Natisov 15.000. JjU erila z škode adslvo. : in ribli pralno ii :ati (ore , sanat klorapna ni nada osežni i polnom; od I Okil a od 20 ki „Š!ajerc" izhaja vsaki petek, datiran-z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo lelo 8 kron, za pol lela ■1 krone, za četrt leta 2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za pol leta 4 krone 50 vin. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je 1' strani K 160 — 'A strani K Yj strani K >/„ strani K '/,« strani K Vs« strani K '/e< strani K Pri večkratnem oznanili] se cena primerno zniža. 80 — 40 — 20 — 10 — 5'— 2.— Stev. 2. Ingarn) V Ptuju, v nedeljo due 13. januarja 1918. XIX. letnik. Vojna in miri a bojiščih nobeni posebni dogodki. — Pogajanja v Brest-itovskem se nadaljujejo. — Anglija za boj do uničenja. padki >stan-raz >v in, točne Pogajanja v Brest-Litovskem se sicer adaljujejo, ali angleško-francoski, ter tudi erikanski vplivi se čutijo vedno bolj. Za .bas in naše zaveznike je stvar sicer edno-premi ^-^a. mi sm0 dosedaj zmagovalci na Jštvei vgen frontan] nam ni treba pripogniti glave 1 v Pie<^ onim'. ki so nas v to nesrečno, zločin-a »•' Bko vojno prisilili, ki pa smo jih vkljub iz- _____|daji naših nekdanjih zaveznikov z ojstrino otnest svojega meča premagali. Tako stoji stvar! 38 k, Za nas je mir zaželjeni cilj; ali ta mir mora j fraiKoh^ vreden neskončnih žrtev in muk naših e,<- narodov ! Upajmo, da bodejo — kakor vse c kaže, — tudi zastopniki revolucij ske Rusije to *• *™°izpoznali in se na tej podlagi sporazumeli. Kajti le na ta način se zamore skrajšati voj-^^ no. Pri temu pa je seveda potrebna tudi notranja avstrijska sloga, treba je, da ostanemo sami edini, ne pa da zahtevamo v tej nevarni uri ljubljene dorfiovine od veleizdajalcev in srbskih hujskačev zahtevane cilje. Naš cesar je rekel, da si bodemo svoj dom sami v red spravili, — in tega načela se moramo držati. Na bojiščih se v splošnem ni zgodilo ničesar posebno pomembnega. Sovražni manjši napadi so bili povsod zavrnjeni in do večjih Bil6 vojaških podjetij spJoh ni prišlo. Na bojevno delovanje učinkuje pač tudi zima, ki gospodari zdaj z vsem svojim nasiljem. Pa po zimi pride — spomlad! Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dun a j, 3. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 3. januarja (W.-B.) Iz ma 0 velikega glavnega stana se poroča: , sla; Zapadno bojišče. Na raznih kra- vi. I jih fronte artiljerijski boj. Blizo obrežja se no e Je P" posrečenem podjetju napravilo vjete. Francoski sunki v Ghampagni, severno od P r o s n e s a in severno od Le Me s-n i 1 a izjalovili so se v našem ognju. Prvi generalk vartirmojster Ludendorff. Nobeni po- sse. jrne I. Gi '5, ■rmacf •adnil T Ptujl Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 4. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Orožni mir. Italijansko bojišče. membni dogodki. I Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, jI. januarja. (W.-B.) Uradno se razglaša: Zapadno bojišče. Skoraj na vsej fronti prišlo je do živahnih bojev obojestranskih artiljerij. Jasno mtelo vreme pospeševalo je to delovanje. Prf angleških sunkih, ki so so vzhodno od Yi>..vn?, in severno od kanala L a Bas see izjalovili, ter pri lastnih uspešnih podjetjih južno-vzhodno od Moevresa in v Ghampagni se je pripeljalo vjete in nekaj strojnih pušk. — Od 4. januarja sem so izgubili naši nasprotniki v zračnih bojih in vsled streljanja iz zemlje 23 letal in 2 balona. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote.. K.-B. Dunaj, 5. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Bojevno delovanje je bilo omejeno na časovno streljanje artiljerije. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 5. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Naflandrij-s k i fronti vzhodno od Y p e r n a v posameznih oddelkih med Scar po in Sorame ter v pokrajini od A r o n c o u r t a in St. M i-h i e 1 a razvili so se časovno živahni ognjeni boji. Na ostali fronti je ostalo artiljerijsko delovanje na zatvorni ogenj omejeno. Južno od Bullecourta je imelo neko nasilno poizvedovanje polni uspeh in smo vjeli večje število Angležev. Italijanskafronta. Med B r e n t o in Montellom se je artiljerijski ogenj mimogredoč oživel. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 6. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Na visoki planoti od S c h 1 a g e n a (Asiago). v pokrajini Monta Asolone in Monta Tom-bo ter Montella razvili so se mnogoštevilni artiljerijski boji. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, (5. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ognjeno delovanje je ostalo večinoma neznatno; povišalo ee je mimogredoč na raznih krajih fronte v zvezi s poizvedovalnimi boji. Francoski sunki v Champagni bili so v bližinskem boju zavrnjeni. Pri Juvincourtu in severno-vzhodno od Avancourta prinesla so nekatera po ognjeni pripravi izvršena podjetja, kakor tudi neki presenetljivi vlom v sovražne črte severno odBezonvauxa veliko število vjetih in nekatere strojne puške kot plen. V gozdu od A i J 1 _y poskusili so Francozi dva. krat zaman, vdreti v naše jarke. — Dne 4-in 5. januarja se je v zračnem boju in s stre ljanjem iz zemlje 15 sovražnih letal in 4 balone sestrelilo. Italijanska fronta. Na obeh straneh B r e n t e, v pokrajini T o m b a in ob M o n t e 11 u časovno artiljerijski boj. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 7. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijanska fronta. Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 7. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V postojankah vzhodno od Yperna in v posameznih oddelkih na med Ar r asom in Peronne na C a m b r a i vodečih cestah razvili so se popoldne ljubi boji. Tudi med M i e 11 e in A i sne s, na obeh straneh od. O mesa in na zapadnem bregu od reke M o s e 1 bil je ogenj artiljerije ter min povišan. Bojevno delovanje infanterije ostalo je na poizvedbe omejeno. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 8. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzho d no b ojišče. Premirje. Italijanskobojišče. Med B r e n to in P i a v e bilo je artiljerijsko delovanje časovno živahno. Šef generalštaba. 1 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjai ., »sled tega priznano najboljši Želodec OKrcpČ»iOČ! prebavni liker. snanila, ------------------------------------------------,-------------------------------------------iako-le : Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 8. januarja. (W.-B.) Iz glavnega stana so poroča : Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rup p redita. Posamezni oddelki v Flandriji in južno-zapadno od C a m b r a i a ležali so časovno pod ljntim ognjeni. V večernem mraku napadle so angleške kompanije vzhodno od B u 11 o c o ur-t a bila so zavrnjene. — Armada vojvode A 1-b r e c h t a. V S u n d g a u razvil se je zvečer živahni artiijerijski boj, ki se je po mirni noči danes zjutraj zopet oživel. Makedonska fronta. Med jezeroma O o h r i d a in P r e s p a. ob čemi ter med V a r d a r j e m in jezerom D o i r an je bilo artiljerijsko delovanje živahno. Nemški lovci pripeljali so pri nekemu poizvedovalnemu sunku v sovražne, doslej od Eusov hranjene jarke zapadno jezera P r e s p a, nekaj vjetih Francozov. Italijanska fronta. Proti M o n-t. n A s o 1 a n e in oddelku P i a. v e severno od V i d o r a obračal je sovražnik čez dan ognjene napade. Tudi med nočjo je ostal ognjeni boj živahen. Prvi general k vai tiri 11 ojster L u d e n d o r f f. ............................................................ Premirje z Rusijo. i................................... .......................j Kakor je iz uradnih poročil razvidno, se je v Brest-Litovskem sklenilo premirje med nami in našimi zavezniki ter Rusijo. Doslej se seveda Se ne more reči, ali bode temu premirju sledil v resnici tudi stalni mir. '+&1 4~. titnfmvi/B ir^a w 12487 OasSchluMij&tiesffsFfenrfilktdndrerfrdgesmitdenUntettihriF-tender8erolk6'Mgtenderabs(hl!essen(fenMa(h(e. ■■ Ob tej priložnosti prinašamo pa zadnjo stran sklenjene pogodbe; v desnem .kotu zdolaj vidimo pečat, v ostalem pa podpise udeleženih zastopnikov. Zadnji podpis (spodaj v levem kotu) je oni vrhovnega poveljnika ta-mošnjih naših in zavezniških čet, princa Leopolda bavarskega. ............................................................ Vojna na morju. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 3. januarja. Naši podmorski čolni so v Angleškem kanalu in At-landskem oceanu zopet 4 parnike, 3 ladje na jadre in 2 ribiški ladji potopili, med njimi en oboroženi, globoko naloženi parnik, nadalje angleški parnik ..Proha", s premogom od Swansee v Cherbomv, portugiški parnik ,.Aportugeza" s soljo na Francosko, ter portugiški ribiški parnik „Argos." Od ostalih po- topljenih parnikov je imel eden naložen jeklo za Anglijo; drugi parnik se je sestrelil iz zavarovanega spremstva. Sel admiralnega štaba mornarice. 21.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 6. januarja. V vzhodnem Kanalu so naši podmorski čolni pred kratkim '21.000 brutto-register-ton potopili. Šef admiralnega štaba mornarice. 22.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, o. januarja. Hrabri nastop naših podmorskih čolnov prinesel je našim sovražnikom zopet pri najmočnejšem nas-protniškem odporu izgubo 22.000 brutto-register-ton. Trije veliki parni ki v Kanalu bili so žrtev podmorskih čolnov. Eden je bil globoko naloženi veliki tank-parnik. Šef admiralnega štaba mornarice. Veliki uspehi podmorskih čolnov v Srednjem morju. W.-B. Berlin, 7. januarja. Dne 22. p. m. je eden naših podmorskih čolnov v Srednjem morju velike peči in tvornice od Pi-ombine z učinkom obstreljeval. — Hrabremu napadu v zapadnem Srednjem morju padlo je zadnjič kot žrtev 8 parnikov in 3 jader-nice z okroglo 36.000 brutto-register-tonami. Parniki, ki so bili razven enega vsi naloženi, vozili so se vsi v močno zavarovanem spremstvu. Eden parnikov imel je municijo za Italijo naloženo. Potopil se je takoj, ko ga je naš torpedo zadel. Tudi ostale ladje — večinoma transportni parniki — bile so določene za neki italijanski pristan (Genova). Njih izguba pomeni za Italijo občutljivo škodo na vojnem materijaiu. Med potopljenimi ladjami, ki so bile vse oborožene, nahajali so se italijanski pasnjk ..Antualitta" (4791 . ton) in „Pontebianca" (01368 ton). Dve potopljeni jadernici, med njima italijanska ladja .,Hinglio 8" imeli ste žveplo, ena tretja pa premog naložen. Med potopljenjem ene jadernice bil je podmorski čoln od neke baterije na suhem pri kapu San Vito (v Siciliji) obstreljevan. Podmorski čolni pa so prisilili baterijo k molku. Šef admiralnega štaba mornarice. Angleški vojni parnik potopljen. K.-B. Amsterdam, 7. januarja. Brit-ska admiraliteta poroča, da je bil neki brit-ski razruševalec v Srednjem morju s torped-nim strelom potopljen, 10 mož posadke je vtonilo. I Grozoviti umor c. kr. urad- j nika. i...........................................................* Preteklo soboto podal se je c. k. davčni asistent g. Jožef Wiederwohl iz Ptuja v občino F o r m i n, da pregleda po oblastvenem naročilu zaloge raznega rekviriranega blaga. Spremljali so ga trije vojaki brez orožja in dve civilni osebi. Še predno so prišli v občino Forniin, bili so napadeni od čete žensk in v žensko obleko preoblečenih mož, : ki so bili oboroženi s poleni in sekirami; spremstvo uradnika je zbežalo. Neoboroženi g. Wiederwohl je bil na tla pobit in na na- . ravnost zverinski način razmesarjen. Prepeljalo se ga je potem v Ptuj ; ali že na poti je nesrečnež'izdihnil svojo dušo. V pondeljek so ga pokopali pod veliko udeležbo vseh zastopnikov oblastij in prebivalstva ter vojaštva. Nekaj zločincev so že isti dan orožniki vjeli in sodniji oddali; nahaja se med njimi šest žensk in en moški. V zadevo je zapleten tudi neki občinski zaupnik. Preiskava traja naprej in bodemo o njej natančno poročali. Tako se nam poroča, čeprav še ne moremo objaviti nadaljnih podrobnosti. Nekaj potrebnih opazk pa ne moremo opustiti. Poj ud s kojni Wiederwohl je bil Slovenec iz Kraiij&em se skega in — kakor poročajo vsi njegovi civiP nxn 11 ni ter vojaški predstojniki — izredno prideP1 e o." ter vesten uradnik. On je pod vsakim pogiPito in jem izvrševal svojo zapriseženo dolžnost, ljudstvo gotovo ni noben zločin, kajti ravno na A^ito na: strijskem potrebujemo ljudi, ki pod vsakičtruj m pogojem izvršujejo svojo dolžnost. Kajti d dol- Čin zadušila. V Chicogu ni župan ničesar 3sarj« storil, da bi rastočo bedo pomanjšal. Mož je irili i namreč nasprotnik našega sovražnika pred-3saril; sednika Wilsona; zato pravi, da imajo tisti dolžnost skrbeti za ljudstvo, kateri so krivi pošte te vojne. Mož ima v gotovem oziru prav. Mi jih Ameriki prav gotovo ni bilo potrebno, vrne-i sod- Savati se v svetovno vojno. Seveda, Wilson t, kei je vedno le zastopal interese podlih dolar-ostno kraljev, ki so dobavljali orožje za našo evro-Dojav- pejske sovražnike in si kopičili iz tople člo-• med veške krvi neštete milijarde ! 1 >..........................................................., iovolj! ! Odstavljeni admiral. Dčinci v Av- umo-le so bodo ? Ti kogar rglav pravi ljud ki ga imor ovan Gos z da- iskala st iz nemu udske dstvo 5in, v ?Za- take aje v jem i j u d p r a huj n Prinašamo sliko angleškega, admirala ■kljub svoje^ ne pai dstvu razvi o av- ieder- .išati snega a na- Johna Jellicoe, ki je bil pred kratkim od angleške vlade odstavljen. Izpred sodišča. Porotniške razprave. Gradec, 3. januarja. Porotniške razprave se pričnejo pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru dne 4. februarja, 3. junija, '23. septembra in 9. decembra ; pri c. kr. okrožni sodniji v Celju pa dne 4. februarja, 13. maja, 9. septembra in 9. decembra. Pamiloščenje morilca. S t e y r, 28. decembra. Morilec Kari E y b e n, ki je izvršil nravnostni umor na 15 letni deklini Ani Sehmidhuberin je bil zaradi tega na smrt obsojen, bil je po-miloščen; smrtna kazen se mu je spremenila v dosmrtno ječo. 120.000 kron globe. O lm iit z, o. januarja. Lastniki tukajšnje firme Haas bili so zaradi navijanja cen pri ~ 3 — prvi sodniji na 40.000 kron denarne kazni obsojeni. Vložili so priziv. Ali prizivno sor dišče jim je kazen na 120.000 kron zvišalo. Zaradi svetega pisma obsojen. London, januarja. Poroča se iz Londona : Neki nemški misijonarski duhovnik, ki je v taboriščih vojakov rszširjeval sestavke iz svetega pisni«, češ da se mora tudi svojega sovražnika ljubiti, bil je od angleške sodnije zaradi razširjenja upornih spisov na 4 m e -s e c e ječe obsojen ! Iz tega je pač razvidno ..krščanstvo" naših sovražnikov. Preje so vedno zavijali svoje oči, kakor da bi bili res že na nebesa pripravljeni, zdaj pa mečejo ljudi v ječo, ker oznanjujejo ti nesrečneži — Božjo besedo! Pri nas kaj tacega seveda ni mogoče. Kajti pri nas slišimo iz ust duhovščine prav malo besed iz svetega pisina in še manj besed o pravi krščanski ljubezni. Pri nas se sliši iz blagoslovljenih ust večinoma ,,krščansko" zahtevo glede ,,jugoslovanske" deklaracije ali kaj podobnega. In pri nas tiči „krščanstvo" le v višjih krogih, pri oblasti, kajti drugače bi se i naše .jugoslovanske" misijonarje že davno zaprlo . . . Pogajanja za mir. Izjava nemškega državnega kanclerja o položaju. W.-B. Berlin, 4. januarja. Glavni odsek poslanske zbornice je danes nadaljeval svojo razpravo. Konservativec grof Westarp je izjavil, da njegovi politični prijatelji ne soglašajo povsem s postopanjem nemških posredovalcev v Brestu Litovskem. Presenetila jih je mirovna ponudba in izjava, da hočejo z vsemi silami stopiti v mirovna pogajanja. Njegovi prijatelji želijo, da se smatra v izjavi določeni rok za pretekel in se ne obnovi na ni kak način. Z veliko, rusko sosedno državo stopiti v dobre in ozke odnošaje, je živa želja tudi njegovih! prijateljev. Državni kancler grof Hertling je na to izjavil: Gospod predgovornik je nas spomnil tega, kar sem včeraj koncem svojih kratkih uvodnih besed rekel, namreč da to, kar je včeraj veljalo, danes morda ne utegne več veljati in da moramo vedno računati na možnost nenadnih dogodkov. Tak dogodek je menda sedaj nastopil. Že poprej tekom pogajanj je ruska vlada ponovno izrazila željo, da naj se razprave iz Brest Litovskega prelože in nadaljujejo v kakem nevtralnem kraju, mogoče v Stockholmu. Sedaj je bil ta predlog izrecno stavljen. Ruska vlada predlaga, da se pogajanja preložijo v Stockholm. Ne glede na to, da ne moremo dovoljevati, da bi nam Rusi predpisovali, kje naj nadaljujemo razprave, smem povdariti tudi to, da bi preložitev v Stockholm povzročila izredne težkoče. Navesti hočem le eno, to je direktno zvezo, katero moramo imeti delegatje z glavnimi mesti Berlinom, Dunajem, Sofijo,Konstantinoploin in Petersburgom. Direktne zveze v Brestu Litovskem funkcijonirajo dobro, v Stockholmu pa bi zadele na največje težkoče. Že ta točka nam zabranjuje sprejeti predlog. Nadalje bi spletkarenje entente, ki hoče zasejati nezaupanje med rusko vlado, njenimi zastopniki in nami, tam moglo dobiti novih tal. Zato sem ukazal državnemu tajniku dr. Kuhlmanu, da odkloni ta predlog. (Bravo.) Med tem so prišli v Brest Litovsk zastopniki Ukrajine s pooblastili za razprave. Mi bomo čisto mirno z zastopniki Ukrajine dalje razpravljali. Dostavljam še, da je došlo iz Pe-te.rsburga poročilo, da ruska vlada ne more sprejeti prve in druge točke naših predlogov. Ti dve točki se dotikata modalitet izpraznitve ozemlja in ljudskega glasovanja. Rusko časopisje nam podtika, da se hočemo na nelojalen način odtegniti našemu pritrdilu glede samoodločevalne praviee narodov. To in-sinuacijo moramo zavrniti. (Bravo.) Točki prva in druga ste določeni samo po praktičnih preudarkih. Mi jih ne moremo opustiti. Jaz mislim, da lahko mirno počakamo, kako poteče ta dogodek. Opiramo se na svojo dr- žavno pozicijo, na svoje_ lojalno mišljenje in svojo dobro pravico. (Živahni bravo - klici.) Anglija proti miru. K.-B. London, 8. januarja. (Reuter.) Ministrski predsednik Lloyd George je podal včeraj izjavo o vojnih ciljih. Izjavil je, da je sedaj za Anglijo najbolj kritični trenutek vojne in predno so odloči katera vlada o pogojih, pod katerimi se mora boj nadaljevati aii končati, mora biti prepričana, da narod soglaša s temi pogoji. Posvetoval se je z delavsko stranko, Asquithom in Greyem o vojnih ciljih. Njegove izjave niso samo izraz nabiranja vlade, marveč tudi izraz naziranja vse države. Predno so more misliti na pogajanja, bi morale centralno državo razumeti bistvena dejstva položaja. Bodočnost evropske civilizacije ne more biti še nadalje odvisna od samovoljnih sklepov nekaterih posredovalcev. Vsi teritorijalni dogovori bi se morali skleniti s soglašanjera vlad. Prva zahteva angleške vlade in njenih aliirancev je popolnoma vzpostavitev Belgije z odškodnino in priznanjem njenih narodnih pravic. Nato pride vzpostavitev Srbije, Črne gore, zasedenega ozemlja Francije, kakor tudi Italije in Romunije in popolni odpoklic tujih armad iz teh ozemelj. Poravnava vitalne krivice bodi eden temeljnih pogojev za trajni mir. Anglija namerava francosko demokracijo v zahtevi poravnave krivice iz leta 1871. podpirati do skrajnosti. Anglija je ponosna na to, da z Ameriko, Francijo in Italijo podpira do konca novo rusko demokracijo. Ako pa sedanji vlastodržci Rusije postopajo brez ozira na aliirance, nimajo ti nikakega sredstva, da bi preprečili katastrofo, ki Rusijo gotovo zadene. Aliirauci mislijo, da neodvisna Poljska z vsem pravim poljskim ozemijem je nujno potrebna za stabilnost zapadne Evrope. Razdrobitev Avstro-Ogrske ne spada med angleške vojne cilje. Avstro-ogrske narodnosti pa bi morale dobiti pravo avtonomijo. Tudi logične zahteve Italijanov po združitvi s svojimi rojaki se morajo izpolniti. Isto velja za Romunijo. Ako bodo te opravičene zahteve izpolnjene, potem bo Avstro - Ogrska država, ki bo pospeševala mir in svobodo Evrope, dočim je sedaj samo orodje zavržene pruske vojaške avtokracije. Anglija nima nič na obstanku Turčijo s Carigradom kot glavnim mestom obnevtializiranem prevozu od Črnega morja v Sredozemsko morje; ali Arabija, Armenija, Mezopotamija, Sirija in Palestina imajo pravico do priznanja svojih posebnih nacijoualnih razmer. O nemških kolonijah bi morala odločiti konferenca, ki bi se ozirala na željo in interese domačega prebivalstva. Končno bi se morala s kršenjem mednarodnega prava storjena krivica poravnati in mirovna konferenca ne sme pozabiti angleških pomorščakov. Jasno je, da se morajo ozirati dežele, ki razpolagajo s sirovinami, pri razdeljevanju v prvi vrsti na svoje prijatelje. Mora se napraviti energičen poskus, da se dobe sredstva za odstranitev vojne. Anglija se bojuje za trajni mir in zato treba, da se izpolnijo trije pogoji: 1. mora se uvesti nedotakljivost pogodb; 2. morajo biti teritorijalni dogovori utemeljeni na podlagi samoodločevalne pravice ali pa jim morajo pritrditi vlade; 3. mora se stremiti za tem, da se osnuje mednarodna organizacija, ki bo omejila bremena oboroževanja in zmanjšala verjetnost vojne. Iz teh besed je razvidno, da hoče Anglija boj do uničenja. Ona noče miru, dokler se ne uresničijo njene imperatorske želje. To je dokaz, da se bode vojna končala le na podlagi naših zmag. Sporazuma vkljub našim nesebičnim ponudbam nočejo, — torej mora odločiti naš zmagoviti meč! Kdo je dr. Korošec? Vsaka stvar ima svoje meje. In z vso vnemo, z vso odločnostjo moramo tudi slavni oblasti to besedo v spomin poklicati. Kajti nikdar še ni bilo tako grozovite gonje in hujskanje proti vsemu, kar čuti le nekaj avstrij- sko, kakor ravno sedaj. Na ta način se mora in se bode v resnici i pošteno slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem in Koroškem popolnoma zastrupilo. Avstrijski, patrijotični Čut našega ljudstva postaja polagoma naravnost sramota, madež, zločin med ljudmi, ki so poklicani negovati ter braniti to avstrijsko mišljenje . . . Kje je oblast P Ali je gluha in slepa ali kaj ? Ali se res od gotove strani hladnokrvno, v naravnost neverjetni indolen-ci gleda in gleda, kako se neizobraženemu ljudstvu zistematično in brezobzirno trga iz srca ijubezen do avstrijske domovine ? ! . . . Ta veleizdajalska lumparija v naših deželah je porodila že dovolj nesreče; treba ji je postaviti jez! Bodimo si odkritosrčni : V naših krajih izgineva patrijotični' fiu t, v naših krajih se zatirava avstrijsko misel in z njo tudi katoliško vero, — To se zamore pred vsako sodnijo, pred vsako oblastjo natančno dokazati! To je tako očitno, da niti dokaza ne potrebuje. In vsi, prav vsi to vidijo, le naša — oblast ne . . . Kdo je tega kriv P Brez vseh ovinkov povemo jasno in očitno, da je vsega toga kriva ona struja, ki je že od začetka vojne sem stala v sovražni službi, ki se sicer vsaid dan hinavsko prilizuje habsburškemu prestolu, ki pa nosi v svojem srcu le panslavistično, Jugoslovansko" idejo . . . Velikansko gorje je, da stoji na čelu tega protiavatrijskega gibanja — katoliški duhovnik. Naša Avstrija je bila vedno v pretežni večini katoliška, naši cesarji spadajo med najboljše branitelje katoličan-stva. In ravno katoliški duhovniki, poklicani in niaziljehi za ta poklic, pustijo se dandanes od tuje politike zastrupljati in zastrupljajo potem nesrečno slovensko ljudstvo. Kar se današnjih razmer tiče, je kriv tej avstrijski nesreči — dr. Tone Korošec, kaplan v Mariboru. Zato smo kot napis temu članku vprašali: K d o jed r. Korošec? Dr. Tone Korošec je katoliški duhovnik, ki skozi dolga leta ne izpolnuje svojih duhovniških dolžnosti, marveč nastopa zgolj k o t p o 1 i t i k. Mi se ne brigamo zato, kar so pred leti. s i o v ens k i Usti o njegovih ljubezenskih zadevah pisali — saj se spominja vsaKdo na znano ime „Ida" — ; ali kaj pravijo k tej stvari stoteri župniki in kaplani po slovenskih deželah, ki morajo pri skromni plači, dostikrat v največjih težavah svojo dolžnost izpolnjevati ? Dr. Anton Korošec pa je skoraj od začetka svojega bla-goslovljenja obesil duhovniški plašč na steno in postal politik. In njegova politika ni bila nikdar katoliška. Pa tudi a v-atrijska ni! To je treba enkrat očitno povedati, ako že gotova merodajna mesta tega nočejo videti! Dr. Tone Korošec je danes za slovensko ljudstvo velika nevarnost. In avstrijska oblast m o r a to nevarnost enkrat videti . . . Pa tudi cerkvena oblast, ki mora imeti vendar vsaj nekaj moči nad enim kaplanom. Kaj pravi k temu knezoškof lavantin-ski v Mariboru? Ali mu je cela stvar neznana ? Ali je brez vsakih informacij ? Ali mu ni nikdo povedal, da gre hujskari-ja Koroščeve proti-avstrijske struje na njegov rovež in konto? Ali se hoče res med to zvesto avstrijsko in katoliško ljudstvo v naših krajih spraviti razdor, prepir, mu iztrgati iz srca ljubezen do domovine in vere ? Ljudstvo pričakuje v prvi vrsti od svojega knezoškof a odgovor! Na ta odgovor čakamo vsi, željno in z upanjem, da se konča enkrat nevarna gonja proti katoličanstvu ter avstrijski domovini! Tedenski pregled. ■ • Štajerske vesti. Poročil se je v Ptuju znani restavrater g. Franc Osterberger z gospodično Mici L e h m a c h e r. Čestitamo vrlemu paru prav prisrčno in mu želimo: Na mnogo let! Prebiranje I. 1900 rojenih črnovojniških ob-vezancev se vrši meseca januarja in sicer po sledečem vzporedu : Radgona dne 23., Maribor (okolica) dne 24. in 25., Sv. Lenart dne 26., Slov. Bistrica dne 27., Maribor (mesto) dne 28., Celje (mesto) dne 14., Celje (okolica) od 14. do 18., Ljubno dne 19., Braslovče dne 20., Šmarje pri Celju dne 22. in 23., Trbovlje dne 24., Brežice dne 26., Kozje dne 28., Šoštanj dne 14., Slov. Gradec dne 15., Maren-berg dne 16., Ljutomer dne 18., Ptuj (mesto) dne 20., Ptuj (okolica) od 20. do 22., Ormož dne 23., Rogatec dne 25. in Konjice dne 27. januarja. Junaška smrt. V boju proti laškemu izdajalcu padel je junaške smrti g. lajtnant v rezervi Eduard K o g e 1 e r iz Ptuja. Čast njegovemu spominu! Zaprli so v Ptuju 1. 1899. rojeno, zaradi tatvine že opetovano predkaznovano vlačugo Ano Kafer. Tatico zasleduje žandarmerija v Zgornji Pulskavi in sodnija v Leibnitzu zaradi zločina tatvine. Dne 6. t. m. jo je mestni stražnik Frischenschlager zasačil, aretiral in sodniji oddal. Smrtna železniška nezgoda. Na postaji Ljutomer padel je 4. t. m. železničar Johan Košar v službi tako nesrečno, da je bil povožen. Še na vožnji v radgonsko bolnišnico je nesrečnež umrl. Umrl je po dolgoletnem bolehanju g. dr Tomaž B e r g m a n n v Slov. Bistrici. N. p. v. m.! Samomor v zaporu. V Kozjem se je posestniški sin Anton Lužar, ki je bil na sumu tatvine, v zaporu obesil. 12 Mezgovca pri Ptuju se nam piše : Silve-strova noč se je obhajala v gostilni tukaj-šnega občinskega predstojnika Jožefa Cizerl prav veselo. Sicer ne vemo, ali ima Cizerl v resnici gostilniško koncesijo. Na vsak način pa vemo, da se je v njegovem lokalu v novoletni noči igralo, popivalo in plesalo do 3. jutranje ure. In to v četrtem vojnem letu! Ali je to postavno? Ali je to dovoljeno? Ali pa veljajo postave morda samo za drage občane, za gotove občinske predstojnike pa ne ? O g. Cizerlu smo morali že svoj čas v Štajercu" poročati, ali mož se menda ni mnogo spremenil. Na vsak način bi mu priporočali, da naj v tem vojnem času malo cesarske postave vpošteva! Neverjetno pokvarjenje otrok. Vojska je-prinesla gotovo mnogo slabega; med najhujše njene posledice pa spada na vsak način zdravstveno in nravnostno pokvarjenje mladine. V mnogih slučajih doraščajo otroci danes kakor divjačina v gozdu, brez poduka, brez nadzorstva, brez navodila. Zlasti v spolnem življenju se kaže naravnost neverjetna propalost. Omenimo za danes le en slučaj: V bližini Ptuja se je zgodilo, da je dobilo neko 3 letno dekletce sifilitično spolno bolezen od nekega 13 letnega dečka. Vsakdo mora priznati, da je to naravnost nezaslišano, naravnost neverjetno. Tudi mi bi ne bili tega verjeli, ko bi v resnici dokazov ne imeli v roki. 13 letni deček ima torej že to ostudno in najnevarnejšo bolezen in jo prenese na 3 letnega otroka!!! Ali ni taka propalost res že vnebovpijoča? In kdo je kriv ? V mnogih slučajih stariši. Mnogokrat je oče seveda v vojaški službi, žena pa zanemarja svojo materinsko dolžnost; deca ostaja brez nadzorstva in vidi, kar bi ne smela videti, sliši po krčmah, kar bi ne smela slišHti. Šole so tudi zapuSčene, ker primanjkuje prostora in še bolj učiteljstva. Vse je ravno nepravilno . . . Vkljub temu pa prosimo gg. duhovnike, učitelje in časnikarje, da naj svojo dolžnost v polni meri izpolnujejo; oni imajo zdaj prvo in najveljavnejšo besedo. Učitelji naj vplivajo v šoli, duhovniki v cerkvi, časnikarji v svojih listih. Namesto brezplodne politike naj se deluje raje za pametno vzgojo, kajti ljudstvo ima le tedaj bodočnost, ako ima njegova mladina zdravje, telesno in duševno zdravjt Italiji To smo hoteli danes ob omenjenem prežacnil na lostnem slučaju povedati! rišel 1 V Ptuju bil je imenovan za provizoričneosrečilc ga direktorja dekliške ljudske in meščanskegnil i šole g. Anton K e r n, dolgočasni sotrudni/ač jun in nadomestnik pokojnega direktorja. fjče Poskušeni roparski umor. V noči na 3Q o r t s decembra bil je 53 letni posestnik Fram. t. m. T r n j a k na cesti med Rossweinom in Pivolcpljenji od dveh mož napaden. Pobila sta ga z udarh e r. ci po glavi na tla in mu oropala njegov dečo g. . nar v znesku 292 kron. Zjutraj ob 2. uri s»ta so nesrečneža nezavestnega našli. Ces Okrajni zastop v IKIarenbergu za naš&šega kmete. Iz M a r e n b e r g a se nam poročaal pre V svrho varstva domače živinorejierg, je okrajni zastop marenberški na predlog-^ je it O. Erber sprejel sledeči sklep: „Okrajrestvo zastop prosi štajersko namestnijo za varstvitimrne naše itak že maloštevilne živine, ki bode moosestv rala vsled predstoječega rekviriranja krmija go: popolnoma izginiti. Že danes obstoja vsietrijski lanske slabe letinje na mrvi, slami, detelji irjljem krmi sploh huda beda. Ta beda sili mnogiubljer. kmetov, da prodajo svojo živino, ali pa dt Ru zakoljejo svojo govedo. Vso težko vozno žierks vino so kmetje v okraju vsled pomanjkanj»nogo krme prostovoljno oddali ; ni torej dvoma, doeh, k se bode moralo letos vsled pomanjkanja žiiznih vine tudi nasadne zemlje pomanjšati. Ako sfampi pa tej maloštevilni živini v okraju se potrebi min no, itak pičlo krmo odvzame, se mora tudih, ki to slabotno vozno živino ubiti; potem pilnice ostane kmetu edino delavsko orodje, lopata^- odr s ■ katero pa ne bode mogel za-se in za svojili v družino potrebna živila pridelati. Ali bods. K o zamoglo kmetijstvo prehraniti državo, jami z vprašanje, na katerega naj vsakdo sam odno, v govori. Okrajni zastop vabi vsled tega v var'atins! stvu interesov svoje domače lasti merodajne kate oblasti k preizkušnji resničnih razmer, to pavila, s prošnjo, da naj se pusti itakpresrega malo množino krme za tukajšnjHrozf okraj in da naj s© vstavi vsako re kioke, v i r i r a n j e krme, ker ima vsak kmetova^o pc lec v resnici premalo namesto p r e v e 6udi ( krme." — Pametni sklep marenberškega ime okrajnega zastopa, ki bi ga bilo treba posneižko mati tudi v drugih okrajih. Prva stvar je g o4ov. ] spodarsko delo za našegakmet aiveda Potem pride šele tista „politika", ki nas je. T« itak vse dovolj nesrečne napravila. Gospoi ukr darsko zamoremo našemu kmetu pomagati*sko — s politiko pa nikdar. Oblast pa naj tudivar premisli, da je treba kmeta kot temelj drža-.lojzu ve vpoštevati. lo, < ...........................................................P nj : "" ' """' ' rožni General Woyrsch. |žkif J........;................................................A v i Prinašamo sliko znamenitega nemškega i0jz j General v. Woyrsch zroks -■ •.-.. rv' '' .• r-#ai-.s£ii,;N a se i vojskovodje Woyrsch, ki je bil za svoje zasluge imenovan za generalfeldmarsala. Koroške vesti. Družina junakov. Nekdanji oberat ljub ljanskega domačega regimenta Avgust Glan-, | t s c h n i g, ki je postal iz navadnega pastirja\ polagoma generalni major, bil je rojen tiT M a 1 n i c i na Koroškem. Od njega izvira veij junakov svetovne vojne. To so v prvi vrstil trije sinovi g. Pavla Glantschnig, ki so našlij v Galiciji in Karpatih junaško smrt; nadalje,] trije sinovi župana v Malnici, od katerih jej padel Alojz v Karpatih, Anton je ob Soči v ' italijansko vjetništvo prišel, Anselm pa zopet- 5» dravje Italiji junaško smrt našel. Ta zadnji se je preža ©ril na vseh frontah, postal Štabni feldvebel, rišel leta 1916 v rusko vojno vjetništvo; ;ori6ne osrečilo se mu pa je, daje iz vjetništva po- canske egnil in zopet k svojemu regimentu dospel. trudni! ač junaška, prava koroška družina! Oče in sin na enem dnevu pokopana. Iz na 30 ' o r t s c h a c h a na jezeru se poroča z dne Franc . t. m.: V soboto zvečer umrl'jo po dolgem Pivolc -pljenju kovaški mojster g. Tomaž S c h 1 o i-$ udar h e r. Isti dan umrl je tudi njegov 78-letni ;ov de gc g. Jožef Schleicher. Na dan starega uri s< ita so izročili obadva ddmači žemljici. Cesarjev brat posestnik na Koroškem. Brat 1 naš&asega cesarja, nadvojvoda Maks si je ogle-ioroča al pred kratkim graščinsko posestvo W e r n-j r ej ( erg, ki se mu je jako dopadlo. Dalje časa .log" g e je imel nadvojvoda željo, da si kupi po-Dkrajn sstvo v prekrasni koroški deželi. „Freie ?arstv< timmen" poročajo, da se je nadvojvodi Maksu de mo os6stvo "Wernberg tako dopadlo, da je kup-krmt ija gotova stvar. Vrli in vedno pošteno av-i vslcc trijski Korošci bodejo pač z največjim ve-telji ii jljem pozdravljali, ako postane brat našega mnogo ubljenega cesarja njih sodeželan. pa da Ruski vojni vjetnik tat. Iz Slov. P1 i -zno ži' erka se poroča: Že v jeseni izginilo je ljkanjamcgo ovac iz paše; ali tudi moka, jajca, ma, da jeh, klobase, kokoši so pričele izginjevati pri ija ži' iznih posestnikih. Istotako kmetijsko orodje, \ko se rampi itd. Ta čudna prikazen tudi pozimi potreb' i minula. Nakrat se je pogrešalo ovce v hle-ra tudiih, ker jih ni bilo več na pasi. Tudi v je-em pa ilnice in kleti je prišel ta tajnostni „strah" lopata, jr odnesel mnogo blaga. Vsi sledovi so vo-i svojo ili v P o d 1 j u b e 1 j. Orožniški stražmojster bode . K o s t i n g e r je konečno z velikimi težavo, je ami zasačil v nekem nevarnem brezdnu vot-m od- no. v kateri je bil skrit neki vojno-vjeti Rus. v vari 'atinski Rus si je bil napravil pravi brlog, odajne katerem je imel vse potrebščine, zlasti pa to pa vila, v največji izberi. V svojem brlogu, ka-: pre- srega streha, je bila narejena iz lesa, je imel jšnji Strozak", mesa od 5 zaklanih ovc, 30 kil 3 rek- ioke, jajca, mast, obleke, potrebno kuhinj-letova- f© posodo, lopate, krampe, žage in sekire. e v e č 'udi peč za kruh si je bil napravil. Seveda rškega > imel drv dovolj. En par volov je imelo posne- ižko delo, da je vse te ukradene stvari v je g o- lov. Phberk spravilo. Vrli orožnik je Rusa n e t a. eveda preje v luknjo spravil. nas je . Tatvina. Vojak Jožef Hawel v Beljaku Gospo- > ukradel natakarici v gostilni „St. Anna" aagati, iško z vsebino 1574 kron. Natakarica je aj tudi ;var takoj orožniškemu stražmojstru gosp. drža- lojzu Rudi naznanila. Temu se je posre- lo da je tata še isti dan zasačil in tudi ri njemu še ves denar našel. Pač lepi uspeh "j rožnika, ki je itak v zadnjem času že več • Bžkih zločincev vjel. Poskušeni samomor. Pri posestniku Pirker- .........i v Sv. Jurju pri Beljaku uslužbena dekla nškega lojzija K 0 c h 1 poskusila si je iz neznanega zroka z nožem vrat prerezati. Našli so jo v rvi in nezavestno, vendar pa obstoji upanje, a se ji reši življenje. Razno. Ameriško žito. Pogajanje entente v Buenos oje za ljub Glan-lastirja )jen v ira več 7i vrsti o našli ladalje erih je Soči v a zopet Airesu glede nakupa letine baje neugodno napreduje. Španska in švicarska vlada si hočeta zagotoviti v Argentiniji 100.000 oziroma 100.000 ton žita. Strašen umor. V dunajski mestni plinarni je bil umorjen delavec Chalupka. Neznani storilec je izrezal iz stegna umorjenega Chalupke 30 cm dolg in 12 cm širok kos mesa do kosti in ga vzel s seboj. •Prof. dr. v. Schrutka. f Profesor avstrijskega civilnoprocesnega prava na. dunajskem vseučilišču dvorni svetnik dr. v. Schrutka je na svojem posestvu v Kirchdorfu umrl vsled vnetja pljuč. Ruski dečki v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Kakor so Nemci sprejeli v razna svoja učili-šča precejšnjo število turških dečkov, tako na-meravejo sedaj organizirati sprejemanje ruskih dečkov v nemške učilnice in obrate. Obrtna organizacija v Rigi se je že dogovorila z obratno komoro v Liibecku, tako da bi prva skupina ruskih učencev oziroma vajencev prišla na Nemško v Veliki noči 1918. Poslanec Pernestorfer t. K.-B. Dunaj, 6. januarja. Socijalnodemokratični državni poslanec iu podpredsednik državne zbornice Engelbert P er n ersto rf er je danes v starosti 69 let umrl. Pernestorfer spada med najznamenitejše osebe v avstrijskem političnem življenju, obenem pa tudi med najmar-kantnejše voditelje avstrijske socijalne demokracije. Rojen je bil 1. 1850. Po končanih študijah prevzel je 1. 1881 uredništvo lista „Deutsche Worte". V državni zbor je prišel kot zastopnik mesta Wiener-Neustadt že 1. 18S5. Skozi dolga leta deloval je kot politik in pisatelj. Pernerstorter je bil s Scho-nererjem, Steimvenderjem in dragimi zastopnik najojstrejšega nemškega nacijonalizma. Potem je prestopil v socijalno-demokratični tabor. Na vsak način spada med one zna-čajne, poštene in nepozabne može, katerim ni politika samo sredstvo za „kšeft", marveč smoter in cilj za dosego boljših razmer ljudstva. Lahko se reče, da je s Pernerstorferjem umrl najpomembnejši, gotovo pa najpoštenej-ši voditelj avstrijske socijalne demokracije! Konec veleizdajalca. „Reichpost" poroča : Pred kratkim umrl je v neki norišnici pri Udine, kamor je bil kratki čas pred izbruhom vojne spravljen, bivši odvetnik, občinski svetnik in liberalno-laški deželni poslanec v Poli, dr. Viljem V a r e t o n. Smrt veleizdajalca v tujini! 150-letniC0 praznovala je pred kratkim znana livarna zvonov Samassa v Ljubljana, ki spada pač med največja podjetja te vrste na Avstrijskem. Tvornica je bila že vedno znana po svojih izdelkih, ki imajo sve> tovno ime, pa tudi po svoji dobrodeljnosti in človekoljubnosti napram lastnemu delavstvu. Čestitamo ji prisrčno ! Smrt zadnje kraljice havajske. Pred nekaj tedni je umrla v Honolulu zadnja havajska kraljica L ili n oal an i. Ta nekdanja kraljica je pač že davno izpoznala podlo sebičnost Amerike. Kajti amerikanska vlada ji je s silo odvzela njen otok, ki je tvoril vso njeno kraljestvo. j Sklepanje premirja. i..................................: Naša slika kaže trenutek, ko so zbrani zastopniki Av-stro-Ogrske, Nemčije, Bolgarske, Turčije in Rusije v Brest-Litovskem skupno z zastopniki Rusije sklenili začasno premirje (Waffen-stillstand.) Na levi strani vidimo ravno vrhovnega poveljnika dotične fronte, princa Leopolda bavarskega, ki podpisuje pogodbo premirja. ?& Der Waffensfiltst-and von BresH-L^owsk. KalMhEitPrwzUoFo/dvMayernbeimUnterzaitjmavdesWeFfenstfllif-Bntfet. Uspeh 7. vojnega posojila. Iz Dunaja se poroča z dne 5. t. m.: Glasom doslej skoraj popolnoma predležeči poročilih se je na 7. vojno posojilo 6.044,182.800 kron podpisalo. Podpisovanja armade na bojiščih še niso dokončana in bodo krasni uspeh tega posojila še povečala. Patrijotizem, ljubezen do avstrijske domovine hvala Bogu še ni izumrla ! Vojno posojilo dokazuje vso moč in silo naše Avstrije tudi v gospodarskem oziru. Vsled pomanjkanja papirja bodo nemške tovarne zmanjšale obseg poštnih dopisnic in razglednic za eno četrtino. Na kozah je obolelo v Italiji mnogo beguncev iz Benečije. Bolezen se strahovito širi. Na Italijanskem je taka bolezen prav posebno nevarna, to pa že zaradi grozovito zanemarjenih domačih razmer glede sanitetnega varstva. Bog daj, da bi se te bolezni ne razširilo in da ne bi morali plačevati drugi troške za laško lahkomiselnost. 40 milijonov vojakov. Kdo bi si mislil, da stoji danes v resnici več kot 40 milijonov vojakov pod orožjem. Angleški list „Arni" pa poroča, da se je v Newyorku izračunilo, da se nahaja sedaj pod orožjem 40 milijonov vojakov, in sicer ima ententa 27.000.000, centralne države 10,000.000 mož. Koliko gro-zovitosti prinaša pač ta nam in našim zaveznikom vsiljena vojna! Avstrijska mejna zapora proti Ogrski. Te dni postavijo v avstrijskih obmejnih občinah 10 —15 mož črnovojnikov, ki bode imeli nalogo, da pazijo strogo, da se ne bo avstrijsko blago vtihotapljalo na Ogrsko, kakor se je to dosedaj godilo v največji meri ? Pomanjkanje mesa na Angleškem. Preko Rotterdama poročajo, da je bilo 2. t. m. na vseh važnejših mestnih trgih na Angleškem veliko pomanjkanje mesa. V Londonu se je bilo bati zbiranja ljudstva, zato so oblasti pripravile zaloge iz večjih trgovin. Poštni tatovi na Dunaju. Dunajska policija je prijela te dni 46 poštnih tatov. To so taki ljudje, ki prežijo na poštne vozove, ko peljajo blago na kolodvor, pa se nastavijo po slabo razsvetljenih ulicah, katere okolnost izrabijo tatovi in odnesejo, kar morejo. Tatovi so napravili na ta način že za stotisoče škode. Zdi se nam, da se dogajajo tudi v drugih krajih take poštne in železniške tatvine. Koliko blaga, določenega za naše hrabre vojake, je bilo že ukradenega! Večinoma se tatove ni zasačilo ; kadar pa se jih je dobilo, bili so to revčki. Velike tatove in roparje pa se je pri nas še vedno izpuščalo. .. , Junak iz Kuršumlja. List „Belgrader Nach-richten" poroča: Kosta Vojnovič se je klatil do konca preteklega leta s svojimi četaši po okrožju Prokuplje vedno na ozemlju, katero so zasedli Bolgari in je prihajal celo na višine pri Nišu, ne da bi ga bilo mogoče vjeti. Bolgarom je napravil ogromno škodo iu dasi so ga skrbno zasledovali, je mogel vedno ubežati in se skriti v dobro znanem gorovju. Kar naenkrat se je pojavil na to v kakem drugem kraju, kjer so se ga najmanj nadejali. V spomladanski vstaji 1917 na bolgarskem ozemlju je igral Kosta Vojnovič veliko vlogo. Z nenadnim sunkom je vzel Bolgarom Kuršumlje in Prokuplje, njegove čete so bile oborožene celo s strojnimi puškami in ko je bila ta vstaja končana, so se ga Bolgari še vedno bali, ker mu je prebivalstvo stalo na strani. Kosta Vojnovič je rojen v Liki, ab-solviral je gimnazijo, prišel leta 19.10 v Bel-grad, da vstopi v vojaško šolo. Tekom balkanske vojne je postal poročnik in je avan-ziral za nadporočnika. Ta Kosta Vojnovič je sedaj padel kot četaški vodja, vendar pa kot vojak, ena tistih prikazni v srbskem narodu, okoli katere se razvijajo junaške pravljice, za nas pustolovska in nevarna eksistenca, vendar pa sovražnik, kateremu ne moremo odreči spoštovanja. In morda je Kosta Vojnovič ena najznačilnejših postav sedanje in poznejše srbske zgodovine, v kateri so igrali glavno vlogo največ ljudje, ki so se žrtvovali za cilje, kateri že od prvega početka niso obetali nikakega uspeha, ali so bili izvršeni iz osebnega junaštva. Gotovo je, da bi Bolgari obesili Vojnoviča na prvo drevo, in imeli 15 bi stokrat prav; kajti bil ni vojak', marveč ropar. Ali očitni ropar je-bil, ne pa ,.patri-jotu z veleizdajalskim srcem . . . Božič v Parizu. Pariški dopisnik »Timesa" pripoveduje v svojem listu o letošnjih božičnih praznikih v Parizu. Prejšnja leta je bila V>o£i<"-nn doba za Parižana, a še posebno za Parižanko. doba dovoljene zapravljivost.i. Letos pa ee je povdarjalo, naj se posebne želje umaknejo splošnim potrebam. Predvsem so j m imelo dobiti darov vojakom na fronti in pa beguncem. Velike trgovine so prenapolnjene vabljivih predmetov, vsepovsod mrgolijo množine kupcev, ki bi radi kaj kupili, pa ne najdejo primernih predmetov. Zakaj reči, katerih je v izobilju za nizke cehe, so predmeti nepotrebnega, luksusa, dočim ni vsakdanjih potrebnih predmetov, kateri bi bili posebno prikladni za darilo, ali pa so presneto dragi; volneno blago za vojake je dražje, tobak pa redka prikazen, a slaščice so že luksus in ženo in matere vojakov si morajo dvakrat premisliti, preden jih kupujejo. Javna in zasebna dobrodelnost sicer obdaruje vojake na fronti bolj ali manj z božičnimi darovi, ali ljudem z pičlimi dohodki bo težko poslati svojim dragim na fronti božičnih darov. — Pariška delavka, ki dandanes toliko zasluži kakor še nikoli, izteza roke po praznotah. Prvič v življenju ima denar in čas ; uvedba angleške delavne dobe ji je prinesla posebno ponedelj-sko popoldne in nje neodvisnost je podprta z zavestjo, da najde dobro plačeno delo. Pa ker jo mora delodajalec nagraditi z večjimi izdatki za hrano, pomeni zanjo božična doba v isti meri doba izobilja in razkošja. A težki so božični prazniki za druge vrste delavskih žen, kakor za učiteljice itd., katerih prejemki se niso zvišali. Noben sloj ne trpi take bede in je ne umejo tako dobro prikrivati, kakor ravno učiteljice. Dasi je bilo izdano geslo, ne kupovati darov, je bila vendar navada močnejša. Razloček je bil samo v tem, da so so letos darovali bolj praktičnijpredmeti kakor prejšnje čase. General v. Kathen. Prinašamo sliko uspešnega nemškega ge- "2336 fienem'dMMuffO v.Hathen. nerala infanterije, Hugona v. Kathena. grami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 9. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Vsled neugodnih vidnih razmer ostalo je bojevno delovanje na posamezne ognjene napade omejeno. Sef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 9. januarja. W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Pod močnim ognjenim varstvom sunili so angležki poizve- — 6 — dovalni oddelki proti južnemu robu gozda H o u t h o 1 s t. Nekaj ' kompanij je napadlo ob železnici B o e s i n g h e-S t a d e n. Na nobeni točki ni mogel sovražnik naše postojanke doseči. V našem ognju je imel težke izgube. Na obeh straneh od L e n s a. živahno artilerijsko delovanje. Vzhodno od Bul lečo ur ta vršilo se je več bojev z ročnimi granatami za male kose jarkov. — Armada vojvode Albrechta. Zapadno od Fl i rej a so Francozi popoldne po Jjutem ognjenem nčin-ku Štirih kilometrov širi kosti pričeli z ljutimi napadi. Na posameznih krajih vdrl je sovražnik v našo stražno črto ; poskusi, pridobiti preko nje na ozemlju, so so izjalovili. Naši protisunki vrgli so sovražnika tekom noči povsod zopet v njegove izhodne postojanke nazaj. Prvi generalkvartirmoj ster L u d e n d o r f 1. Težki porazi Angležev in Francozov. W.-B. Berlin, 9. januarja. Dne 8. januarja poskusili so na vzhodni fronti Angleži in Francozi v večjimi oiiami doeeče poizvedovalne uspehe, ki jih niso zamogli pridobiti pri patruljskih bojih prejšnega dne. Doživeli so pa povsod težke, krvave izgube. Naša bombna brodovja obmetala so večkrat sovražna barakna taborišča ter mesto Dlinkirchen z bombami in so zamogla na požarih in eksplozijah dobri učinek dngnati. 6 ladij potopljenih. W.-B. Berlin, 8. januarja. V Atlantskem oceanu in v Kanalu, so pred kratkim naši podmorski čolni 5 parnikov in eno ladjo na jadre potopili. Razven enega so bili vsi parniki oboroženi in so se vozili v spremstvu. Šef admiralnega štaba mornarice. Značilni izjem glede interniranja za avstro-ogr-ske Italijane, Čehe in Slovake. K.-B. L u g a n o, 6. januarja. Italijanski listi štejejo v Italiji nanovo internirane podanike vseh sovražnih držav na 1800 oseb. Nadalje se je 500 sovražnih državljanov deloma na lastno željo, deloma prisilnim potom iz dežele spravilo. Med nanovo interniranimi se nahajajo menihi, nune, otroci, nadalje profesor arheologije Beloch. Od interniranja so razven Avstrijcev in Ogrov italijanske narodnosti izvzeti vsi Cehi in Slovaki, za katere je prevzela jamstvo rimska pisarna za organiziranje "Oehov. (Po domače povedano ; avstro-ogrske Italijane, Cehe in Slovake, ki bi se jih kot „sovražne" državljane moralo zapreti, pustijo izdajalski Lahi raje na prosti nogi, ker jih smatrajo za dovolj „varne" . . . Op. ur.) Nova prebiranja v Italiji. Lausanne, 8'. januarja. Glasom nekega rimskega poročila ,,Gazette Lausanne" stoji danes 43 milijonov italijanskih vojakov pod orožjem. Nadalje pride 800.000 vojakov pred komisije za asentiranje in superarbi-triranje. Amerikanski prezident o miru. (Iz poročila c. k. kor. ur.) K.-B. Washington, 8. januarja. Prezident Wilson je danes kongresu izjavo predložil, v kateri določa sledeče temeljne točke za svetovni mir : 1. Prva točka je, da so vse mirovne pogodbe javne in javno sestavljene in da se ne sme tedaj sklepati nobenih tajnih sporazum internaeijonalne vrste, marveč da se mora diplomacijo vedno očitno in pred vsem svetom izvrševati. 2. Druga točka je popolna svoboda parobrodstva na morju izven teritorijalnih vod v vojni kakor v miru, razven onih morja, ki se polnoma ali deloma internacijo^ lizirajo. re ti 3. Tretja točka je odstranite1^ vseh gospodarskih mej in uresn8^ čenje ednakosti trgovinskih odnu- o. šajev med vsemi narodi, ki se pr1-'n<: družijo miru in se za njegovo vzdiv(1 zanje združijo. vpi 4. Četrti pogoj je, da se pi* raz merne garancije dajo m sprejmejo,,, da se oboroženje zniža na najni*. \ jo, glede notranje varnosti potrelv P no mero. La" (Besede so prav lepe in v splošnem i nis vsebujejo nič druzega, kakor stan zaht osrednjih sil. Ali stari Wilson, ki je ghc krivec nadaljevanja vojne, bil je vedno fa odt zej in zato čujemo i zdaj njegove besedaakdi največjim nezaupanjem. Op. ur.) , v t j Kerenskij. i.............................................................. Prinašamo eno zadnjih slik ruskega p P litika Kerenskega, ki je carsko vlado v re^ lucijo vrgel. Potem pa se je prodal Angleže in postal ednaki vojni hujskač, kakor svet Bnetet* tehten AufnahmenKeršnškisrcrjsincrnu^3 , ozna :a sice valci bivšega carja Nikolaja. Ljudstvo se6!"60 pod vodstvom socijalista Lenina zopet pv^J,,-Kerenskemu obrnilo in ga vrglo. Danes s%alj j temu angleškemu hlapcu ne ve ničesar vikaj r -———(\ izg Loterijske številke. Gradec, 2. januarja 1918:56, 84, 24, 59, I vs" Trst. 14. decembra 1917: 13, 88, 25, 16, ''""^ Znana t. ur Max Bohnel, Dunaj, IV., Margatelenstr. £ lak nam naznanja, da ima vkljub povišanju cen še nekatere vrste udi SV stari ceni na razpolago, ki bodejo pač v kratkeu času razproi)vekL Na zahtevo dobi vsak čitatelj našega lista ve iki il. cenik tn_ ,;,; proti vpošiljatvi K 1—. vens. e p< ijoii! mite ,!J resn odm 3 pr vzd odn( ir pr ine i pr mej( ajni )trett iem " sahte led gla 10 fa 3sede 3ga p v rev gleže svet Mirovna pogajanja z Rusi. Kakor smo na drugem mestu poročali, nadaljujejo mirovna pogajanja z Rusi v* rest-Litovskem. Vendar pa se čuti vedno vpliv angleško-francoske ter obupane ita- anske hujskarije. Vendar pa je gotovo, da nam in našim zaveznikom ne more nik- očitati, da bi bili krivi nadaljevanja . Krivi so edin.) naši nasprotniki, ki ejo miru, dokler ne bi bile centralne dr- |V0 ubito in razdrobljene- Deloma se čuti vpliv tudi že na Ruskem; tudi boljševiki razumevajo Se svojega položaja. Obenem se dvigajo že razne narodnosti na Ru- em, ki hočejo biti samostojne ter neodvis- V prvi vrsti je to veliki narod Ukrajin- v. potem Finci in drugi narodi. Preobrat Ruskem torej še ni dokončan. Kar se nas naših zaveznikov tiče, je to le dokaz, da nismo povzročili te nesrečne vojne in da tega kot pošteni branitelji svoje zemlje odgovorni za posledice te vojne. Ako odbije našo miroljubno roko. potem mora akdo pravičnost uaš.ega stališča priznati! v tem tiči jamstvo avstrijske zmage ! v smo Iz Švice. Prinašamo sliko zveznega svetnika Ca- Cundesrat Caloncter. i n d e r, ki je postal novi švicarski zvezni tedsednik. Gospodarske stvari. .............................'........................-■ Križna hromost pri konjih. Uradno se nam poroča: To, ludi križna kap. črni iehurjev slak in hemoglobinemija imenovano nenadoma JJJgJ | javljajočo se bolezen je spoznati na ohromelosti zad-, obenem se iztaka krvavobarna scavnica. Bolezen - " .5 pade pa prav posebno konje za težke pasme v sta- -'" -a r °^ ■* t'° x 'el '" SlCCr navac'no kmalu po vpregi, i:\.".;:5 so nekaj drii br-z gibanje (hoje) ob krepilnem krmljen-s^^" stali v toplem, neprezračenem hlevu. Vendar pa niso r>\-5.t. di tozadevno izvzete izjeme. Kot slučajni vzrok bolezni J,,~Č7tf, označiti nenavadno, močno prelilajeuje, ki se navadno "t', : »javlja ob mrzlih, vetrovnih in ostrih zimskih dnevih. •"/U/rat ,3kg |C bolezni je opažali na iem. da začno konji, ki "" 1 sicer navajeni deiat; (voziti), a so vsled neugodnega na, praznikov ;-.li drugih vzrokov skozi nekaj dni ii v hlevu, v kratkem potem, ko pridejo iz hleva, z dkom neokretno in nezanesno stopati, potiti se težko hati in se naposled zgrudijo .n padej. Bolezen konča sar vi »kaj nepovoljno; 50 do 70 ' „ obolelih konj je smat-ti izgubljenim. Prerokovanje je tem neugodnejše, čim čneje se pojavi ohromelost in čirnbol je scavnica po-ešan.i s krvavim barvilom. Glavna stvar te bolezni in :abranjevanje. Najsigurnejc more se bolezen za-iti s tem, da se konji vsak dan gibljejo in se •mljenje z zrnjem, z ozirora na io naj se konji ji ob dnevih počitka in v slabem vremenu vsaj za alek čas gibljejo in pri tem manj izdatno krmijo. naženie in izdatno prezračevanje hleva je ludi važno. ■o se Bt prif p s se 59, 16, enstr. vrste u; raz pro d :enik fr; Listnica uredništva in upravništva. Cenjene naročnike se prosi, da naj blagovolijo j vseh dopisih m pošiljatvah svoj naslov čitljivo in tančno pisati, kajti drugače se zgodi mnogo pomot nepotrebnega dela. --- Grdoba, Dobova. Ako ste : ..prijatelj-" in nas imate lako „radi", zakaj pa porn svojega pravega imena ne podpišete? Poštenemu Dveku ni treba, svojega obličja skrivati; iz skritega vetišča psujejo ničvredneži in lopovi. Kdor naš list ne sume, ta ga naj raje ne čita! In kdor Nemce lako okleto sovraži, da niti nemškega inzerata ne more ci- tati, ta naj gre v Sibirijo ali na Japonsko; pa celo tam bode Nemce videl. Sicer pa povemo Tievedncžu, da so inzerati plačana stvar, za katero seveda nima uredništvo odgovornosti. Z Bogom, grdoba! — Radovednež. Tudi našo mnenje je, da je dotični nesrečnež bil žrtev zverinskega napada, obenem pa žrtev slabih odredb svojih predstojnikov, med katere štejemo zlasti g. P. Ta mož je namreč na stališču, da je njegova koža glavna stvar. Vsi drugi naj se pobijejo, samo da se njemu dobro godi. V kratkem bodemo o temu gospodu par zanimivih stvari poročali, kajti tudi naša potrpežljivost ima svoje meje. -7 Prijatelj. Naš urednik Linhart ni bil nikdar od vojaške službe oproščen, nikdar se ni zanj vložilo prošnjo za oprostitev, nikdar si ni iskal s pomočjo raznih činiteljev se svoji državljanski dolžnosti odtegniti. Urednik Linhart, ki ni bil preje nikdar vojak in ki je že dolga leta sem bolan, je bil ednostavno super-arbitriran zaradi svoje bolezni. Hujskanja proti njegovi osebi je torej smešna! — !z bojišča. Nemogoče nam je, objaviti vse dopise vrlih naših somišljenikov na bojiščih. Vsakdo mora priznati, da je vsled pomanjkanja papirja in drugih tiskovnih težav jako težavno, ustreči vsem željam vojakov. — Vojak 87. reg. „Slov. Gospodar" in pa „Straža" sta v resnici opsovala one vojake 87. regimenta, ki so naši somišljeniki, za „šnop-sarje." Seveda se zdaj muzata kakor jezuiti, ker čutita svojo napako. Ali pomagati jim ne more nobeno kričanje, kajti resnica se ne more prekrili. Pozdrav! — Čenjeninaročniki in odjemalci! Vkljub neznosni draginji papirja, tiska, delavskih plač in materijala, ki je vse cene od 300 do 1000 procentov povišala, ni „Štajerc" med vojno svoje naročnine povišal. Zdaj pa smo prisiljeni, povišati naročnino, da zasigurimo i zanaprej obstoj lista! „Štaje rc" stane z novim letom: v Avstriji: za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K; na Ogrskem in v inozemstvu: za celo leto 9 K, za pol leta 4*50 K. — Upamo, da nam bodejo cenjeni naročniki vkljub temu zvesti ostali. Vsi ostali listi so že davno morali naročnino zvišati. Mi pa smo čakali do zadnjega trenutka, ker ravno nismo na dobičok namerjeno podjetje, marveč le pošteni ljudski list! Cenjeni prijatelji! Delujmo vsi skupaj, da bode naš list tudi zanaprej zamogel svojo zvišeno nalogo izvršiti. Vse za domovino, vse za cesarja iti rodrso zemljo? $S|Č** Cenjena naročnike in prijatelje prosimo najuludnojo, da naj takoj naročnino za novo leto vpošljejo, kajti pri sedanjih razmerah je vsakemu časopisu nemogoče, čakati na naročnino. Mi zamoremo svojo dolžnost napram naročnikom in čitateljein lo tedaj izpolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo dolžnost napram listu. „Stajere" je ljudski listin nima nobenih skladov, iz.katerih bi mogel ti in druge stroške plačevati. Zato mora se držati na svoje naročnike ,in odjemalce! Iz tega vzroka prosimo še enkrat za nujno vplačilo naročnin. „Štajerc"' bode tudi v bodoče nevstrašeni zagovornik ljudskih pravic ! Inzeratna tarifa. Z bzirom na splošno draginjo v tiskovni stroki smo morali svojo inzeratno tarif') zvišati. Odslej stanejo inzerati v „Štajereu" : Cela stran.......K U>0-— Pol strani • .... K 80- — 'A strani........K 40- — »/, strani........K 20— Vu strani......K 10- — */«i strani.......K o- — V« strani.......K 2 — Vsled svoje razširjenosti je „Stajere" najboljše glasilo za inzeriranje in imajo oglasi v tem listu vedno polni uspeh. ■ a ■ «y s 3 do 4 delavskimi močmi III Vil AA I* se takoj ali s 1. februarjem M| HlfCM 1918 za Mestni vrli (Stadt-berg) sprejme. Vprašanja na gdč Kathe Lerch, Obere Draugasse 4 v Ptuju. pa le v nedeljo dopoldne. 11 se sprejme takoj. Stanovanje, kurjava in zemlja prosta. Vprs.šanja na Otta Sohwai'SCh- nig, Majšperg pri Ptuju. io *mmžM%>mMMX/&%m^ kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj. 562 %K& mfflBBtissaam Izurjena natakarica ; srednje starosti, želi službo spremeniti, takoj ali pozne : je; vzame tudi malo dobro idočo gostilno na račun. Naslov v upravništvo ..Štajerca". n Zdravi • * V «1 ter močna deklin za kuhinjsko delo in k otrokom se takoj sprejme pri firmi Hans de Toma, Bad Neuhaus pri Celju. I2 19'- naročil? Ako ne, stori i to takoj! f| i'1 jata se 8^» v P tu j u. gl štev 3, jfff" — S — Miihlerbeutel pajtetje za mlinarje se dobi pri Slawitsch&Hellertr?o;inaPtuji 70 J Brezplačno^ dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Vio- ftj line po K 14, 25 in višje. Dobre V harmonike po K 16, 25, 35, 5.0 in višje, dvevrslne harmonike K 70, m\ SO, 100, 120, Irivrstne K 180, 200, I\\j 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^^ denar nazaj. Razpošiljalevpo povzetju ali naprej-plačilu po razposiljalni hiši Hans Konrad, c in kr. dvorni liferant Brtix št. 1740 (Češko). 52 Za kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, sme, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks StOSSl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 561 ljudska kapelj mestacja kopališča t Ptsju. ČM u k«paai*i •• MavatUk •* U. j ure de t art popol4a* CM*t*Jw )r «4 j 11 4» 1 na "ifrtaV »t aafajjafc m pruatfeft ai 11. Jo ft «M <«p»-«et ! topoli < waitw wakcm, »are .Hr»iii»laJ" » q«»fc «" - -70 Kraste lišaj, srbenje in druge kožne bolezni odpravi hitro in sigurno dc-mačs mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. — Nadalje Srašek Paratol za varstvo občutljive koze, ena škatlja % K 50 h. obi se oboje pri naprej-pošiljatvi svole ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke In Budapest VH-20., ________R6zsa utcza 21.__________________472 Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25 — 30— ali 35—. Z radium svetilom K 30—, 35'—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar ns-zaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant BrOx Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Mestna posrefioveEfiua {lotuung- und DienstYermittlung) za m službe« učence, stano-vanja in posestva T PtujU izvršuje _____ ne vrste posredovanja najhitreje. "*M Vprašanja in pojasnila V mestni Stražnici trotovi). iBr* Viničar priden, ako mogoče s 4 delavskimi močmi, se sprejme s 15. januarjem. Dobi zemljo za obdelati, začasno delo, dobro plačilo in drva. Posestvo leži 3/4 ure od zdravilišča Rogaška Slatina. Ponudbe na Alois Drofenig, Sv. Jurij j. ž. »1 Asanol"§ ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj slane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-sk3 ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 500 kron Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Rla-bal-sam Vaša kurja ccesa. bradavice in trdo kc.žo ne odpravi y 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z garancijskim pismom K 2'75, 3 posodice K 5'50, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kaschau (Kassa) 1. poštni predal 12/614 (Ogrsko). Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 Garnitura za darilo obstoječa iz: 1 dobro idoča anker-remontoar ura, srebro imit., 1 pancerska verižica s priveskom, 1 prstan, I igla za uavato, 2 gumbi za ovratnik, 2 prsni, 2 manšetni gumbi, v elegantnem hnitiranem usnjatem etuiju po sliki vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Ista garnitura za dame, obstoječa iz: 1 ura za dame ali na naročnik, 1 zidana žnora s šuberjem, 1 prstan, 1 brošna igla, 2 uhala, dve ušesni šravbi, 1 koljerska verižica s priveskom v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Pri naročilu prosim natanko pisati, ali je garnitura za gospode ali dame določena in obenem 2 K v papirju ali markah kot naplaček priložiti. Ostanek po povzetju. Max Bohnel, Dunaj lV.Margarethenstr.27/51. V obliki polna prša se doseže z po zanesljivosti učinka mnogokrat preizkušenim preparatom ---------- HYPERIN = s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosli. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti najtqpleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opelovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Prtseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8'90. Po pošti za 90 vin. več. Tajna razpoSiljatcv brez navedbe vsebino po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 Avtomatični lovilec za podgane K 5*50, za miši K 4*—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za Ščurke „Rapidu, tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5*70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošitjatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wlen, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Dunaj, 9., Alserstrasse 46 nakupovalno žide HE vhod Hebragasse 1. Telefon šl. 23442. Zidane ostanke, slare in nove do 40 K. »Cuplana« Žida, zidane nili, zidane štrene po vrsti in kakovosti eno kilo do 100 K. Plačam najvišje cene za raztrgane zidane bluze, zidana krila, zidano perilo ter raztrgane obleke, odpadke blaga in pavole, juta-vreče, platno, stare mehke klobuke. — Povrnem troške za cestno železnico. — Provinčne pošiljatve se reelno in takoj izvršujejo. 601 Mizarski učenec se pri polni oskrbi takoj sprejme pri Rudolf Salzer, Maribor, GOthestrasse št. 14620 (a kavini nadomestek I karton 100 kosov 38 K, od 2 kartonov naprej franko. :: la pralni prašek, :: prost, 20 kg poštna kišta 72 K, od 5 kišt naprej iranko oddaja takoj po povzetju A. Amort, Celovce, Volkermarkterst. 8. 625 Pramvdo! je sredslvo "pomlajenje las, i i amj'uu! ki rdc(ei svctle in sive tas in brade /.a tiajuo temno pobarva, 1 steklen ca s poštnino vred K 2-70. KjUyOI ki Živo pordeči I Ji I bleda lica. Učinek je čudovit. — I 1 steklenica s poštnino vred . . . . K 2't Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, BlDfl, 636. HfllJI Kdor boce svole hitro in diskretno prodati, naj se obrne i Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gis lastrasse 5, telefon interurban 8275, in naj zahteva v svrho ogleda ter informac brezplačni obisk našega strokovnega uradnil Razširjajte »ŠTAJERCA ki je edini slovensko-pisani strogo avstrijski list! Pošiljajte »Štajerca" ha fronto, ker naši t jaki želijo vesti iz domovine. Zahtevajte »Štajerca" v gostilnah, kavarna pri trgovcih in v tobakarnah. Povejte prijateljem in znancem, da je hi skarija proti »Štajercu" laž! Vsi na delo za naš list! Novi časi so pričeli za Avstrijo — bodin složni! Delujmo za „Štajerca"! „Št; pet. Kar stri S ' 4 i 2 l in celi pol \'ai nap vilV Ur« niši Ptu Po Inzerati ■ v •v „Stajercu" ■ ■ J imajo vsled velike raz- ■ ■ širjenosti najboljši uspeh. ; Sprejemajo se: s v Ptuju pri upravi lista; S Celju pri Sflsp. Fritz MU [ pri g. Rud. Gaisser. j »Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. Inzerati v nStajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! zavi da ; v p greš zop« pok jih pra- ravi naš: dikt na ma den nini Nov svoj kak tili Ital Ijaj je t Lit« nan zau Kaj naš spo gov Naznanjam, da' zaradi pomankanja osol in blaga imam odprto svojo ftfF* trgovino ^p samo ob torkih, sredah, petkih in nedeljah. Obenem oferiram žveplo za sode. Tudi prodi svojo trgovinsko hišo v Ptuju in svoj vi grad v Leskovcah. Tudi sprejmem zanesljivo pridno deklo zai takoj. Kari Kasper, trgovec v Ptuju. Žrebec, rdeč 8 mesecev star, jako domač, se takoj pra Naslov pove uprava „Štajerca". dar Se naj Pozor! Čevljarji od boj 5 kg la čevljarskega popa zamenjam za živ se (kokoši, jajca, itd.) Naslov pove uprava J -^n jerca". del 'ift 1Zg k'* na črt Itdajatilj in odgovorni uradnik: Kari Linhart. Tisk: W. Blank« vlPtujl 4 67 11253725