbe z velikimi modernimi ruskimi tanki. Kar se pa tiče letalstva pa so nacionalisti na boljšem, ker se zdi, da so nacionalistični piloti boljši in spretnejši v borbi. Doslej je španska drž. vojna zahtevala 200 000 človeških žrtev, med katerimi je bilo 150.000 justificiranih.
400 milj. zavarovvalnice pa 100 milijonov mark. Notranje posojilo bo služilo kot temelj za izvedbo gospodarske štiriletke.
so močno razburili ves okolni arabski svet. Velika Britanija ne bo najbrže proti temu ničesar storila. Modrost njene politike je v čakanjij, da situacija dozori. Zanimivejša pa kakor navajanje vzrokov in povodov bi bila ugotovitev, kdo je Imel na tem prevratu največji interes.
V tem so si informacije precej različne. Po nekaterih so v ozadju boljševlki, po drugih Nemci ter Italijani. Abesinska vojna je prav gotovo ves ta svet onstran Rdečega morja podnetil k živahnemu odporu. S temi raznimi psihološkimi dej-
ji&tH
Pod predsedstvom mestnega predsednika g. dr. Juvana se je vršila včeraj zvečer v mestni posvetovalnici 13. redna seja mestnega sveta mariborske mestne občine, ki so ji skoraj polnoštevilno prisostvovali občinski odborniki. Seje se je udeležil tudi sreski načelnik za Maribor levi breg g. Popovič.
Po odobritvi zapisnika zadnje redne seje so bili na predlog g. dr. Juvana imenovani v novi upravni odbor za državne meščanske šole občinski svetniki gg. Grčar, Klančič, Jemec in Ozvatič, kot zastopnik okoliških občin pa predsednik občine Studenci g. Kaloh. Mestni predsednik je nato poročal, da se je 45. pehotnemu polku odobril za proslavo njegove krstne slave znesek 3000 dinarjev. Ob koncu svojega poročila je dr. A. Juvan prečita! nujen predlog občinskega svetnika Hohnjeca, ki so ga podpisali skoro vsi občinski svetniki, in sicer glede realizacije mariborske tržnice. V spomenici se navaja, naj naroči mestni predsednik mestnemu gradbenemu uradu, da poišče primeren prostor, kjer naj bi se tržnica gradila, mestni predsednik pa se naproša, da najde za graditev tržnice potrebne kredite. Mestni predsednik je sprejel nujnost predloga, omenil pa je, da ne bo mogoče tržnice zgraditi iz proračunskih sred stev, marveč da bo zato treba najeti posojilo. S to spomenico je bil končno tudi ovržen svoječasni predlog, po katerem naj bi se tržnica postavila na Tavčarjevem posestvu v Kopališki ulici.
Nato so sledila poročila posameznih od sekov, in sicer je najpreje poročal za prvi odsek občinski svetnik g. dr. Ferdo Miler. Pritožba tvrdke J. Hutter in drug zoper odmerjeno takso za surovi ogled zgradbe je bila zavrnjena in se pritožba predloži banski upravi, ki naj načelno odloči o sporu. Mestni svet je nato zavrnil pritožbe proti odmeri hišne najemniosKe davščine, ki so jo vložili Josip Benko, Ivana Vindiš, Edita Šega, Aleksij Rosen-fekl, Elizabeta Trop, I. Mariborska delav ska pekarna, Maks in Milka Plauc in Leo-poldina Lovrec, dočim se je pritožbi proti jamstvenemu plačilnemu nalogu in prošnji A. Macarola za milostno znižanje prirastkarine ugodilo. Tudi je bilo ugodeno pritožbi Franca Perglerja proti jamstvu za občinsko trošarino. Ostale točke dnevnega reda iz prvega odseka so se obravnavale v tajni seji.
Za drugi odsek je poročal občinski svet nik g. Aljančič. Odobrena je bila pogodba z Društvom za varstvo mladine glede najema Delavskega azila. Prošnji trgovca Ivana Slavinca se je ugodilo pod pogo- * jem, da odstopi 5% zneska Pomožni akciji. Ob tej priliki je mestni svet napravil načelni sklep, da bo občina vnovčila nakazila za živila le pri tistih trgovcih, na katerih Ime se glasijo nakaznice in bodo moral] v bodoče brezposelni nakaznice j mestne občine za življenske potrebščine I	(Se	nadaljuje na 3. strani.)
stvi računajoč si britanska diplomacija prizadeva, da si ustvari močan prednje-azijski blok prijateljskih držav od turške maloazijske obale pa do Perzijskega zaliva. Temu ali onemu morda- ti načrti niso všeč. Kot viden znak miniranja te velike zasnove se sicer izolirano pojavlja iraški dogodek, ki vzplamteva kot močan odraz želje vseh arabskih- plemen po ustvaritvi samostojne vsearabske državne celote.
Okua m svet
Amerika zemlia vseh mogočih nemožnorti
V Zedinjenih ameriških državah je še nekaj držav, ki še vedno prepovedujejo nikotin, t. j. prodajo tobaka, čeprav je prohibicija ukinjena. V te države ne sme nihče uvažati tobaka. Kadar drvi vlak proti Kaliforniji, opominja sprevodnik ‘potnike, naj ne kadijo, ker po zakonu kajenje na tem državnem teritoriju ni dovoljeno.
V Zedinjenih državah so še dandanes v veljavi čudni, prečudni zakoni, ki so jih pred par stoletji sestavili predniki, poznejši zakonodavci pa so jih pozabili razveljaviti. Ostali so še vedno pravo-močni in jih radi tega sodniki lahko nemoteno uporabljalo. Treba je le, da se na 'nje sklicuje državljan, ki je tem starim in zastarelim zakonom prodrl do obisti, s kratka človek, ki se na nje razume in ki mu kaj takega pride na um.
»Modra tišina«.
Tako se, na pr., v državah New-En-gland naenkrat domisli kakšen mestni župan ali predstojnik mestne policije, da obstojajo tako zvani »modri zakoni«, ki so jih svojčas postavili strogo verni puritanci. Po teh zakonih ni ob nedeljah prepovedana samo kakršnakoli zabava, ampak tudi vsako petje razen nabožne^ ga. Po istem zakonu lahko mestni župan .še dandanes prepove promet vsakršnih vozil, ker je bilo tudi to svojčas ob nedeljah in praznikih strogo prepovedano. Mestni župan lahko potemtakem, sklicujoč se na omenjeni zakon, ponovno vzpostavi »modro tišino«, to se pravi: ustavi lahko vse avtomobile in pokliče na odgovornost fante in dekleta, kojim je mogoče dokazati, da so ob nedeljah prepevali kakšne poskočnice ob veseli godbi.
Kegljači, zapeljivci in ločenci.
V državi Ohio je po zakonu prepovedano kegljanje.-Po vsem videzu je bila takrat, ko je zakon proti kegljanju stopil v življenje, kegljaška strast v tej državi
Slavna Ietalka miss Dorothy v višinah
zračnih
so izdali ta zakon v korist otrok, za koje so prebivalci tega mesta iz umevnih vzrokov v velikih skrbeh.
Hotelirji in konji.
Da vsi ti zakoni niso samo na papirju, ampak da jih še dandanes včasih uporabljajo, o tem priča dogodek, ki se je nedavno primeril ravnatelju nekega hotela v Bostonu. V njegov hotel je nam-
y ktaijestm iene
tako močna, nalezljiva in usodna, da je radi nje prišlo na boben mnogo dobrih in trdnih posestev. Radi tega so kegljanje sploh zabranili. — V Floridi posebno strogo kaznujejo zapeljivce. Najstrožja kazen lahko doleti možaka, ki je '-zapeljal, recimo, sosedovo kuharico, potem *>a jo mora vzeti še za ženo — če še ni oženjen. — Država Carolina čuva nravnost prav tako strogo. V tej državi ne pripozna postava prav nobenega razloga za ločitev zakona. Kdor se hoče ločiti, se mora v takem primeru podati v drugo državo. Poseben zakon odreja tudi to, da mora biti med zakonskima posteljama najmanj pol metra razmaha.
V Ballinghamu, ki leži v državi Wa-shington, je prepovedano javno čftanje dram (nemara zato, ker so tam nekoč ubili radi tega nekega slabega dramatika).
Ne več kakor šest oblek, psi, britje, voda.
V državi Illinois se je pobrigal zakon tudi zato, da nobena ženska ne more »poskusiti« več kakor šest oblek v isti modni trgovini. Ta zakon pripisujejo dejstvu, da je neki odlični »mestni 063« imel sam modno trgovino, kjer si je v tem pogledu menda nabral slabih izkušenj. —
V državi Pennsylvaniji sme imeti psa samo ameriški državljan. Kdor ni državljan, si lahko kupuje hiše in zemljišča, lahko po mili volji bogati in živi srečno « svojo družino, je lahko splošno ugleden človek, pri vsem tem pa ne sme imeti psa. — V »modrem zakonu« države Connecticut je prepovedano ob nedeljah tudi britje. V isti državi ne smejo ljudje ob nedeljah prekoračiti nekega določenega potoka in sploh ne smejo preko nobene vode. — V Floridi leži mesto Man-culla. Meščani so na svoj rodni kraj nenavadno ponosni in so silno občutljivi za kritiko, ki bi bila kdaj lahko tudi ne-povoljna. O tem najbolje priča določba, da mora plačati globo vsakdo, kdor se nepovoljno izrazi o njifiovem mestu. Te kazni nikakor niso male: sto dolarjev ali pa v zapor za mesec dni.
Vedno kriv mož.
V Ameriki imamo državo, kjer je za, kakršenkoli čin svoje žene kriv vedno j Kazalec na uri je kazal na sesto uro. mož. Izvzeti so samo slučaji, kadar bi Na dano povelje so čete zapustile svoja
reč prišel gentleman, ki je zahteval zase sobo, razen tega pa bi rad dobil prosto-* ra za svoje konje in voz. Hotelskega ravnatelja je to seveda iznenadilo. Ker pa se je gentleman skliceval na staje državne zakone, po kojih je hotelir pod kaznijo dolžan, da spravi pod streho voz svojega gosta in da se pobriga za krm njegovim konjem, je moral hotelski lastnik na svoje stroške spraviti konje m voz v neki hlev.
Ta dogodek je dvignil nenavadno senzacijo v vsej Ameriki, ki ima še vedno tako izredno mnogo smisla za tradicijo, ki vzbuja obenem senzacijo in smeh.
13 žena in deklet zaustavilo pohod nacionalističnih čet
Obroč okrog Madrida se vedno bolj zožuje. Na praznik Vseh svetih so divjali v teh predelih vojne črte obupne borbe. Nacionalisti so zavzeli po hudih bojih nekaj vasi, kjer so se zadržavale do sedaj vladne čete. Med temi vasmi je tudi vas Bondlla dela Monte, ki leži 15 kilometrov oddaljeno od Madrida.
Vasica Bondila dela Monte v vrtincu hudih borb.
Po vesteh nekega ameriškega novinarja, ki je bil ves čas borb v prednjih linijah nacionalističnih čet, se je v tej vasi odigrala grozna tragedija. Ob jutranjih urah je bil izvršen napad na vas. Nacionalistične čete so se utaborile na vaškem pokopališču in si izkopale jarke, ter se pripravile za napad. Vse je bilo mirno.
Neposredno pred napadom...
Glavni oddelek nacionalističnih napadalnih oddelkov je v jutranjih urah čakal na trenotek za spopad. Samo še nekaj minut je manjkalo. Napad bi moral biti izveden točno ob 6. uri zjutraj. Vojaki so čakali v mirni pripravljenosti. Mirni so bili tembolj, ker so po miru v vasi sklepali, da je vas na napad nepripravljena. Niti sanjali niso 0 kakšni obrambi, ki naj bi jih tu čakala, že so si v mislih predstavljali, kako bodo preko vasi korakali proti Madridu.
Napad se prične.
moral za tak čin sesti mož na električni stol. Samo v smrt torej ni treba možu, vseh drugih kazni za krivdo svoje žene pa se ne more izogniti! Če pri tem pomislimo še na to, da velja ta zakon v deželi Mormonov, kjer je splošno razširjeno mnogoženstvo, potem nam pač zastane dih, saj na ta način iahko sedi rnož vse svoje življenje v ječi. V Alabami je mož prav tako kriv za grehe svoje žene, vendar pa zakon daje možu vsaj pravico, da lahko sam primerno kaznuje svojo ženo. Zakon je pa tudi v tem po-gkdu zelo natančen: Mož sme uporabiti samo palico, ki ne sme biti debelejša od palca...
V Vancouveru določa zakon, da tro-kolesa ne smejo voziti hitreje kakor petnajst kilometrov na uro. Po vsem videzu
skrivališča med grobovi in križi ter odkorakale v vas v razviti bojni liniji. Ko je bil pohod dodobra razvit, so vkorakali v vas. Toda v tem trenotku se je zgodilo nekaj nepričakovanega in nezaslišanega. Iz vseh oken, iz streh in iz zvonika se je vsula na korakajoče čete toča krogel. Zaregljale so strojnice. Posamezniki so bili radi tega nenadnega in nepričakovanega napada tako presenečeni, da so izgubili pri tem glavo. Ni-kdo ni vedel izhoda iz te zagate. Cele gruče ranjenih so se valjale po tleh. Jok in krik na vse strani. Prvi napad nacionalističnih čet je bil j tem odbit.
Napadalci so se zatem skrili v skrivališča in od tu obvestili čete, ki so bile v ozadju, o vsem, kar se je ravnokar pripetilo. Razpršenim četam so prišli na po-
moč oddelki strojnic in topništvo, ki je začelo bruhati ogenj in žveplo na kmetsko vasico, ki so jo kmalu zatem zaje« ognjeni zublji. Po končanem obstreljeva-. »ju so nacionalistične žete udrle v vas, kjer se je vnela krvava bitka moža prot* možu. Le s težavo so prodrli nacionalisti do zadnjih hiš v vasi, kjer so pa zadeli na nepričakovan odpor. Iz vseh oken so zijale cevi pušk in strojnic. Vrste napadalcev so se pričele redčiti, mrtvi in ranjeni so ležali vsepovprek.
13 mrtvih žena in deklet...
Zopet so se morali nacionalisti umakniti in osredotočiti ves ogenj samo na to hišo, iz katere je dosedaj bruhal ogenj iz pušk in strojnic. Vse zidovje hiše je bilo dobesedno preluknjano od neštetih strelov. Prej ponosna kmetska stavba je bila na mah spremenjena v razvaline. Vse ie utihnilo, smrtonosni ogenj iz hišnih oken je prenehal. Izgledalo je, kakor da je vse mrtvo. Ko so se pa nacionalisti spet približali razvalinam, so jih iz ruševin pozdravili nepričakovani streli iz pušk. Padle so nove žrtve. Z nasajenimi bajoneti so zamogli udreti nacionalisti v notranjost hiše. Tu so našli mnogo mrtvih in ranjenih. Pri natančnejšem pregledu mrtvih trupel so na veliko začudenje ugotovili, da so bili napadalci same žene in dekleta, ki so se zabarikadirale v hiši in jo branile do poslednjega diha. Te žene je vodil neki narednik. Mlade žene so ležale tu z neštetimi ranami v telesu in se valjale v krvi. Med njimi je bilo tudi mnogo takih, ki so morda še pred nedavnim sanjarile o sreči, ki si jo bodo ustvarile ob strani svojih izvoljenih mož. Nacionaliste je ta izredna hrabrost španskih deklet in žena globoko pretresla in so njihovo hrabrost počastili s tem. da so jih zakopali v skupen grob, ki so ga okrasili z velikim križem.
Če boste Vil..
Ženin: Tako Janezek. Danes poročim tvojo sestrico in jo vzamem za ženo-Peljal jo bom v drugo državo in Živel 'f njo sam daleč od tebe. Ali ti ne bo n'c dolgčas, ali boš vzdržal to samoto?
Janezek: Zame se kar nič ne bojte: vprašanje je pa, kako bo z Vami in če boste Vi vzdržali v samoti.
iffffftftfjfff MA
Novi romunski balkanski institut. Po
zaslugi znanega romunskega zgodovinarja in učenjaka prof. N. Jorge se bo ustanovil v južnoalbanskem kraju Santi Que-ranta, kjer je albanska vlada odstopila romunskemu učenjaku v priznanje njegovih zaslug za raziskovanje albansko ifirske prazgodovine primerno posestvo za osebno razvedrilo, poseben arheološki institut. Del tega zemljišča pa je prof. Jorga odstopil romunski državi in se bo tamkaj zgradilo poslopje novega instituta s prostori za muzejske in druge zbirke. Prihodnjo pomlad se bo podala tjakaj posebna romunska arheološka delegacija, ki bo pričela s sistematičnimi izkopavanji ter proučavanji tamošnjih razmer. Novi institut bo primerno dopolnilo bi-zantološkega in jugovzhodno evropskega instituta v Bukarešti, ki ju je bil ustanovi! Jorga.
Čehosiovaška knjiga v Ljubljani Kakor znano, je organizirala ljubi j, Jugoslo-vensko čehosiovaška liga razsta-vo če-
hoslovaške knjige v Ljubljani, ki je bila otvorjena dne 28. oktobra t. 1. na narodni praznik ČSR. Razstava obsega 2000 publikacij, ki so v razstavnih prostorih v ljubljanskem Trgovskem domu razdeljene na 19 skupin. Publikacije so dale na razpolago vodilne čehoslovaške založbe s posredovanjem praškega Slovanskega instituta.
Reforme v turščini. Nedavno se je vršil v Carigradu III. turški lingvistični kongres, ki mu je prisostvoval sam predsednik turške republike Kemal Ataturk, ki je, kakor znano, dal glavno pobudo za reforme turškega jezika. Turščina predstavlja mešanico treh jezikov, in siccr 1. čiste turščine, ki je turanska veja uraloaltajske skupine, 2. arabščina, ki spada v skupino semitskih jezikov, 3. perzijskega jezika, ki spada v indoevropsko skupino. Kemalova reforma turškega jezika, ki gre za izločitvijo arabskih in perzijskih besed, je po uvedbi latinice med najpomembnejšim? filološkimi dogodki na svetu. Namen tega tretjega filološkega’ kongresa je bil. da se sestavi poseben turški slovar in so tur-
ški filologi zbrali okoli 150.000 turških besed. Kakor znano pa se poslužujejo naj-‘nteligentnejši Turki komaj 20.000 besed in je ob tem -razviden ogromen pomen zbiranja turških besed, saj je bil turški jezik doslej pretežno prepojen z arabskimi in perzijskimi jezikovnimi elementi, ki so se skušali čistiti z turščne. Toda proti temu čiščenju se je pojavila nova teorija, o kateri že delj časa pišejo turški listi in v smislu katere je bila turščina osnova vseh svetovnih jezikov, radi česar ni treba izločevati iz turščine nikakš-nih tujih besednih elementov, ker da so itak vse besede turškega izvora. Turški filolgi so glede utemeljenosti te teorije prepričali nekatere udeležence na kongresu in si prizadevajo, da dobi ta teorija zakonsko veljavo.
Radijske sporede za kratke, srednje in normalne valove ter pregledno razpredelnico najzanimivejših oddaj dobite lahko samo v »Našem valu«. Ljubitelji opere in opernih prenosov imajo stalno operno prilogo s točnimi — za radijske poslušalce nosebej prirejenimi — izvlečki oper, ki jih oddajajo' domače in evropske
postaje. Stalne rubrike v »Našem valu* So: Radiofonija, Izza kulis opere in dra-me ( slikami), Kaj vse se izve iz fil1^' skih ateljejev (s slikami). Slike k vaZ' kotiček, Po opernem svetu, Slike iz novih filmov, karikature. V novi številk nejšim oddajam v naši postaji, Leica fot® imate še sledeče prispevke: Pojasnila j* spremembam radijskega pravilnika, svetišču naših igralcev, Sabina Peters dekle Trena, Ob 15letnici Šentjakobske^ odra, Nova češka opera v Ljubljani: Rji' dolf Karel: Botra smrt, Ofenbach: H°*!' manove pripovedke. Poleg navedenih prispevkov prinaša nova številka še na^T ljevanje prevoda znamenitega dela <*' Waldemarja Wasielewskega »TelepaW in jasnovidstvo«, ki spada med najbolj dela s tega področja in se vzlic str°jL znanstveni vsebini odlikuje še po tem. “ je pisano v lahko razumljivem slogu napetem pripovedovalnem tonu. No ‘ številka prinaša tudi lepo število krasni reprodukcij del mladih slovenskih slikaj jev in kiparjev, ki razstavljajo sedaj Ljubljani.
Mmimke k& Mlu&skž mv&š
Drzni rokovnjači odpeljali
biagaino s 50.000 dinarji
Veliki vlomi v zadnjem času so dokaz. da je na delu neizsledena vlomilska tolpa, ki ogroža naše podeželje. Po zadnjih velikih vlomih v Slovenskih goricah, zlasti pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, kjer so izropali trgovino Milenke Zorkove, je prispelo danes poročilo o dveh velikih vlomih. Naš dopisnik nam sporoča, da so še neizsledeni drvmi rokomavhi vdrli pri g. Antonu
Jelenu, skladiščniku v BoraČevi pri Radencih, ter odpeljali blagajno, v kateri je bilo več denarja ter računajo škodo na skupno 50.000 dinarjev. Oblaslva vršijo intenzivne poizvedbe ter je odšel na mesto vloma mariborski daktiloskop, da ugotovi točno okoliščine, pod katerimi so izvršili drzni rokovnjači izredno predrzen vlom, pod katerega vtisom stoji vsa tamošnja okolica. Sumijo, tla je tudi
topot na del« spretna vlomilska ciganska tolpa, ki je po opravljenem delu izginila v neznano smer.
Drugo poročilo pa je prispelo iz Moškanjcev pri Ptuju, kjer so tudi drzni vlomilci izropali neko tamošnjo trgovino ter se v cilju izsleditve krivcev vršijo intenzivne poizvedbe.
Dramatski odsek Sokola Maribor H.
Pobrežje ima zopet polne roke dela. Priprave za uprizoritev operete »On in njegova sestra« so v polnem teku. Opereta se bo igrala v najkrajšem času, prosimo I« že sedaj vse članstvo in p. n. občii> stvo, da nas razveseli s polnoštevilno u-deležbo. Zdravo!
Zvečer ob 17.30 »prejem ljubljanske poštne godbe na glavnem kolodvora. Nato povodca do Uniona.
Ljabiteiiem mladine m umetnosti1. Društvo »Jadrsn« vljudno vabi na umetniški violinski koncert, ki ga predvaja brezposelna dipl. prof. glasbe gdč. Jožica •Kalc ob spremlf2vanju na klavirju znanega skladatelja g. prof. Vasilija Mirka, d»e 11. novembra t. 1. ob 20. uri v dvorani Ljudske Hniverze (Slomškov trg). Spored obsega dela najboljših skladateljev: Bacha, Beethovna, Dvoraka, Mozarta, Pagatrinija, Pugnanija in Kreisler-ja. Z obiskom tega koncerta podprete stremljenja mlade umetnice, kateri bo vaša udeležba v največje zadoščenje !n spodbudo. Mariboričani dokažite, da ljubite mladino in znate ceniti njen trud. Obenem fejpričajte, da je govorica o pomanjkanju glasbeno vzgojene iti g;asbe-no čuteče publike v Mariboru neresnična! K obiini udeležbi vabi društvo »Jadra«*.
Prva dobrodelna tombola v prihodnjem letu. Podmladek Rdečega križa v Mariboru je sklenil prirediti prvo nedeljo v aprilu prihodnjega leta veliko dobrodelno tombolo, čije čisti dobiček se porabi za vzdrževanje ferialmli kolonij za slabotne otroke. Društva in korporacije se naprošajo, da ta dan vpoštevajo.
Gostilna pri »Lipi«, Radvanje. Najlepša izletna točka. Pripravna za vsako prireditev. Izborna vina, Tscheligijevo pivo. Vsak čas topla in mrzla jedila. Jutri v nedeljo koncert, pojedina domačih klobas. Se priporoča I. Račič.
Halo! 8. novembra vsi v Sv. Peter na veselico, ki jo priredi tamkajšnja koles, .sekcija »Perun« v gostilni Lindič (Božič), kjer boste postreženi z martinovo gosko in domačimi kolinami.
Lutkovno gledališče Sokola Maribor I.
igra v nedeljo dne 7. XI. 1936. ob 3. uri popoldne »Rdečo kapico«.
Kam 'gremo? Gostilna Golob M. (prej Novačan, Košaki), pristna domača kapica 8.—, 10.— Din. Domače klobasa. Meso iz »kible«, domača močnata jedila.
Gostilna Krempl, divjačina, perutnina, domače klobase itd. sortirana vina.
Perle-Buh^*"*
FRANJO N O ¥A K
Veitinjska 7, Koroifca 8, tol. 29-05
6 ksH & mm
Mariborski slikarji razstavljajo. Jutri teden se otvori v beli unionski dvorani V. slikarska razstava tukajšnjega kluba »Brazde«, na kateri bodo razstavili svo ja dela kipar Vlado Stoviček ter slikarji Ante Trstenjak, prof. Jirak, Zoran Mušič, prof. Koster ter g. Slapernik.
Odisejada brezposelnega delavca. Avstrijska obmejna policija je izročila našim oblastem 40-ietnega delavca Franca Nagyja, ki je rojen v Banjaluki, pristojen pa na Madjarsko.-Ko so Madjari svojčas izgnali jugoslovenske delavce, so tudi naša oblastva izgnala več mad-jarskih delavcev, med njimi tudi Na-gyja. Poslali so ga pri Subotici preko meje, toda nekaj dni zatem so ga Madja-
Prihodnji uradni dan zbornice TOI se
vrši pri podpisanem združenju v torek,
10. t. m. od 8.—12. ure in ne kot običajno v sredo. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
SiadtU kmetki ktuk W*M Rmsi
KhoSi cesta št. 2^
Mestni avtobusni promet. 7. in 8. nov
posebna vožnja na Pohorje. V soboto
7. 11. vozi avtobus ob 16. uri, v nedeljo
8. 11. pa ob 7. uri zjutraj iz Glavnega trga. Cena do Reke Din 12.—- do Pohorskega doma Din 20.—. Ako bo zadostno število prijav, bo vozil avtobus tudi v nedeljo ob 18. uri iz Pohorskega doma v Maribor.
Javna zahvala. Za vse iskrene izraze sočutja in sokolske ljubezni ter bratstva, ki smo ga bili deležni o priliki odkritja nagrobnega spomenika našemu nepozabnemu sinu Tomislavu Jenšacu, naraščajniku Sokolskega društva Maribor I., čutimo prijetno dolžnost izreči na tesn mestu javno zahvalo Sokolskemu društvu Maribor L, njegovim naraščajnikom, nadalje bratoma Sosiču in Štoku, ki imata na odkritju spomenika največ zaslug, sokolski deci za vence in cvetje, pevcem Jadranašem za žalostinke in govornikom br. podstarosti Mohorku, naraščajniku Šušterčiču, župnemu starosti br. dr. Gorišku in Sokoliču Staniču Dušanu za prisrčno deklamacijo. Prav iskrena hvala
Obiščite jttfcri v nedeljo 8. t. m. zadnjo letošnjo nogometno tekmo
▼ Mariboru
SK Železničar
Na stadion« SK Železničarja ob 14*30.
Ob vsakem vremenu!
ri zopet poslali nazaj v Jugoslavijo. To se je nekajkrat zgodilo, tako da je bil Nagy neprestano na potovanju. Naša ob lastva so ga pred nedavnim izgnala v Avstrijo, so ga pa zopet poslali nazaj k nam. Sedaj se Nagy nahaja v Mariboru in mora čakati odločitve, kaj bodo sedaj z njim._______________________________________
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
vsem, ki ste na tako dostojen način počastili spominsko nagrobno svečanost v spominu na našega nepozabnega sina Tomislava. Maribor, dne 7. novembra 1936. — Družina J e n š a c.
Blasnikova Velika Pratika za 1. 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen m domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mla-
_j£ ■
Sobota, 7. novembra ob JO. mm skl primaš*. Red C.
#adeHa, 8. novembra ob 15. «&: »tanili sanje v doto* šentttorjamifc. Ob ».
uri: »Ciganski pritnaš«.
Ponedeflek, 9. novembrac Zapato. Skrbinškov* proslava v mariborskem
gledališču se vrši prihodnji teden. Gosp. Milan Skrbinšek, znani ljubljanski režiser in igralec, ki je deloval pred leti tudi y mariborskem giedafišču, bo nastopil ob 35 letnici umetniškega delovat«® v vtogi dr. Morella v »Prvi legiji«.
Nedelja v gledališču. PopoJdamfo i*ed stava bo Cankarjeva znana in prav dobro uspela farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je obenem na&oij o-'biskana predstava dosedanje seeone. —> Okoliško občinstvo opozarjamo, da je konec te predstave Se pred W. fe.) uto, tako da bodo vlaki še na vse strani na razpolago. — Zvečer ponove zelo mefo-diozno ter prav zabavno opereto »Ciganski pr imaš«. Delo je ob vseh dosedanjih predstavah napolnilo gledališče.
Opozarjamo na prihodnjo dramsko pse mi er« »Ukročena trmoglavka«, ki bo v začetku prihodnjega tedna. 'H mmeo igrana, lahkotna ter z blestečo gMkkm-tostio pisana Shakespearejeva komedij, ki pojde čez mariborski oder v posebni režiji in inscenaciji glavnega režiserja J. Koviča (komedija se godi v Italiji tor bo igrana v stilu comedie deH’a^. 9*£je trinajst, odmor je po 7. sliki.
»Pohujšanje v dolini šentfferiamfci« — popoldanska predstava. V nedeljo 8. ti«, uprizore kot popoldansko predstavo Cankarjevo znamenito farso Pnhnjtflnjn v dolini šentflorjanski«. Predstava konča že pred 17. uro ter ima^o zato zonami obiskovalci zveae e vlaki na vse strani, V začetku prihodnjega tedna lip premiera »Ukročena trmoglavka« »vrstne Shakespearejeve komediie. ki je lahkote« igra največjih zapletljajev. Itgra bo v i»-žiji in inscenaciji J. Koviča igran« svojemu bistvu primerno rta način komedije deW’ ar te ter zahteva irjena izvedba raaen v umetniškem pogledu Mi tehnično mnogo.
PTUJSKO Petek, 13. novembra ob 20. uri: W*ohiw šanje v dolini šentflorjanski«. Omtaje
Kino Union. Danes najboljša dati njriui
veseloigra »Konfeti«. Hans Moser, Leo Sleaak, Romanowsky in Friedl Gzepa.
da leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v -tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg št. Kl-12 in v trgovinah. Poleg »Veifke Pratike« je izšla tudi Mala pratika za 1. 1937«» ki velja samo 2 Din 50 para. Ta je razširjena zlasti na Štajerskem, kjer se je doslej oeupravifce-no šopiril nemški »Bauernkatender* ie Gradca.
faiadaijevanje poročila obč. seje na 1. si) •
raalteirati pri trgovcu, čigar ime je zapisano na nakazilih. Občinski svet je nato soglasno odobril 40 prošenj za ubožne
Podpore v smislu odsekovega predloga.
Za tretji odsek je poročal občinski svet. g. Stabej. Prošnji Ivana Sluge za podaljšanje obveze glede zgraditve enonadstropne stanovanjske hiše v Levstikovi u. 39 se ugodi m se podaljša obveznost zgraditve stanovanjskega poslopja za ttadalnjih 5 let. Juliju Glaserju se je odobrila parcelacija njegovega zemljišča v Trdinovi ulici. Tudi je bila odobrena regulacija cestišča Frankopanove ceste ter Se bo regulacija izvršila prihodnjo pomlad. Radi poprave meje med Kralja Petra ir-®>m in parcelo Pokojninskega fonda °dvet. in notarjev na Pralja Petra trgu Je občinski svet sklenil nakup nekaj kv. Petrov zemljišča v svrho regulacije cestišča na omenjenem trgu. Predlog za Preureditev Komenskega trga se odloži v Syrho izdelave točnih in podrobnih načr-*°v. Predlog glede imenovanja ulic se je odstopil odseku, ki je bil svoječasno v to ^»ho ustanovljen.
Za četrti odsek in Mestna podjetja je poročal mestni m duhovni svetnik g. Hrastelj. Mestni svet je odobril pravilnik za literarni fond »Slomškove nagrade«, po katerem bo mestna občina razdelila vsako leto 2500 dinarjev mariborskim pisate ljetm za najboljša dela. V smislu pravilnika se bodo nagrade izplačevale vsako leto dne 24. septembra in bodo književniki svoja dela najkasneje do 20. septembra predložili mestni občini. Določil se je tudi posebni odbor, ki bo dela pregledal, in sicer bodo mestno občino zastopali v tem odboru mestni preds&dnik dr. Juvan ter občinska svetnika prof. Prijatelj in prof. dr. Sušnik. Mestni svet je tudi sklenil, naj se »Slomškova nagrada« razpiše še letos. Glede Javne telet on sk e govorilnice v paviljonu mestne Občine na Aleksandrovi cesti je mestni svet sklenil prepustiti telefonsko celico v eksploatacijo poštni upravi, in sicer proti mesečni najemnini 300 dinarjev.
Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos izplačale mestnim uslužbencem in delavcem božične nagrade, in sicer uslužbencem, ki sipadajo v kategorijo pisarniških uradnikov polovica mesečne plače.
uslužbenci, ki niso pisarniški uradniki in pogodbeni nameščeni uslužbenci pa četrtino mesečne plače, dočim prejmejo delavci eno tedensko plačo. Božične nagrade se bodo izplačale dne I. decembra.
Prošnji trgovca Karla Schmidta za odškodnino Din 50.000 pri nakupu parcete ob Slovenski-Stiro$smayerjevi ulici se ni ugodilo. Tudi sta bili zavrnjeni prošnji najemnika Grajske kleti g. Gr ge Basteti-ča za znižanje najemnine ter prošnja Jadranske straže v Mariboru za odpi9 veseličnega davka. Prošnji Udruženja vojnih invalidov v Mariboru za podelitev voza premoga »a tombolo se je ugodilo. — Leopold Barta je stavil mestni občini predlog glede izrabe ali nakup gramozne jame na Koroški cesti in je mestni svet sklenil, naj občina ponudi g. Barti za odkup omenjene gramozne jame Din 100.000 ki se bodo izplačevali brezobrestno v mesečnih obrokih po 2500 dinarjev. Ant. Topolčniku ter Janku m Ivanji Križan se odobri nakup gradbene parcele v magda-lenskem predmestju, ki sicer po ceni 15 Din za kv. meter. Zavrnjene pa so b#e prošnje Helene Musekove, Viktorja Kristana, Franca ju Marije Bacha ;p
nje prirastkarme. Prošnja Franja Babft iz Krčevine za napeljavo provizoričnega vodova je bila ugodno rešena, prav tako tudi prošnja Zavoda šolskih sester v Mariboru in Kmetijske družbe v Mariboru za pavšakranje uvoznine.
Nadalje je mestni svet odobril materialne izdatke za elektrifikacijo Svečine, ki znaššo 231.986 dinarjev, dočim se bodb mezde in plače krile iz rednega proračuna. Glede osamosvojitve mestnega vodo voda je mestni svet sklenil, da se »otava vodovoda izloči šz jjradbenega »rada in da se preseli uprava v posiopje mestnega vodovoda na Tržaški cesti, kjer s* tudi delavnice.
Za peti odsek >j poročal pod&apan g. Žabot. Prošnja Terezije Krieger m podelitev dovoHia za obrt gostilne v Dravski ulici 1<1 se je odobrila, prav tako tudi prošnja Helene Lakeševe za premestitev trgovine s starimi stvarmi iz Trm svobode 2 v Vetrinjsko ulico 10.
Javni seji je sledila Se tajna, m poročamo o aadeMnili sktepii na drugem mestu.
2odtqe tefefcff/fftf vtstt
Miklas poide v Budimpešto in Km
DUNAJ, 7. novembra. Agencija Havas poroča: Zvezni prezident Miklas se bo v mesecu decembru podal v Budimpešto, da vrne svoječasni obisk madžarskega regenta admirala Nikolaja Horthyja. To bo prvi oficielni obisk zveznega predsednika Miklasa v inozemstvu. Doznava sc, da bo zatem po setil tudi Rim.
Borbe v notranio$ti španske prestolice
AVILA, 7. novembra. Kakor poroča posebui dopisnik agencije Havas, vrši general Franco v glavnem stanu priprave za rešitev vseh z zavzetjem Madrida združenih problemov. Najvažnejše je prehrana prebivalstva, nadalje tehnična služba ter obramba pred eventualnimi nadaljnjimi zračnimi napadi iz katalonske smeri. Madrid je včeraj obiskalo 12 velikih nacionalnih bombarderjev, ki so na različnih mestih metali bombe ter nato izginili.
BURGOS, 7. novembra. Nacionalne čete prodirajo v treh smereh proti Madridu in se borbe nadaljujejo že precej globoko v notranjosti mesta. Na mnogih hišah že vihrajo v smislu poročil bele zastave kot znamenje pripravljenosti h kapitulaciji.
frantoski trgovinski minister v Beograd
BEOGRAD, 7. novembra. V drugi polovici meseca novembra prispe v Beograd francoski trgovinski minister Bastidc z namenom, da se ustvarijo pogoji za razširjenje gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo. Vršijo se priprave za novo trgovinsko pogodbo ined Francijo in Jugoslavijo ter bo naš izvoz v Francijo in za našo plačilno bilanco nova pogodba mnogo ugodnejša kakor dosedanja.
Napredovanja v mestni službi. V višjo položajno skupino so v smislu sklepa včerajšnje tajne seje napredovali magistralni uradniki Ljudevit Zorzut, Dora Golubo-vičeva, Ivanka Braniseljeva, Ela Vaien-eičeva, magistratni poduradnik Ant. Zu-ran ter šolski slugi Gašpar Homer in Iv. Springer.
Mariborska obrt v novi zbornici za TOI. Glavni volilni odbor je potrdil tned drugim kandidature za obe mariborski volilni okrožji v obrtni odsek zbornice za TOJ. Za volilno okrožje Maribor desni breg pride v omenjeni zbornični odsek g. Franjb Bureš, njegov namestnik je klepar Karel Podhraski v Slov. Bistrici. Za volilno okrožje srez Maribor levi breg in mesto Maribor pa Ivan Sojič, njegov namestnik je pek Alojzij Kovačič iz Te-zna. V sedmih volilnih okrožjih sta potrjeni po dve kandidatni listi in se bodo vršile volitve.
Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče d/ Sv. Lenartu v Slov. gor., je s sodbo z dne 18. Vlil. 1936 Kps 265/36, v smislu § 54 uredbe o izvrševanju oču-valnih odredb prepovedalo Dimniku Adol fu, pekovskemu mojstru, rojenemu 7. VI. 1893 pri Sv. Lenartu v Slov. gor., stanujočemu v Sv. Lenartu v Slov. gor., zahajati v krčme za dobo dveh let, to je od 10. XI. 1936 do 10. XI. 1938. Po § 268 kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki se za razglašeno prepoved iz § 55 k. z. pa vendarle postreže taki osebi z opojilam. Sreski načelnik :Popovic.
Iz davkarije. Dne 16, novembra 1936 (v ponedeljek) poteče skrajni rok za plačilo v IV. četrtletju 1936 v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega dav ka na poslovni promet in luksuz, remtni-ne, družbenega davka in vojnice s pri-pad'ki. Davčni zavezanci se v smislu razglasa davčne uprave pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po poteku tega roka u-.vedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava ter se bodo računali eksekucijski stroški in zamudne obresti.
Zastopstvo svetovno znanih »Hohner« harmonik ima tvrdka V. Weixi Maribor.
Zidarsko podjetje Anton Hoste, Radvanje, obratuje neprekinjeno, izvršuje strokovnjaško vsa gradbena dela, načrte in proračune.
SAMARIJANSKI TEČAJ.
Reševalni odelek mariborske gasilske čete priredi v prihodnjih šestili mesecih samaritanski tečaj pod vodstvom šefa-zdravnika dr. Bedjaniča. Prijave je treba nemudoma nasloviti na tajnika Rdečega križa dr. Zorjana (src .o načelstvo, dnevno od 10. do 12. ure) ali pa na šefa-zdravnika dr. Bedjainča (v bolnici od 9. do 12. ali v Trubarjevi 11, od 13. do 15. ure). V poštev pridejo tudi taki intere-sentje, ki so že absolvirali kak nižji sa-marijanski tečaj. Predavanja se bodo pričela v prihodnjih dneh. Predvideni ste dve enourni predavanji na teden.
Posnemajte! Glavni zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru g. dr. Joža Sekula, je podaril namesto venca na grob pokojne notarjeve vdove gospe Amalije Klandrove 100 dinarjev za azilski sklad Protituberkuloz-ne lige. Prisrčna hvala!
Na mariborski petkov svinjski sejem 6. t. m., je bilo prignanih 561 svinj. Cene so bile naslednje: od 5 do 6 tednov 60— 100 Din, 7 do 9 tednov 120—150 Din, 3 do 4 mesece 165—225 Din, 5 do 7 mesecev 240—335 Din, od 8 do 10 mesecev 360—530 Din, 1 leto stari 560—900 Din. Cene so bile: 1 kg žive teže od 6—7.75 Din, 1 kg mrtve teže pa od S—10 Din. Prodanih jc bilo 116 komadov.
Novice z Ljudske univerze. V ponede-jek, 9. novembra ob 20. uri predava o zanimivem predmetu »Sodobna družabnost« g. profesor O. Šest, režiser opere v Ljubljani. Gospod predavatelj bo očrtal najvažnejše točke pravilnega, dostojnega in lepega vedenja v družbi in opozoril na napake in pregreške, ki se posebno dandanes storijo na tem polju in ki povzročajo marsikomu v življen-skem uspehu nepotrebno škodo. Posebno poglavje bo posvetil vprašanju pravilnega vedenja napram ženskemu spolu. Saj vlada ravno na tem področju največja podivjanost le prepogosto v zna-
ku prostosti in svobode! V petek, 1*3. predava g. univerzitetni profesor doktor E. Spektorski iz Ljubljane o temi: Dostojevski in ruska revolucija.
Hišo v Tattenbachovf 1 bodo podrli. V zvezi z regulacijo Tattenbachove ulici je mestni svet mariborski v svoji petkovi tajni seji sklenil, da se bo mestna občina udeležila javne dražbe hiše v Tattenba-chovi ulici 1. Hišo bi potem mestna občina podrla ter na tem mestu razširila cesto za nekaj metrov.
Dobro si bodo zapomnili. Pri Sv. Barbari v Halozah so dne 19. marca trije vinjeni fantje napadli orožnika, ko jim je ta napovedal aretacijo. Nekdo od fantov je orožnika zgrabil za obleko ter mu pri ruvanju raztrgal uniformo. Danes dopoldne je bil epilog tega dogodka pred malim kazenskem senatom mariborskega okrožnega sodišča in so morali radi opisanega dejanja zagovarjati 24 letni posestniški sin Slavko Žurman, 25 letni Ivan Vajs-baher in 32 letni delavec Franc Klajde-•rič. Vsi so pri obravnavi priznali očitano jim dejanje ter so bili obsojeni in sicer Žurman na mesec dni in 10 dni zapora, Vajsbaher na 2 meseca in 15 dni zapora, Klajderič pa na 2 meseca in 7 dni zapora.
Obsojeni nevarnež. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral danes dopoldne zagovarjati 28 letni hlapec Franc Podgar iz Plata pri Mežici, ker je letos v avgustu izvršil v Mežiški dolini nič manj kakor 12 tatvin in vlomov ter oškodoval tamo-šnje posestnike za več tisoč dinarjev. — Podgar je kradel prav vse, kar mu je prišlo pod roko: obleke, perilo, čevlje, življenske potrebščine, nekemu posestniku pa je celo ukradel kobilo. Ukradene predmete je'prodal, z denarjem pa se je nato zabaval ter popival. Pri današnji razpravi je svoje grehe skesano priznal ter je bil o.bsojen na 10 mesecev strogega zapora. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tnrato, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Dev.
Saharinček . . . Tezenski orožniki so včeraj popoldne zalotili 28 letno Amalijo K., stanujočo na Teznem, Ptujska cesta 54, ko je v torbici nesla 3 in pol kg saharina. Pri zaslišanju je dejala, da je torbico dobila od neke znanke z nalogom, naj jo nese neki ženski na Teznem, in da ni vedela, kaj je v torbici. Orožniki so saharin zaplenili, Amalija K. pa se bo morala zagovarjati radi tihotapstva.
Tatvina na mariborski carinarnici. Špe dicijska tvrdka Josip Jaklič je prijavila policiji, da je v času od 14. do 19. oktobra t. 1. zmanjkalo na carinski rampi I. skladišča mariborske carinarnice zaboj težak 66 kg z leonsko žico na vretenih v vrednosti 4200 dinarjev?	j
Aretirani požigalec. Orožniki so areti- : rali 32 letnega Jožefa C. iz okolice Slov.l Bistrice, ki je osumljen, da je zanetil požar pri posestniku Ivanu Kogu v Leviču pri Slov. Bistrici, kateremu je ogenj uničil gospodarsko poslopje, tako da trpi posestnik Kog nad 22.000 dinarjev škode. Tudi jc aretirani Jožef C. osumljen, da je zažgal nekemu drugemu posestniku v Le siču gospodarsko poslopje. Pri zasliševanju je Jožef C. odločno zanikal, da bi bil on požigalec. Oddali so ga v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
sveta, pod vodstvom mestnega župana g. dr. Remca. Bansko upravo je zastopal sreski načelnik g. dr. Vidic. Prva točka dnevnega reda je bila bilanca za proračunsko leto 1935-36. Iz tozadevnega izčrpnega poročila, ki ga je podal predsednik upravnega odseka g. Ferdo Fras, je posneti, da znašajo nepremičnine in inventar koncem leta Din 4 milijone 975.000, dne 31. marca 1935 pa Din 5,088.000 in se je stanje iorej znižalo za Din 113.000. Izposojila in upniki znašajo koncem proračunskega leta Din
3.249.000, čisti dobiček v preteklem proračunskem letu je znašal Din 34.884 in se zviša radi tega čisto premoženje na Din
2.956.000.
Telefon Ptuj—Vurberg. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je odobrilo zgradbo telefonske zveze Ptuj—Vurberg. Mestni svet ptujski je v svoji seji dne 5. t. m. sklenil, da prispeva zgradbi te važne in nujno potrebne telefonske linije znesek Din 2300. Celotni stroški za to napravo so preračunjeni na 18.300 Din.
Jadranski dan — 31. X. proslavi tukaj-šni krajevni odbor »Jadranske straže« skupno s PJS gimnazije v soboto dne 7. t. m ob 20. uri v zgornjih prostorih Narodnega doma. Narodno zavedno občinstvo naj se te proslave polnoštevilno udeleži. Vstopnine ni!
Strelska družina je po ostri strelski tekmi še ukinila vaje mladinskega strelskega naraščaja, katere sta vzorno vodila br. Rauer in Libiš. — Sokolski diletanti pomagajo pridno lajšati skrbi našemu blagajniku in gostuieo v nedeljo popoldan z veseloigro »Trije vaški svetniki« v Sokolskem domu v Limbušu. — Na naši šoli je nastopila službo učiteljica gdč. Ra-cekova.
£mduske novice
aaKmBmmmmmmmmmmmm
Sokolski diletanti iz Tezna gostujejo jutri v nedeljo 8. t. m. ob 15. uri v Sokolskem domu v Limbušu s trodejanko »Trije vaški svetniki«. Prijatelji Sokolstva, vabljeni!
MmmvesU
Movke
...
Ptujske občinske zadeve. V četrtek, 5. t. m., se je vršila javna seja mestnega
Tožba proti »Slovencu«. Radi nekaterih obrekovanj v zadnjem času je konzor cij »Jutra« vložil tožbo proti »Slovencu« radi obrekovanja. Sedaj bo »Slovenec« imel možnost, da pred sodnijo dokaže, če je »Jutro« kedajkoli prejeamlo iz državne blagajne kakšno podporo.
Kakor v zgodnji pomladi. Na vrtu znanega gostilničarja in posestnika v Zgor. Radvanju g. Krempla so vzcvetele opojno dišeče vijolice. Topli žarki sonca so jih privabili v času, ko se vsa ostala narava pripravlja na zimsko spanje. Res redek pojav muhaste narave.
K poročilu o poslovilnem večeru v sredo zvečer pri »Orlu« pojasnjujemo, da so se besede podpolkovnika Marka Nikoliča pravilno glasile: Kjer vojska, tam Sokol._____________________________________________________________
Vse se povrne.
Štefan: »Kako se godi tvojemu sinu?«
Miha: »Ah, ne govori mi o tem ciganu! Jaz sem začel iz nič, on bo pa z nič končal.«
5t£SUtsl/žtUl	kt£
54
PtSnceshrja Satm je bila dete španskih priseljencev. Vroča kri je plala po njenih žflah. Nemalokrat je že kot cirkuška ja-halka izkazala neverjetno drznost, smelost in neustrašenost. Toda odlikoval jo je tudi čut pravičnosti ter velike sposobnosti zanosa. Bila je nadpovprečno inteligentna in razen tega zelo lepa. Bila je v cesarjevi okolici edina energična osebe.
Bila je žeoa spedofega stasa ta rekli fji spkfee moderne Unije«. Torej pravi športni Sp. Bfevelie temu pa ni bio v btaš p*a* nič moškega. Vrtkih udov je bito nje»o telo vendarle bujno in polno, naliknjoč ženskim tipom iz rokokojske dobe. Ntani iasie so b*H čfjni, polt bela.
Orne oči so zasenčevale dolge trepalnice. Imela je majhne roke in noge, toda ognjen temperament, kakor ga poraja samo Španija.
Ta izredna žena ni vedela, kaj je nevarnost. Pred nevarnostjo ni nikdar vztre petala. To je dokazala tudi sedaj, ko je prišla v prostovoljno ujetništvo, da osvobodi svojega ljubljenega moža ter njegovega gospodarja.
Princesinja Neža Safei si prizadeva na heroičen način ter za vsako ceno in z vsemi sredstvi, da osvobodi cesarja ki svojega moža.
Ona je, ki dejansko vodi pogajanja s polkovniki in poveljniki straž. Enega že ima, doSitn drugi, polkovnik Palacio, ki
je velik občudovalec njene lepote, še vedno koleba ter se ne more odločiti.
Denarja ni. čas hiti. V tem težkem položaju se princesinja Salm odloči za poslednje sredstvo, ki ji je na razpolago, to je pot Putifarjeve »ene.
Po poti Putifarjeve žene...
»Danes zvečer me boste spremljali domov.«
Tako je princesinja Salm dejala polkovniku Palaciu po dolgotrajnih razgovorih.
Še vedno omahujoči polkovnik Palacio se odzove njenemu pozivu. Princesinja Salm ga pelje naravnost v svojo spalnico.
In tedaj se prične neobičajen besedni dvoboj.
»Dajte na vašo častno besedo, gospod polkovnik, da ne boste nikomur in nikdar rekli niti besede o vsem tem, kar boste slišali in doživeli.«	j
Oklevajoč ii polkovnik ponuja joke. I
»Nudim vam stotisoč pesov, polkovnik, če nam pomagate, da se osvobodimo.«
Polkovnik Palcio ničesar ne odgovori. Tedaj pristavi princesinja Salm:
»Ali vam ta vsota ni dovelj? Torej, polkovnik, potem sem vam tujcaj na razpolago.«
Omamna lepota.
In lepa princesa se začne slačiti. Že je vrgla od sebe zgornjo haljo.
Tedaj pohiti polkovnik Palcio, ves prevzet in razburjen, proti vratom. Toda vrata so zaprta. V njih ni ključa.
»Takoj mi odprite vrata, princesinja.« Tako vzklika polkovnik Palacio. »Moja čast je dvakrat na kocki.«
Tedaj vrže princesa raz sebe še poslednje oblačilo.
»Če mi takoj nc odprete, skočim skoz* okno na ulico.«
Tako vpiie polkovnik ves razburjen tu v veliki zadregi. Gleda v stran in sl
z dlanjo zakriva oči
*
milostljiva, o kakovosti' in dovršenosti našega kroja!
Volneno blago za obleke in plašče Tekstilana Budefeldt
v novih barvah m kakovostih	Gosposka	ulica	14
VSAKOVRSTNO
KOŽUHOVINO
po namizjih cenah kupite pri Železniku, Kopališka uiica (Scherbaumov paviljon). Izdelujem in popravljam strokovnjaško.	5580
MARTINOVA GOS
in domače koline. Tržaška c. 7, M. Seifried.	5561
Pouk
ENGLISH LESSONS
Miss Oxley, Krekova 18. 5197
dobre strapacne kvalitete preprog v vseh širinah in barvah
.Ma" lllH
Aleksandrova 15
tH&oiuie
pri nakupu naših površnikov. Vsak površnik ima svojo 100% vrednost! Izvolite se prepričati tudi Vi, o kakovosti' in
Mali o
Razno
POHIŠTVO
'astnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloka pohištva združenih mizar-lev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Webd. 9-t
JOS. TICHY IN DRUG Konces eiektrotehnnično po “ietie. Maribor, Slovenska "l. 16, tel 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon kprečnih cenah
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva kgjnpara. Aleksandrova 48
^e želite kvalitetni pisalni skoj, tedaj kupite neuničljiv
■JWanDERER -continen-
* ALo. — Cene smo za Z~% znižali. — Samopro-oaja; Ivan Legat, specijalist ?a Pisarniške stroje. Mari-P.0r- Vetrinjska 30. Podruž-„!Ca Ljubljana. Prešernova ___________________________2569
^°vi modni salon za damske j klobuke »SALON OLGA«.
Kopališka ul. 2. se damam priporoča, nalogi kape od Din 12.—, °d Din 35.— in po-V2 v‘la od Din io.— na-g0r- Sprejme se učenka.  	4755	_________
KRIČEČE REKLAME ha/i kr0z raznih brzojavk
Ki 'atliam spoštovani publi-lj‘',Qa točim izbrana okoliška vina'?erska in dalmatinska ttih k rez banačana po zirtcr-tiov- ein,al'- Trafenik, »Prešer-klet«, Gosposka ulica.
PLETILJSTVO
združeno s prodajalno galanterije in trafiko v Ljubljani radi družinskih razmer takoj prodam Obstoj zasiguran Ponudbe pod, šifro: »Lepa pri ožnost« na upraoo lista. 5612
Dobro celo
DOMAČO HRANO
za Din 350.— oddam. Naslov v upravi lista.	5516
GOSTILNA »PRI LOKOMO-TIVI«
v soboto in nedeljo pojedina domačih, krvavih in jeternih klobas.	5571
V HRANI
dobri kapljici in v splošnem najsolidnejša postrežba kavar-na-restavracija ..PLZENSKI DVOR”. Tattenbachova ulica. Sah, bilard, kegljišče, prijetna soba tudi za klube. Se priporočata Lojze in Antonija Senica.	5576
BIGE
in primorske kornete v pekarni Čebokli.	5432
V nedeljo
KAŠNATE KLOBASE
v gostilni Krajnc, Sp. Radvanje.	5560
TEČAJ ZA NEMŠKI JEZIK.
Tečaj za učence od 6. leta naprej- Tečaj za srednješolce. Večerni tečaji za odrasle. Tečaji za knjigovodstvo, strojepisje Začetek takoj. Trgovska šola Kovač, Maribor, Go sposka 46.	5501
NUVOZGRADBA.
soba, kuhinja, vrt 11-000 Din. Lepa novozgradba, 2 stanovanji, vrt 48.000. Vinogradno posestvo. 11 oralov, hiša, 2 sobi 35.000. Hiša z dobro vpeljano trgovino 65.000. Velika izbira parcel. Pisarna »Ra-pid«. Gosposka 28.	5596
Nova tristanovanjska HIŠA
v bližini mestnega parka ugodno na prodaj. Ponudbe pod »1945« na upravo lista. 5608
Sobo odda
LEPO OPREMLJENO.
VELIKO SOBO
oddam gospodu. Centralna kurjava (etažna), uporaba ko palnice. Naslov v upravi »Ve-černika«.	5504
SOBČ
s štedilnikom, opremljeno, oddam. Studenci, Kalohova ul- 33.	5523
OPREMLJENI KABINET
s hrano oddam. Ndslov v upravi lista.	5551
NEMŠKA KONVERZACIJA
■n inteligentna družba se nudi. Pisma pod »Brezplačna prilika« na upravo lista. 6564
Posest
2 HIŠI
v Marboru prodamo ugodno proti vlogam. Ponudbe za po jasnila pod »Prepis« ha upravo ista.	5519
KRASNE PARCELE
pri kolodvoru z vodo proda poceni Šarfer, Limbuš. 5565
STAVBENA PARCELA
lOOO m3 obdelane zemlje, stanovanjsko barako in drvar nico prodam za 3000 Din. Na slov v upravi Večernika«. 5569
HIŠA NA PRODAJ.
Kralja Petra. cesta 132, Studenci.	5573
NOVA HIŠA
zidana, z vrtom v lepem kraju na prodaj cena Din 15.000. Vprašati: Gosposvetska ulica 56, Pobrežje.	5610
Nedeljo pojedina svežih pogane v gostilni
ŠUNKO, RADVANJE.
Sladki vinski mošt. Dobra stara vina (pekerčam). 5578
SUHOR,
vaniljni, kakor tudi zdravilni, I najboljši in najcenejši v pe-I karni Čebokli.	5430
pribor.
Cžnjenim
, Z: k|°buki
Na
AKTOVKE.
damske torbioe. denarnice," tapetniške izdelke najceneje pri Gustavu Mesičeku, Tržaš ka c. 1.	5178
TAPETNIŠKA DELA
vsakovrstna prevzame po najnižjih cenah Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26.	5221
POZOR!
Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in .-.merilih cenah Vam izgotovi Arsfč Leopold, modni salon »Elega-Facone«. Koseskega ul. 22. Zadostuje dopisnica, pridem na dom!	5246
Interesanten ter zanimiv razgovor lastnika
„3wdokm 6mtČ*
s šolsko deco!
Šolska deca oblega vsak dan, ko gre in se vrača iz šole, okusno urejeno izložbo
..BONBONERE ORIENT
V GOSPOSKI ULICI. Pri tem se je včeraj razvil med šolsko deco in lastnikom Bonbonere Orient g. Jurčevi-čem sledeč zanimiv razgovor:
„Ste kaj pridni deca v šolr?“
Deca: »Saj smo“!
g. Jurčevič. »No. če ste res pridni, potem bom tudi jaz priden in se obvezujem, da Vam bom vsak dan pripravil, ko greste v šolo. celo vrsto novih slaščic po 1.— Din. kakršnih še niste doslej okusili.« — »No, boste sedaj pridni?«
Deca odgovarja glasno in veselo: »Še bolj bomo pridni.« — Tedaj pa jim g. Jurčevič odgovarja:	»Pa še
starše lepo pozdravite, ki se jim iskreno zahvaljujem ter jim recite, da bom imel za Vas, ker ste pridni, vedno na razpolago najslajše in najboljše slaščice.« — Deca se je nato vsa vesela in zadovoljna razšla v šole, da bi bila čim pridnejša in bi svojim ljubim staršem napravila čim večje veselje.
SOBO
z dvema posteljama in dobro domačo hrano poceni oddam. Vrbanova 6, Venko.	5574
LEPO OPREMLJENO SOBO
Pii parku, z uporabo kopalnice, takoj oddam, Naslov v upravi lista.	5577
Štirisobno, solnčno
STANOVANJE
v novejši zgradbi se odda s 1. decembrom. Naslov v upra
ČISTO STANOVANJE
dve sobi in kuhinjo, ali sobo in kuhinjo oddam. Sp. Radvanjska 35, Nova vas. 5520
DVE GOSPODIČNI
sprejmem na stanovanje. Cena Din 60. Taborska 8, dvorišče.	5559
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Tattenbachova ul. 20, pritličje, desno.	5570
VZAMEM BOLJŠEGA DELAVCA
na stanovanje in hrano. J-ože-Vošn,jakova 19, vrata 6. 5585
LEPO STANOVANJE
oddam s 15. novembrom. Studenci, Ciril-Metodova ulic: št. 17, nasproti pošte. 5581
SOBO IN KUHINJO
oddam. Tržaška c. 1, zraven gostilne Žohar.	5601
PRAZNO SOBO
oddam eni osebi. Krekova 5, vrata 1.	5551
SOBO
s štedilnikom za eno ali dve osebi oddam, 10 minut od kurilnice za »Rapidovim« igriščem. Kratka ul. 5, Studenci.	5607
Lepo prazno
SOBO
oddam dvema osebama. Koroška c. 63.	P&99
SOBICO
s štedilnikom oddam dvema osebama. Studenci, Slomškova ul. 5.	5613
Stanovanle
GOSPODA
na stanovanje in hrano. Trg svobode 1, nad mlekarno. 5493
DVA GOSPODA
sprejmem po nizki ceni na hrano in stanovanje. Židbv-ska ul. 14-1, vrata 8.	5606
VEČ DELAVCEV
sprejmem na dobro hrano in stanovanje. Smetanova trtica 51-1, vrata 5.	«611
Prodam
klavir.
Prima ton. znamke »Sweigiio-fer«, ugodno prodam. Nova vas. Bolfenkova 14.	5526
PRODAM GLASOVIR
v dobrem stanju in poceni. Vprašati v »Lovskem domu«’ 5553
Prodam 10 novih kompletnih LESENIH RAZBOJEV
7. listovkami. Vprašati: Karlo žubcič, Kejžarjeva ulica 14. 5566
MOTOR B. S. A.
5110 ccm, s prikolico, prav po ceni na prodaj. Aleksandrova cesta 64, Arčon.	5572
ŠIVALNE STROJE »ADLER«
po najnižji ceni, tudi na obroke proda Ussar. Trtrbarieva ul. 9.	5590
Jutri:
Atietik
Gostilna prt
»SAVINJČANKI«
na Frankopanovi ulici 1-1 bo imela odislej naprej vsako nedeljo koncert. Naša Pepca pa pripravi vsako soboto in nedeljo tudi, kakor le to ona zna pojedino domačih klobas ter druge pikantne jestvince. Pri naši Pepci dobite pa tudi poleg že gori navedenih dobrot izvrstna štajerska in dalmatinska vina. Vsak, ki je obiskal Pepco, je šel od nje z zadovoljnim in smehljajočim obrazom.	5586
V najem se išče
POSESTVO od 2 (Jo 5 oralov v bližini Ma ribora. Ponudbe na upravo lista pod »Sigurni plačnik«.
5583
DRUŽINSKE
okoliške hiše od 10.000; vile, obrestonosne hiše od 100-000. Posestva od 40.000 dinarjev dalje.	Večdružinska hiša,
vinotoč, 160.000. Trgovska hiša sredi Maribora 330.0%. Gostilne prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26.	5582
SK Železničar (Celje)
V tekmovanju za prvenstvo LNP se vrši jutri v nedeljo 8. t. m. v Mariboru zadnja letošnja prvenstvena nogometna tekma takozvane mariborske skupine Srečala se bodo SK Železničar in celjski Atletiki, ki bodo ob tej priliki v jesenskem tekmovanju LNP prvič nastopili v našem mestu. Jutrišnji nasprotnik SK Železničarja je moštvo celjskih Atletikov, enajstorica, ki je svojčas v slovenskem nogometu igrala precejšnjo vlogo. V jesenskem tekmovanju za prvenstvo LNP se Atletiki sicer niso izkazali. Dosedaj so izgubili vse tri tekme, ki so jih odigrali, ter so ostali na dnu prvenstvene tabele brez točke. Jutri bo moštvo celjskih Atletikov merilo svoje moči z našimi 2e-, lezničarji, ki bodo s to tekmo odigrali svojo zadnjo letošnjo prvenstveno tekmo. Celjani gotovo niso nasprotnik velikega formata, toda znano je, da prav šibka moštva igrajo z elanom in požrtvovalnostjo in pripravljajo tako presenečenja. Radi tega domače moštvo nikakor ne sme podcenjevati svojega nasprotnika. Nasprotno: zaigrati mora z vsemi silami, da doseče čim lepšo in čim izdatnejšo zmago. Tekma, ki se bo vršila ob vsakem vremenu, se prične ob 1430 na sta-<*™u SK Železničarja ob Tržaški cesti.
1	Slavija.	Po daljšem
presledku Im jutri v nedeljo 8. t. m. zopet nastopila SK Slavija, ki je bila doslej izločena iz prvenstvenega tekmovanja, m sicer bo na igrišču ob magdalenskem pa™ odigrala svojo prvenstveno tekmo s SK Muro iz Murske Sobote. 'Tudi ta tekma obeta prav zanimiv potek, kajti srečala se bosta enakovredna nasprotnika. Tekma se prične ob 9.30 in se bo vršila ob vsakem vfemenu.
AKADEMIK
2 leti juridične študije, želi primerne pisarniške službe v veletrgovini ali večjem podjetju v Mariboru. Pod »Akademik« na upravo »Veternika*.____________________5555
PISARNIŠKO SLUŽBO
PROSIM.
Imam 4 razreda meščanske,
3 letnike učiteljišča, enoletni trgovski tečaj. Dopisi Satler, Maribor, Betnavska oO. 5F56
TRGOVSKI SOTRUDNIK
25 let star. vojaščine prost, pošten, išče službe v Mariboru. Gre tudi na deželo. — Serajnik, trg, sotrudnik. Črna 5554
Kupim
Posteljne odeje
s puhom, ovčjo volno ali vato polnjene, priznano najboljše prešite v veliki izbiri pri
Dobro ohranjeno
OMARO in železno posteljo kupim. Ponudbe z navedbo cene n; upravo lista pod »Omara«. 5567
tudi glavnatot
kakor tudi sarma* dnevno sveže pri tvrdki
J. Sirk nasL S515
Josip Skaza
Maribor, Glavni trg(rotovž)
Kupujte svoje po* trebščine pri naših incerentih t
spec. trgovina in izdelovanje posteljnih odej. Stolna u-. 5
PERZIJSKE PREPROGE
dobro ohranjene, kupim. Ponudbe z naedbo cene pod »Preproga« na upravo lista, 5568
PRVOVRSTNI
S anovski premog
(jak 5000 kalorij, brez žlindre in smradu), dostavljam na dom vsako količino 100 kg od Din 32.—. Maribor, Kopališka ul. 10. Tel. 27-14, nasproti mestnega kopališča. 521R
KUPIM MALO SOBNO PEC.
Naslov v upravi lista. 5597
Službo išče
ŠIRITE »VECERNIK«!
Mm/m Mcs
POSOJILNICA
flajvečja sigurnost v obratu, visoka selektivnost, minimalna uporaba toka in najnovejša KI rt ©5-SKALA, so odličnosti novih
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
OLYMPIA
zavarovanja
Karitas!
1. november 1931 1. november 19*6
radioaparafov model. 1936/37
Ne nabavite si aparata brez preizkušnje te tipe. Zamenjava starih aparatov ! Prodaja na obroke ? Strokovna pooravjalnica za radioapaiate! Vsi sestavni deh v zalo pil
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Radio Maribor
r. z. z o. z.
Maribor, Glavna trg 1, telefon inf.2ML
Josip Benjaj, Ljubljana, Miklošičeva 20. — Jože Krnpan, Ptuj. — Olga Sende, Čakovec. Karol Florjančič, Celje, Prešernova 2.
Sprejema hranilne ylege na knjižice In nn tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Galanterila
Svetli premog, Budinščina in SU a drva dobite pri
ovedič
Prešernova ulica 19
pl. tenine, nogavice, čipke, parfumerija, papir itd., dežniki, naramnice, kravate
Sfavan Ribarič
Maribo*, Slavni trs 14
Zahvala
KARITAS
Srčna zahvala vsem za dqkaze iskrenega sočuvstvovanja ob naši boli, mnogoštevilni udeležbi na pogrebu in za darovane krasne vence.
Žalujoče rodbine:
Grobuschek, Nedog, Uhler, Himmel in Oadteu
Žične
^====i-==-=^-t=~=-- vložke,
(W0 madrace, samo v — dobrih kvalitetah, izdeluje
WiKA" Mprioo\ Aleksandrova 15
Maribor, Oroinova ul. 8 KARITAS, Ljubljana,
palata Vzajemne zavarovalnice
Centrala: MARIBOR
v lastni novi palail na ogiu Gosposke - Slovenske ulite
vloge in kn;iiiee na tekois raeun po nafugodnelšmm obrestovan/o
Podružnica: CELJE
nasproti pošte. pre< Južnoštajerska hranllniea
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni- del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru
rsasr^r ■p,,,te Dr> antonu hiacunu sr-r