rVStnina plaćana v gotovini. Leto LXVm., št« 103 LJubljana, torek 7« ma)a 193$ Cen Din i.- iznaja vaak dan popoldne, izvzemal nedelje tn rrst a Dtn 2.-. do 100 vrst a Din 2J60. od 100 do 800 vrat a Din 8.-, večji vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 95.-. Rokopisi petit Narod« Jo. Podrezalee: MARIBOR Strossmaverjeva 3t> — NOVO MESTO, Ljubljanska c, ' it. J8. — CELJE: oeltsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. to. uprave: Kocenova attca 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 ms. sns, m*. pri postnem čekovnem zarodu v Ljubljani st. 10.351. Usta g. Jevtića ima absolutno večino Po približnih rezultatih ima lista g. Jevtića okrog 1,600.000, opozicija pa okrog 960.000 glasov — Vladna tista bo dobila okrog 310. opozicija pa 55 mandatov Beograd, 7. maja. r. Sedaj so znani že skoro popolni rezultati nedeljskih skupščinskih volitev. Manjkajo samo še podatki nekaterih oddaljenejših srezov, ki bodo prispeli v teku današnjega dne. Po dosedajem približnem štetju je dobila lista g. Jevtića absolutno večino, okrog 1.640.000 glasov. Lista združene opozicije z nosilcem dr. Mačkom je dobila po do sedaj znanih rezultatih okrog 960.000 glasov. Ker pripade po volilnem zakonu najmočnejši listi tri petine vseh mandatov, bo dobila vladna lista okrog 310 mandatov, združena opozicija pa okrog 55. Maksimović in Ljotić nista dosegla niti količnika 50.000 glasov ter pri razdelitvi mandatov ti dve listi sploh ne prideta v poštev. Glavni volilni odbor, ki se fe sestal že včeraj, zaseda permanentno ter pregleduje volilne spise, ki jih prinašajo posebni kurirji iz posamezni srezov. Po doslej objavljenih uradnih podatkih je bila volilna udeležba velika, posebno zato. ker je opozicija poslala na volišče vse svoje ljudi. V nekaterih srezih, zlasti v južnih krajih, presega udeležba 90 odstotkov. Največje število glasov je dobila opozicija v savski banovini, kjer ima absolutno večino. Savska banovina Volilni rezultati v savski banovini so po uradnih podatkih naslednji: srez donjolop&čki: (3), glasovalo 3129. Jevtić (Vladimir Tišma 1734, Stevo Stoja-nović 902), skupaj 2650, Maček (Ratko Miladinov) 472, Maksimovie (Jovan Jović) 1. Ljotić (Mijo Rakeževac) 0; srez kriki: (4), glasovalo 4430. Jevtić (Luka Kostrenčič) 2377, Maček (dr. Niko Matulić) 1927, Maksimovie (Andrija Zeće-vić) 1, Ljotić (Bozo Vinčić) 125; srez donjo miholjaćki: glasovalo 6091, Jevtić (Dragotin Domainko 556, Ilija Kar-lina 968), skupaj 1524. Maček (dr. Ivan Majcan) 4518, Maksimovie (Zivko Živko-vić) 0, Ljotić (Dragotin Modercin) 40; srez čabarski (4), glasovalo 2090, Jevtić (dr. Bogdan Koritnik) 521, Maček (dr. Ante Lividini) 1569, Maksimovie (Peter Mijo-vić) 0, Ljotić (Fran Puhalović) 0; srez dugoselski (5)„ glasovalo 5832, Jevtić (Ignjat Sever 153, Mio Kokot 209), skupaj 362, Maček (Sumun Bugarin) 5400. Maksimović (Andrija Stamojević) 0. Ljotić (Vuk Maglajić) 0; srez gerešnički (7), glasovalo 6886, Jevtić (\7asilje Dragic 822. Karlo Herceg 4, Milivojev Stepanov 875), skupaj 1701, Maček (Tomo Vojaković) 5182, Maksimović (Emilijan Grbić) 2, Ljotić (Milan Mesaric) 1; srez novogradiški: (8), glasovalo 12.945, Jevtič (Karlo Cvijič 218, Peter Bačič 352. ^ima Djirrič 2896), skupaj 3456, Maček Nikola Spehar 8772. Miloš EKrić 690). skupaj 9362, Maksimović (dr. Kotur) 6, Ljotič (Gavrrkmč) 11; srez slatinski: glasovalo 9330, Jevtič (Života Milojkovič 2647, Milan Jurišič 175, Prerad Preradovič 1817), skupaj 4639, Maček (Rajko Kokanovič) 4689, Maksimović CM. Cvetkovič) 4. Ljotić (Djordje Perič).0: srez senjski: (3), glasovalo 3613, Jevtič (Viktor Rrvoćesi 0. dr. Josip Rogić) 2442, Maček (Božo Katalinič) 1171, Maksimović (Nikola Kisič) 0, Ljotić (Dragutin Sorta) 0; srez vlasički: (9) glasovalo 10.461, Jevtić (Luka Kostrenčič 585, Milan Stipčič 3300), skupaj 3885, Maček (Stepan Marti-novič) 6113, Maksimovič (Teodor Skrgič) 3 Ljotić (Dragutin Modercin) 460; srez kljunski: (4), glasovalo 9285, Jev-Popović 1090), skupaj 4140. Maček (dr. Sušič 4796, Sava Kosa novic 47), skupaj 4843, Maksimović (Dušan Pirkič) 1, Ljotič (Mateljan) 1; srez brinjski: (3). glasovalo 3547, Jevtič (Djuro Marjan 471. Ilija Jerbič 538) skupaj 1009, Maček (Ante Pavelič) 2538. Maksimović (Menalen Kohen) 0. Ljotič (Jovan Ja rose vi č) 0; srez Ogulin: (4). glasovalo 10.133. Jevtič (Bogdan 2agar 888. B. Vujinovič 357, Vladimir Mrvoš 780. Djuro Mikašinovič 2043). skupaj 4068, Maček (Sava Kosano-vič) 6055, Maksimovie (Tričanm) 1. Ljotič I Ivan Belihar) 9; srez Krapina: (6), glasovalo 8560, Jevtič (Makso Momenič 1262, Milan Bauer 10), skupaj 130, Maček (Dane Malic) 8424, Maksimović (Menahen Kohen) 0, Ljotič (Korenič) 0: srez perušički: (3), glasovalo 4958, Jevtič (dr. Mile Miškuliu) 3742. Maček (Karlo Rrkljačič) 1215. Maksimović (Miloš Kara-kaševič) 0. Ljotič (Nikola Katalinič) 1; srez rabski* (3). glasovalo 3832, Jevtič (Vjekoslav Miletič) 1954. Maček (dr. Ivo Andrev) 1192. Maksimović (Milorad Petrovič) 0. Ljotič (Ante Bačič) 46: srez pakrački: (8), glasovalo 7398. Jevtič (dr. Milenko Markovič) 3334. Maček (Valerijan Pribičevič) 4045, Maksimović (Stas« Kesier) 4, LJotfć (lamm.it) * srez novski: (8), glasovalo 7033. Jevtič (Karlo Kovačevič) 2044. Maček (Josip Se-laič 4055, Jovan Skara 292). skupaj 4347, Maksimovie (dr. Kotur) 192 in Ljotič (Bačič) 450; srez klan ješki: (6), glasovalo 6901. Jevtič (1. dr. Stanko Lončan 47. 2. dr. Stjepan Ivkovič 161). skupaj 208 dr. Maček (Fran Harapin) 6693, Maksimovič (dr. Milorad Kozjak) 0, dr. Ljotič (S. Tumpa) 6: srez vrbovski: (3), glasovalo 3888. Jevtič (1. Josip Majevac 74, 2. dr. Sime Pulišič 1709), skupaj 1783, Maček (Rudolf Sušič) 2104, Maksimovič (Nikola Obronski) 1. Ljotič (Lazar Markovič) 0; srez duravanski: (8), glasovalo 7153, Jevtič (Milan Dobrovič) 3440, Maček (Juraj Zrinščak) 3706, Maksimovič (J. Kosir) 2, Ljotič (Rade KovačeviČ) 5; srez vukovarski. (9), glasovalo 10.80/. Jevtič (1. 2arko Tomaševič 6219, 2. Jovan Rogoluč 764, 3. Marin Glavina 322). skupaj 7375. Maček (F. Matijevič) 3406, Maksimovič (Stevan Vojvodič) 5, Ljotič (Peter Soškatanin) 17; srez grubšnopoljski: (7). glasovalo 5858, Jevtič (Nikola Sokolović) 2998, Maček (VeČeslav Vilder) 2356, Maksimovič (Vladimir Dušmanovič) 3. Ljotič (Ante Mode-rac) 1; srez udbinski: (3), glasovalo 3350, Jevtič (dr. Branko Kalender) 2832, Maček (dr. Danilo Vladkovič) 518. Maksimovič (V. 2ivkovič) 0. Ljotič (Vekoslav Fiskriš) 0: srez kastavski: (4), glasovalo 2621. Jevtič (1. 'Ante Sirova 1173, 2. Josip Jagodinac 430), skupaj 1603, Maček (Ante Vrtljan) 637. Maksimovič (Dušan Naumovič) 1, Ljotič (Ivan Vardič) 180; srez petrinjski: (5), glasovalo 9562, Jevtić (1. Josip Matalič 78, 2. Miljutin Galjan 908. 3. Peter Vladkovič 1770). skupaj 2756, Maček (Tomo Babolič) 6701. Maksimovič (Dojordje Peško) 5, Ljotič (Slavko Bajda) 0. srez sušaški: (4), glasovalo 7596, Jevtić (Milan Banič) 3845, Maček (Ante Vrhljan) 3374, Maksimovič (Oton Gavrilovič) 1; Ljotič (dr. Boža Frančič) 376; srez čakovsld: glasovalo 9987, Jevtič (Ante Vitez) 1341, Maček (dr. H. Krizman) 8641, Maksimovič (L ju bo mir Petrovič) 5, Ljotič (Fr. 2imbrak) 0; srez sisaški: (5), glasovalo 10.934, Jevtič (minister dr. Ljudevit Auer) 1744, Maček (Ivan Marmćič) 8189, Maksimovič (Hugon Kozovac) l. Ljotič (Ivan 2alubič).0; srez županski: glasovalo 9047, Jevtić (1. Dragotin Perušič 1073, 2. Stjepan Jarić 6), skupaj 1079, Maček (Ante Babić) 7966. Maksimovič (1. Tibomir Gavrilovič 1, 2, Fran Kobeselič 0). Ljotič (Marko Žužoč) 1; srez kurinski: (7), glasovalo 5628, Jevtič (1. VTadhnk Heruš «6, Z Ivan Tudo-vič 169). skupaj 795, Maček (Mile Stopa-Hč) 4833, Maksimovič (Fran Ivkovič) 0, Ljotić (Vaso Gavrlč) 11; srez požeški: (8), glasovalo 13356, Jevtič (dr. Dragan Kraljevič) 3624, Maček (dr. Mile Tarnaj 9431. Miloš Ditmč 390), skupaj 9625. Maksimovič (Mihajlo Adamov) 2, Ljotič (Cutrnković) 1: srez gračačld: (3). glasovalo 5572, Jevtič (Dušan Ivančevič) 3648, Maček (dr. Danilo Vladkovič) 1646, Maksimovič (Bogdanovi č) 276, Ljotič (Rakeževac) 2; mesto Zagreb: VpifcSjnih volilcev 66.896, glasovalo 39J97. Jevtic 9619. Maček 29530, MaJ^rnovič 25, Ljotić 113; srez varaždinski: (6), glasovalo 13.164, Jevtič (Rude Pijeski 21, Stojan Novakovič 1962), skupaj 1983, Maček (dr. Ante Kožic) 11.181, Maksimovič (Miljutin Popovič) % LfssšC (tr\4am rfvArese) 9j srez pregrad ski: (6), glasovalo 7648, Jevtič (Dragutin Hribar 50, Marko Prežen-ščak 769. Mirko Djurdjin 24), skupaj 863, Maček (Mato Dimovič) 6805. Maksimovič (Lazar Drinkovič) 0, Ljotič (Ivo Korenič) 0; srez donjostubiški: glasovalo 10.266, Jevtič (Vinko Belanič 132. dr. Kazimir Antič 82, Pavao Kubolj 36). skupaj 250. Maček (Djuro Kenfelja) 10.016, Maksimovič (Petar Milenkovič) 0. Ljotič (Tlija Babic) 0; srez gllnski 10.200, Jevtič Bogdan Erle-govac 3155, Djordje Gavrilović 514), skupaj 3669, Maček (Srdjan Budisavljevič) 6528, Maksimovič (Tomič) 3, Ljotič (Nenado-vič) 0; srez novljanski: 1841, Jevtić (PiŠkulić 0. Mikuličić 740), skupaj 740, Maček (Grga Hecimovič) 1100, Maksimovič (Premovac) 0, Ljotić (Buneta) 1; srez Ivanec: 9934, Jevtič (Pavao Matica) 325, Maček (Djura Antolič) 9608, Maksimovič (Grinjakovič) l, Ljotič (Hudo-bac) 0; srez Zagreb okolica: (5) 15.704, Jevtić (dr. Mii*>" Stajner 438, Franjo dm jak 151), skupaj 589, Maček (Franjo Miljanič) 15.146, Maksimovič (Tomovič) 0, Ljotič (Kuhar) 0; srez erikvenički: (4) 2395, Jevtič (Ivo Polič 334, dr. Kazimir Jelusič 307), skupaj 641, Maček (Franjo Borić) 1694, Maksimović (Stojković) 1, Ljotić (Nanestija) 9; srez Osijek: (9) 13.744 jevtić (dr. Milovan Pinterović) 7322, Maček (dr. Milan Cuči-nović 6367, Maksimović (Lirić) 46, Ljotić (Sušić) 0; srex Ludbreg: (6) 7066, Jevtić (Viktor Vizir, 1024, Ivan Cimpersak 68), skupaj 1092, Maček (dr. Sekula Drljević 1527, Niko Križanić (4447), skupaj 5974; srez vojnički: (4) 7898, Jevtić (dr. Jovo Grubić 1990, Milovan Grba 2934, Mijo Ure-nić 131), skupaj 5045, Maček (Srdjan Budisavljevič) 2787, Maksimović (Mijusević) 64, Ljotić (Nenadović) 0; srez Djakovo: (9) 11.235, Jevtić (Ivo dole 361, Lazar Kamužić 1660), skupaj 2021, Maček (Mijo Birćić) 9209, Maksimović (Srbić) 0, Ljotić (Polić) 5; srez Sv. Ivan Zelina: (5) 9732, Jevtić (Josip Podgorski Hunzi 529, dr. dime Prsac 490), skupaj 1019, Maček (Niko Hundić) 8710, Maksimović (Miličić) 0, Ljotić (Babić) 3; srez koprivniski: 13.728. Jevtić (dr. Voljko Ilić 3578, dr. Vlada Malanćes 16), skupaj 3594, Maćek (Mihajlo PavUć-Nikaim) 10.133, Maksimović (Milenković) 0, Ljotić (Kuhalo) 1. srez delniški: (4) 4703, Jevtić (1. dr. Veljko Mikuličić 512, 2. Juraj Vukonić 246), skupaj 758, Maćek (dr. Ivan Zibasić) 3941, Maksimović (N. Obrosi) 1, Ljotić (Vladimir Zraljeta) 3; srez valpovski: (9) 5150, Jevtić (dr. Ivan Franćić 1239, Josip Pantelić 366), skupaj 1605, Maćek (dr. Stjepan Šećer) 2546, Maksimović (Mihajlo Adamov) 1, Ljotić (Be-no-Podgoratan) 8; sraz Mamutu* ski (5) 6545, Jevtić (dr. Djuro Leusič 101, Milan Švarić 157), skupaj 2S8. Maćek (Ljudevit Tomašič) 5386. Maksimović (Stojović) 0. Ljotič (Zalubić) 1; gospisld: (3) 7889, Jevtić (Josip Cvetić) 5776, Maćek (Ivan Markovič 2026, Milan Damjanković 812), skupaj 2108, Maksimović (Milo Harakaaobvić) 4, Ljotić (Nikola Kalenović) 1; srez Čazmanski: 9716, Jevtić (plirija Radić 334, Fabjan Turk 636). skupaj 990, Maćek (Andrija Kibanjek) 8723, Maksimović (Pavle Milenković) 0. Ljotić (Bobec) 3; rez preloski: (6) 9515, Jevtić (dr. Bariće-vić) 4591, Maček (Ivo Iković) 4821, Maksimović (Miljutin Popović) 1, Ljotić (Oobro-nović) 2; srez novomarovski: 8316, Jevtić (Andrija Jovan 96, dr. Bogdan Ivković 187, Prec 15, skupaj 298, Maček (Tomo Jančiković) 8116, Maksimović (Milutinović) 0, Ljotić (Soko) 2; korenički (3) 3655, Jevtić (dr. Mirko Došen) 3317. Maćek (Milan Prrbičević) 536, Maksimović (Kušković) 1. Ljotić (Volf) 2; pisarovinski (3) 4002. Jevtić (Jakob Antolić 36, Milan Andrlić 135), skupaj 171, Maček (Karlo Mrak) 3831. Maksimović Normandie< z 69.000 tonami je odplul iz Saint Nazaira, kjer so ga bili zgradili. Na parniku je bil minister pomorske trgovine Bertrand. Parnik je odplul v Ha vre, odkoder pojde 29. maja na svojo prvo vožnjo čez Ocean v Newyork. Odhod parnik a je pozdravila ogromna množica. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za sredo: Splošno poslabšanje, oblačno, ponekod dež. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odstot.). Amsterdam 2967.87 — 2982.47, Berlin 1766.08 — 1769.95, Bruselj 742.49—747.56. Curih 1421.01 — 1428.08, London 212.65— 214.71. Newyork 4358.98 — 4895.30. Pariz 289.6© — 291.03, Praga 183.27 — 184.38. Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80 — 8.90 INOZEMSKE BORZE. Curih, 7. maja. Beograd 7.02, Pariz 20.M. London 15.—, Newrork 30SA5. Bruselj 52.30. Milan 25.476. Madrid 42.225. Amsterdam 208^6, Berlin 124.30, Dunaj 5«.—, Praga 12J0S, Varšava 58^66, Buka 1*6. 0trac Z. SLOVENSKI NAROD«, dne 7. maja 1935 Strv. 103 Ljubljanski vrtovi in parki Za olepiavo mesta je potrošila mestna vrtnarija v zadnjih 7 letih blizu 49800.000 Din Ljubljana, 7. maja. Ljubljana po vojni ni le zrasla po obse* gu, niso ee gradile samo nove hiše, cel: bloki hiš in celo novi deti mesta, temveč" ee je tudi sicer olepšala, zlasti glede vrtov in parkov. Ko je pred leti zarisal g. prof. Plečnik v načrt mesta Ljubljane nove ulice in trge, je predvsem mislil na to, da bi dobila Ljubljana čim doeto>nejšo obliko, ki naj bi Ji bil okvir vsa Slovenija. Zamislil si je mesto kot em sam ogromen vrt, češ, do potrebuje Ljubljana 500 vrtnarjev, ki naj bi jo okrasili. Začrtal je meje bodočega narodnega parka, prestavil v načrtu botanični institut v Tivoli, premaknil promenado v zelenje in drevje in dal severnemu delu mesta lice prostranega vrta polnega zrak« in soinca. Spojil je dalje z mestom Golovec in si tako zamislil najlepši angleški park z Barjem in Mestnim logom, ki ga ne premore nobeno mesto. S tem je mesto razširil in spojni z zelenjem, ki se razprostira tja gori do Kamniških planin. Nad vse mesto je postavil kot krono na preurejena po-bočjo Grajske planote bodoči mestni muzej. Mojster sam ni verjel, da se bodo te velike ideje začele uresničevati, a Ljubljana počasi le sledi njegovim načrtom. če pogledamo nazaj v zgodovino vrtnarstva, vidimo, da je bilo zmerom tesno zvezano z razvojem in razmahom mesta. Samo tista mesta, ki so bila bogata in polna življenja, so se mogla hitro dviga/ti, z njimi pa tuda vrtnarstvo. Ni še dolgo, ko je vrtnarij kot mestni vrtnar v Ljubljani takozvani >Caladium-Gartner<. Ni dolgo, ko se je sežgalo okvirje starega rastlinjaka, ki je stal pod tivolsk.o graščino. Vidni so tudi še zadnji ostanki nekdanje mestne drevesnice ob Zeleni poti. To so bili početki in nato je zgradila mestna občina pred leti ob ribniku v Tivoliju rastlinjak ter poklicalo s Češkega pokojnega ravnatelja Hei-nica. V teh letih je bil urejen park na Kralja Petra trgu, Trubarjev park. Hrvatski trg, Ambrožev trg in pa razni drevoredi. Zflvljenoe je teklo enakomerno in se tedaj ni čutila večja potreba po zelenju. Ljubljana je biila zadovoljna z malim, s senco Zvezde in glavnega tivolskega drevoreda. V Ljubljani tedaj niso razumeli velike ideje, ki jo je zasnoval francoski arhitekt z ustvaritvijo tivolskega parka. Svoboda šeie je dala Ljubljani moie, ki so globoko razumeli načrte bodoče velike Ljubljane. V novi dobi razmaha mestne vrtnarije je bilo prvo delo zasaditev trga pri cerkvi Sv. Jakoba, z njim združene Coj-zove ceste in Vegove ulice, v kateri je vrtnarija zasadila ob cesti razno zelenje. V zvezi z raanrimi* regulačnimi deli in s pomočjo hude zime, ki je uničila takrat večino kostanjevih dreves, je bilo omogočeno začeti urejevati prvo etapo bodoče velike Ljubljane v cvetju in zelenju. Z malimi sredstvi se je uredil glavni drevored in 6 tem prestavila promenada v park ter obenem zvezalo osrčje mesta s parkom in gozdom. Da bi se mogli uresničiti dani nacrti, se je morala v prvi vrsti popolnoma reorganizirati mestna vrtnarija. V letih 1931 in 1932 so povečani rastlinjaki, tople grede, vrtovi in drevesnice in se je zgradil nov rastlinjak. Nato se je vrtnarija oprijela novih načrtov. Urejen je bil park pred Gdas-beno Matico, dalje v Trnovem pri cerkvi kot temelj bodočih nasadov ob obrežju Grada-ščice. Renovirati so pričeli Hrvatski trg, trikotnik pri Leonosču, urejena pa so bila tudi otroška igrišča v Tivoliju, na Galje-vdci, na Orlovem vrhu. Zasajen je bil drevored na Maearvkovi cesti, ob cesti v Rožno dolino in drugod. Leta 1932 so se začela najglavnejša dela mestne vrtnarije, ureditev Grajske planote. Drevored, ki pelje od Gradu na šance, je bil širok le tri metre. Morali so navozi ti na pobočju 2 metra zemlje, isto obložiti z mično kamnito ograjo ter drevesa prestaviti na 7 metrov širine. Pred Gradom so uredili na južni strani teraso. Ker sta Grajska planota in Tivoli najvažnejši točki, je zadela mestna vrtnarija preurejevati tivolske parke, mestni ribnik in mestno vrtnarijo. Začela so se osnovna dela ureditve ribnika, s tem da se je odstranilo blato in začelo z regulačnimi deli. Tudi letos nadaljujejo z deli na Gradu. Za vsa dela je mestna vrnarija potrosila v sedmih letih — od leta 1828 dalje — blizu 4,800.000 Din. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 PREDE SIJAJNA OPERETA SOLA LJUBEZNI SMEH, ZABAVA, PETJE IN LJUBEZEN MAURICE CHEVALIER, ANA DVORAK REZERVIRAJTE VSTOPNICE! REZERVIRAJTE VSTOPNICE Meščani nomadske krvi Največ odpovedi stanovanj in deložacij je zdaj v Ljubljani zaradi nerednega plačevanja najemnin Ljubljana, 7. maja. Meščani se nc preseljujejo samo s pticami selivkami jeseni in spomladi, temveč neprestano, kakor da so nomadske krvi. Nekateri sicer stanujejo v enem in istem stanovanju cela desetletja in jim se ni prišlo na misel, da bi se preselili, vendar s tem še ni rečeno, da se jih ne bo prej ali slej lotil nemir. Nad vsemi visi prokletstvo ali blagoslov meščanske bolezni, ki jo imenujte kakor hočete; zlasti dandanes ji ne more nikdo uiti. Kakor te nenadno popade revmatizem, se te lahko loti nerazumljiv nemir kjerkoli. Zadeneš n. pr. ob zimnico, ki jo vlečejo na cesto in te obide spoznanje. V trenutku se zaveš, kaj si pogrešal in kar td je kvarilo prebavo in živce. Da, preseliti se je treba! To je spoznanje dandanes, ki ga lahko primerjaš s Kolumbovim jajcem- Te dni je izbruhnila zopet epidemija nomadske bolezni. Skoraj po vseh ulicah se pomikajo vozovi s pohištvom, kakor da beže meščani pred potresom ali kugo. Kdo bi nc delil občutkov z našimi dobrimi meščani! Veseliti in žalostiti se moramo z njimi zaradi njihovih stanovanjskih skrbi. Reporter sicer mnogo tvega, če pristopi k najemniku, ki ponosno spremlja transport po mestu, da bi zvedel, zakaj so ga pognali na cesto. — V časopise jih bom dal! sikne ta ali oni skozi zobe kakor gad. Toda reporterju ne zaupa kar tako svojih križev in še veselje kaže. Ce hočeš te dni spoznati na cesti najemnike, ki se selijo, glej samo za onimi, ki žvižgajo šlagerje. Sploh je zdaj tako veselo po vsem mestu, ker je pač veseli in prelepi maj. Najemniki nočejo pokazati, da so si vzeli k srcu strasno odpoved. Oni dan se je celo zgodilo, da je zapela neka družina unisono »Oj, zdaj gremo«, ko se je začel pomikati voz s pohištvom izpred hiše. Res, hišni posestniki 50 osrečili neštete najemnike, ki zdaj tako vriskajo ob preseljevanju. Meščane je lahko osrečiti, vendar je prava umetnost tudi takšno osrečevanje, kajti v splošnem je doslej vladalo prepričanje, da je deložacija nesreča. Največ deložacij je zdaj zaradi nerednega plačevanja najemnine, kakor je uradno ugotovoljeno in reporter ne more biti objektiven, če se zavzame za najemnike ali hišne posestnike. Najemniki se pritožujejo čez strašne krivice, ki se jim gode, ker morajo plačevati gorostasne najemnine za »smrdljive luknje«, Češ, kdo pa zmore in prenese dandanes tolikšno odiranje; razumljivo je, da ne moremo točno plačevati, saj ni več nihče točen in uveden je splošni moratorij. Hišni posestniki so seveda drugačnega mnenja in se ne morejo sprijazniti s tem, da bi ne smeli biti več gospodarji v svojih hišah. Kdo pa plačuje davke, aaa? Najemnik ali jaz? In doklade? Gostaščino, kanalsko pristojbino? Kdo vzdržuje hišo in pobija podgane? Ce mu odpoves stanovanje, saj se še ne izseli! Sodnijo in policijo mu moraš .poslati na vrat ta še čakati kakor na božjo milost, da ga spravijo na svetlo. Potem pa išči drugega najemnika in inserate plaču j. Seveda, končno se vseeno nasoliš! Strašni časi! K temu človek ne sme ničesar pripomniti, kajti časi so res vražje resni in je težko reči, kdo je bolj nezadovoljen, odnosno kdo je srečnejši. Vendar je treba reči, da te dni ni v Ljubljani preseljevanja narodov le zato, ker je bilo nekaj najemnikov deložiranih. Ljudje se vendar selijo tudi zaradi nomadskega nagona. Le vprašajte jih, zakaj tako veseli korakajo ob vozovih spletat si nova družinska gnezda, pa vam bodo smeje odgovorili, da je zdaj pač stanovanj na izbiro. Kdo bi hiral v vlažnih »brlogih«! Zdaj imajo ljudje vendar drugačne potrebe kakor v srednjem veku. Ven, iz katakomb hočemo, zrak in solnce, centralna kurjava in lift! — je deviza. Preseljevanje pomeni torej napredek in o napredku se mora dandanes pisati ob vsaki priliki. Najemniki so zadovoljni, kajti vsak je prepričan — nihče mu nc more omajati prepričanja — da se je preselil na boljše, da je novo stanovanje moderno, čisto, poceni, sredi mesta, med samimi vrtovi, zračno, solnčno in udobno. Kdo bi se ne veselil z njimi in bi jim ne čestital k redki sreči?! Zadovoljni so seveda tudi gospodarji, kajti prepričani so, da so novi najemniki solidni, točni plačniki, snažni ter sploh kulturni ljudje in da ne bodo imeli otrok, ne psov in nc mačk, da o stenicah niti ne govorimo. Razočaranje sledi prej ali slej na obeh straneh, kar je pa potrebno, sicer bi ljudje ne mogli biti srečni, najemniki bi se ne veselili novih stanovanj, gospodarji pa ne novih najemnikov. Zdaj pa vlada takšno nepopisno veselje ... Jubilej sokolskega veterana Trebnje, 6. maja. V četrtek 9. t. m. poteka 60 let, odkar je upravni odbor takratnega Telovadnega društva Sokol v Ljubljani sprejel za svojega družabnika brata Viljema T o m i c a, trgovca in starosto v Trebnjem. Ta naš sokolski veteran, ki stopa ta mesec v 84. leto svoje starosti, rodom iz Novega mesta, se še danes ob svojem visokem sokolske m jubileju prav z veseljem spominja svojih prvih let sokolovanja. V razgovoru mi je pripovedoval, kako z navdušenjem je hodil na veličastne sokolske tabore (Kranj, Vrhnika, Vižmarje), kjer so narodni duhovniki, kot Štajerec Rajč, navduševali narod na lepše dneve in proslavljali sokobtvo. V spominu mu je še sprejem in pozdrav ljubljanskih Sokolov škofu Strossmaverju, ki je odhajal skozi Ljubljano v Rim. Ali pa bratski obisk hrvatskih Sokolov beli Ljubljani in mogočni III. vsesokolski zlet v Pragi, ki se ga je jubilant udeležil 1, 1896. In še sto drugih sokolskih spominov ga veže na one stare sokolske čase. L. 1882 je zapustil br. Tomic Ljubljano in v Trebnjem ustanovil trgovino, ki jo kljub visoki starosti še danes vodi. Toda s tem ne preneha njegovo sokolovanje. L. 1887 je kumo val ob ustanovitvi dolenjske- ga novomeškega Sokola, doma v Trebnjem je pa ustanovil bralno in gasilno društvo, hrairlnico, Ciril Metodovo podružnico in L 1909 še Sokola, ki mu je postal prvi starosta, kateremu načeluje s par leti odmora še danes. Pomagal je tudi pri ustanovitvi novomeške župe in je vsa leta njen član, letos pa ga je žup. skupščina izbrala tudi za L žup. podstarosto. Ljubljanski in trebanjski Sokol sta mu izročila ob njegovi sokolski 50-letnici lični diplomi, domači Sokol pa ga je izvolil še za častnega starosto. Za svoje neumorno narodno in sokolsko delo p« je brat Tomic prejel odlikovanje tudi s najvišjega mesta. Brat Tomic Viljem, sprejmi ob tem visokem sokolskem jubileju nase sokolske čestitke z željo: Se na mnoga leta sokol u j m nas vodi po sokolski potit Zdravo! Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer ANA MAT WQNG v kolosalnem velefUmn H A I T A N G Vstopnina Din 4.50, 6.50 m 10 — Bed v hiši. — Moja žena zelo ljubi red. Pri nji ima vsaka stvar svoje mesto, — Moja žena tudi ljubi red, samo da tega mesta nikoli ne najde. Velik požar v Vodicah Vodice, 7. maja. V kamniški okolici je zadnje čase izbruhnilo več požarov, ki jih je večinoma zanetila zlobna požigalčeva roka. Davi se je pa pojavil skrivnosten požigalec v prijaznih Vodicah, kjer je ob pol 4. zapel rdeči petelin na gospodarskem poslopju znanega posestnika in opekarn a rja Feliksa Tavčarja. Prvi je Opazil ogenj pek Silvester Jagodic, ki je naglo stekel v cerkev in obvestil cerkovnika. Plat zvona je zdramila vodi-aTte gasilce, ki so se naglo zbrali in pohiteli na pogorišče, kmalu s« njimi so pa prišli na pomoč tudi gasilci iz Smlednika in Za-pog z motorkami. Kljub vsem naporom pa gasilci gospodarskega poslopja niso mogli rešiti, zlasti zato ne, ker je bilo s slamo krito. Zgorela sta dva poda, šupa, kokoš-njak, uničenih je bilo tudi več poljskih strojev na električni pogon. Skoda znaša okrog 100.000 Din, k sreči je pa prizadeti posestnik deloma zavarovan. Utrujeni gasilci so se vračali okrog 6. zjutraj na svoje domove. Ogenj je bil nedvomno podtaknjen, saj je zlobni požigalec že pred mesecem dni poskušal zažgati Tavčarjevo gospodarsko poslopje. Takrat je okrog 10. zvečer gorela šupa, pa je soseda ogenj pravočasno opazila in ga sama udušila. Orožniki so naslednjega dne našli okrog poslopja stopinje neznanca, ki je nosil močne okovanke. Tudi danes poizvedujejo orožniki na vse strani za požigalcem. ki je postal že strah in trepet kamniških okoličanov. Umor v Lučah bo kmalu pojasnjen Morilec bo najbrže ie danes prijet — Krištof ove smrti sta baje kriva dva divja lovca Luče, 7. maja. Preiskava glede umora gozdarja v škofijskih gozdovih nad Lučami g. Emila Krištota, ki je bil nečak ljubljanskega kneaoškofa g. dr. Gregorja Rozmana, je v polnem teku. čim so orožniki doznali za zločin, so nemudoma odšli na Planico, kjer so zaslišala v prvi vrsti oba Planin-škova, ki sta prva javila v dolini pretresljivo vest. Uslužbenca s Planinškove kmetije sta obširno izpovedala, kako sta po strelih, ki sta jih čula, odšla v gozd in opazila na parobku za drevesi mas karanega neznanca s puško v roki, nekaj korakov v stran pa na tleh ležečega lovca. Ker ju je pričel neznanec odganjati, srta takoj slutila zločin in odhitela v dolino in Luče, kjer sta povedala, kaj sta videla. Orožniki so že popoldne javili zločin sodišču v Gornjem gradu in odredili, da je truplo mladega goz-daj-ja ostalo do prihoda komisije na mestu. Iz Gornjega grada do Luč je IS km, od tam na kraj zločina pa še dobre tri ure hoda. Zaradi daljave je mogel prispeti na kraj zdočM-na sodnik g. Prohinar z zapisnikarjem šele včeraj. Truplo eo pozneje prenesli na gozdno pot in pr-a nekako ob 20, pripeljali v Luče. Davi je »d ravnik dr. Rak v martvas-nici v Lutab op ravni obdukcijo, ki je pokazala, da je Krištofa pogodil en smrtonosen strel. O zločin« so iz Luč že v nedeljo poročali tudi na knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, škof dr. Rozman je, čim mu je bila prežalostna novica javljena, takoj odpotoval z avtomobilom v Luče, kjer 90 mu povedali nekatere podrobnosti o smrti njegovega mladega vestnega nečaka. Vest o za vratnem umoru je hudo pre- tresla vse Luče in se kakor blisk razširila po vseh krajih in naseljih gornje Savinjske doline. Ljudje sočuvstvujejo z usodo mladega moža, se bolj za z ubogo mlado vdovo, gospo Julko, ki je v blagoslovljenem stanu, ter z obema maAma hčerko Julko in sinčkom Emilom. Orožniki na vse kriplje iščejo zločinca, ki je uničil življenje mladega moža in očeta. V nedeljo že sta bila aretirana ova osumljenca, ki so ju zasliševali tudi včeraj. Izkazalo se je, da sta nedolžna in sta bila zvečer že izpuščena. Orožniki so potem obrnili preiskavo v u\rugo smer in je pričakovati, kot pravi najnovejše poročilo, da bo zločinec prav kmalu, najbrž še danes v rokah pravice. V 6tvari ne gre za maščevalen čin, Najbrž je tugu bo v Harbinu živečim Rusom trajen apomin na njihovega carja, obenem pa na viteškega kralja Jugoslavije, ki ga bodo ohranili ruski .rodoljubi trajno v hvaležnem spominu. — Nj. Vel. krafrj Peter II. je prevzel pokroviteljstvo nad Združenjem gledal^ šikib igralcev kraljevine Jugoslavije. — Minister Goring sopel obišče Jugoslavijo. Za^reb^ke *Novosti< priobčujejo razgovor svojega berlinskega dopisnika s pru-Skim ministrskim predsednikom in vrhovnim poveljnikom nemškega letaterbva generalom Gorivom, ki je zelo navdušen za naravne lepote Jugoslavije. Gbring je izjavil, da mu je blo osebno zelo težko, da sta se morali dve tako hrabri vojski, kot sta nemška in ka, boriti druga proti drugi, in sicer tem bolj, ker nikakor ni bilo potrebno, da se je Nemčija zavzela za umirajočo monarhijo, kakršna je bila Avstro-Ogrska, in ki je nazadnje tudi žalostno končala. Dalje je Goring izjavil, da namerava v kratkem zopet poseliti Jugoslavijo in da bo storjeno vse, da se prijateljstvo med obema državama še bolj poglobi. — Poset francoskega brodovja. Včeraj je priplula v Neapolj prva ddvizija francoskega sredozemskega brodovja pod vodstvom vrhovnega poveljnika admirala Mougeta. V tej diviziji so križarke »Ailge-ric, »Dout>laixc in »rourville«, vsaka po 10.000 ton, ter kontratorpirjerke »Tarbu«, »Chevalier Paul«, »Aigle«, »Veutour«, »Gerbaud« in »Albatros«, vsaka po 2600 ton. 22. t. m. pnipluje ta divizija v Split in ostane v naših vodah do 38. t- m. Komandant admiral Mouget poset i s svojim Štabom uradno kneza namestnika Pavla. — Kongres mesarjev. Letos bo kongres mesarjev v Zagrebu. Prisostvoval i mu bodo mesarji Is vseh krajev države. Namen kongresa bo zaščititi stanovske interese, ker je gospodarska kriza težko zadela tudi mesarsko obrt. Dan kongresa Se ni določen. Najbrž bodo mesarji zborovali sredi julija. — Nemci in Angleži v Dalmaciji. V nedeljo popoldne je priplul iz Benetk v Split parnik *Monte Rosa<, s katerim se je pri-pedjalo 1560 potnikov, večinoma Nemcev in Angležev, ki so si ogledali mesto in okolico, potem so pa nadaljevali vožnjo proti jugu. — Zagrebški študentje oa kongresu ja-goslovenskih študentov r Ljubljani. Akcijski odbor za organizacijo kongresa ju^oskr venaki h študentov in enotne študentovske organizacije je izdal na nacijonalne študente Stroseanaverjeve univerze proglas, ki v njem pravi, da pojdejo zagrebški Studeni je v Ljubljano zato, da ponovno, izreono, odkrito in možato ia javi jo, da je enotna, močna in nedeljiva Jugoslavija naša edina najlepša in najdražja domovine, ki jo bomo vedno znali in mogli čuvata in braniti. — Za vse gospodarje na deželi in tudi za lastnike vrtov po mestih prav važno knjižico je izdala banska uprava, da bi zbudila zaiumanje za sajenje onih sadnih vrst, ki obetajo največ dobička. Da bi se pa knjižica tudi čim bolj razširila, jo pa dobite pri kmetijskem oddelku banske uprave in pri areakih ekonomih že za 2 Din. Resnično za 2 Din, čeprav ima knjižica 75 strani in toliko poučnega tudi za vsakega narodnega gospodarja, ki ga zanima, koliko in kakšne vrste sadja izvažamo in uvažamo in koliko ga uvažajo in izvažajo druge evropske, predvsem pa sosedne države. Ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, Josip Priol, je svoji broSuri dal naslov: »Več ko-ščičastega in hipinarskega sadja!«. To potrebo je pa dokazal z obširnimi statistikami o svetovni produkciji in potrošnji sadja, o potrošnji in uvozu sadja v Avstrijo, Nemčijo in Anglijo, o celokupnem izvozu iz Jugoslavije in o konkurenčni sposobnosti Jugoslavije v primeri z glavnimi izvoznimi deželami. Tako temeljte studije na tem polju, kakor je Priolova, doslej v naši poučni literaturi sploh Se nismo imeli! Po poglavju o podnebju in zemlji v glavnih sadjarskih predelih naše banovine, nam pa avtor podrobno opisuje češplje in slive, ki se je njih število v naši banovini v zadnjih 5 letih zmanjšalo skoraj za pol milijona dreves, nadalje navaja, kako pravilno uredimo češpljev nasad, kje in kako jih sadimo, končno pa opisuje tudi za naše kraje najprimernejši izbor češ-pelj in sliv, kjer v posebnem oddelku našteva tudi za okolice letovišč in zdravilišč primerne vrate. Enako obširno nam opisuje črešnje, marelice, oreh in kostanj, zlasti pa breskve, ki so zaradi tujskega prometa še posebno priporočljive za vinorodne lege, na žalost pa v brošuri zaman iščemo lešnike Kako konzum žlahtnih breskev naglo raste, vidimo iz tega, da je Italija 1. 1908. izvozila le 62.000 mq. 1. 1931 pa še 400.000 mq breskev, v Nemčijo se je pa uvoz v 12 letih več kot podeaetorii, saj jih je Nemčija le- ta 1931. uvozila nad 330.000 mq v vrednosti pičlih 12 milijonov zlatih mark! Za kulturo breskev so dane v naši banovini velike razvojne možnosti. Ce bi zasadili Ž njimi le eno petino predvojne, sedaj opuščene vinogradske površine, bi dobili letno povprečno 12 tisoč vagonov breskev, ki bi našemu obupanemu kmetu pri najnižji ceni po 5 Din za kilogram vrgle 60 milijonov Din na leto. Sezite vsi po knjižici in poslušajte nauke ravnatelja Priola, če si hočete pomagati! — Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj 2 čevljarja (prirezo-valca in modelirja), 5 strojnih čevljarjev, brivskega pomočnika, kuharja, mojstra za pozamentarijo, kolarja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljiva oblačnost, v splošnem lepo vreme. Včeraj je znašale najvišja temperatura v Zagrebu in Skopi ju 22, v Ljubljani 21.5, v Beogradu in Splitu 21, v Sarajevu 19, v Mariboru 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.7, temperatura je znašala 7. — Smrt kosi med ameriškimi Slovenci. V Clevelandu je umrl Franc Grdadol-nik, star 50 let in doma iz Horjula. V Ameriki je bival 28 let. — Po daljšem trpljenju je v clevelandski bolnici umrl 62Ietni Peter Jarc. Pokojni je bil doma i« Crne vas! pri Ljubljani, v Ameriki je bival 33 let. — 13. aprila je v kraju Glen-dale, država Newyork, umrl Ignac Kralj Za pokojnim žalujejo žena in Štirje otroci. — Po dolgi bolezni je v Cdevelandu umrla Angela Verk, rojena Perušek, stara 64 let Pokojna je bila rojena v vas: Sajovec, fara Ribnica. — V Pueblu, država Colorado, je 18. aprila umrla Marija Snedec, doma iz črnomeljskega okraja in stara 66 let Zapustila je tri sinove in štiri hčera. — V Indianapolisu si je 1. aprila končala življenje Frančiška šašek. staTa 59 let ln doma iz šanihela pri Novem mestu. Zastrupila se je bila s plinom. — Deklica padla v živo apno. V boimi-co so včeraj pripeljali 131etno Albino Ulčarjevo, hčerko premogarja državnih železnic iz škerjančevega, občina Radomlje, ki je doma padJa v živo apno in se nevarno opeki a po obeh nogah. — Fanta zabodla, ker jo je sapuatil. V Markovič Selu blizu Karlovca se je odigrala v nedeljo krvava ljubavna tragedija. Hlapec Anton Gompič in dekla Danica Cumić sta se imela rada in dekle je fantu povedalo, da ljubezen ne bo ostala brez posledic. Fant je bil seveda presenečen in hitel je zatrjevati, da se to njega prav nič ne tiče. V kratkem bi se moral oženiti z dekletom i« druge vasi. V nedeljo je pa prišla Danica z velikim kuhinjskem nožem k njemu in mu ga zasadila v prsa. Ves okrvavljen sa je Gompič zgrudil na tla. Danica je pobegnila v gozd, kjer so jo kmaki našli in aretirali. Svoj zločin je odfkrito priznala. Izgovarja se pa, da je morala fanta zabosti, ker jo je pahnil v nesrečo in zapustil. Iz Ljubljane —tj Cestna dela na Bleivveisovj cesti bodo hitro napredovala, če bo deij časa tako lepo vreme. Zdaj so že znižali cestišče približno do sredine med Aleksandrovo m Celovško cesto. Izkop odlagajo na hodnikih, s čimer niso zadovoljni pešci. Zaradi raznih napeljav, plinskih, električnih m vodovodnih ne bo treba posebno prekopavati ceste ter zaradi tega tlako-valna dela ne bodo zastajala. Zdaj so že na deru monterji. Za betonski tlak, ki bo podlaga za asfalt, že dovažajo gramoz v Puh a rje vo ulico. Izkopanega materijala ne morejo odvažati, ker je cesta prekopana, kvečjemu bi ga Lahko odvažali, če bi ga nalagali sproti na vozove pri kopanja. Sicer pa v tem dem ceste ni živahen osebna promet in pešci bodo pač morali potrpeti. —Jj Novi trg smo doo+li ob začetku Tržaške ceste, kjer je bite doslej nekakšna gmajna. Vrtnarska in cestna dela so končana ter preurejeni prostor lahko zdaj imenujemo trg« ker ni več zanemarjen in ker je kolikor toliko celoten, pa tudri hiše so na nJem, ki imajo sicer hišne številke z imeni drugih cest. Toda glav-no Je, da je prostor urejen, za ime samo ne gre toliko. Zdaj so tudi uredili hodnike v okolici novega parka, na Aškerčevi m Groharjevi cesti. —«j Ljubitelji ptic in živalstva v Tivoliju. Našim ptiokam pa tudi drugim ii-vajicajn, zlasti veverici, se v Tivoliju ne godi slabo. Pri Ljubljančanih, starih kakor mlađih, se je v zadnjih časih močno razvil smisel za Življenje v prirodi, kl ae izraža posebno v ljubezni do ptičlc-pevk. že zjutraj prihajajo v Tivoli isprehajalci, ki najdejo obilo zabave nad tem, da nakrmijo ptičke. Ptičke: ščtakovci, siničke, kosi, črnogiavke ia druge so krotke *n zaupljive, sedajo svojim dobrotnikom na roke in zobtjejo kar z dlani. Včasih frfotajo celo okrog dobrotnika. Skrbeti morajo za svoj zarod v gnezdih po grmičevju ali višje v gozda in Jim prijaznost ljudfi prav dobro a*uži. Nemalo razvajene so tudi vevarice, ki tekajo preko tivolskih potov ter se igrajo na gredah in drevesih. Krmijo jih z orehi, ki jih prejemajo s tačicami, jih v naglici stro z ostrimi zobmi in izluščijo sladki sad. Zabavo nad krotkostjo ptičkov fn veveric v našem lepem parku najdejo domačini, še bolj vzhičenl pa so te precej številni tujci, k! na lzprehodih najraje obiskujejo naš Tivoli. —Lj Najlepša sezona za obnavljanje fasad je zdaj in tu in tam so res Izrabili primeren čas. Včeraj so postavili oder ob dvonadstropni hiši, ki stoji na volsšu Kongresnega trga in Vegove trtice. Ta hiša Je posebno na očeh in je prav, da dobi prijaznejše lice. Na Blei-vreieovi cesti it 7 Je dvonadstropna hiša s bogato fasado, ki Je pa potrebna obnovitve. Oder ie stoji ob hiši. —lj Operni pevec o. Julij Bete t to sodeluje Jutri v sredo dne 8. t m. na koncertu, ki ga priredi Glasbena Matica v proslavo materinskega dne v veliki uni-onski dvorani. S sprem J je van jem godalnega orkestra Glasbene Matice bo zapel Lajovčev samospev Iskal sem svojih mladih dni tn Pavčičev samospev Pa moje ženke glas. Poleg njega izvaja program Mladinski zbor, operna pevka gdč. žtipevčeva, konservatoristki Ornikova in H raso včeva ter Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom L. M. škerjanca. — Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. V KAVARNI„ODEON" NOV PROGRAM —lj Naše planince in pevce opozarjamo na prireditve, ki se vrše ta teden v proslavo triglavskega župnika Jakoba Aljaža ob priliki 901etnice njegovega rojstva. V petek zvečer bo v Filharmonični dvorani Aljaževa akademija, v nedeljo dne 12. t. m. pa odkritje spominske plošče na šmarni gori. Natančen spored je objavljen na letakih, že danes vabimo vse na obe prireditvi. Vstopnina za akademijo je 10 in 5 Din. Vstopnice so na razpolago v Matični knjigarni. —lj Tradicijonalnc »Jurjevanje« na ljubljanskem gradu bo letos dne 12. maja od 8. ure zjutraj do 20. ure. Vabimo k tej ljudski proslavi vse Ljubljančane in okoličane. Za zabavo in jedačo bo dobro preskrbljeno. —lj Putnikovi avtobusni izleti. V nedeljo dne 12. maja v Postojno in Opatijo 195 Din. Prijave do 9. t- m. V nedeljo 19 in 26. maja v Logarsko dolino 135 Din. Za binkoštne praznike na svetovno razstavo v Bruxelles 3385 Din, v Benetke 795 Din. na Plitvice in v Crikvenice 455 Din, na Koroško 415 Din. Prijave pri Putniku do 31. maja ti. — Izlet s posebnim vlakom na Dunaj od 15. do 19. junija. Prijave do 5. junija. —lj Slavnost na občnem zboru JČ lige v Ljubljani. Drevi bo občni zbor ljubljanske JO lige v društvenem lokalu v kazini, ki bo posebno slavnosten, ker podeli liga diplomo častnega članstva svojemu izredno delavnemu ter zaslužnemu bivšemu predsedniku g. R. Pustoslemšku, od češkoslovaške vlade bodo pa odlikovani še nekateri drugI delavci naše lige. Odlikovanja jim izroči konzul inž. sevčik. —lj Maurice Chevaller in Ana Dvorak v Ljubljani. Jutri bomo imeli priliko videti in poslušati slavnega Chcvaliera v njegovem najboljšem delu »šola ljubezni«. To delo je zaslovelo po svetu in povsod, kjer se je predvajalo, je vzbudilo mnogo veselja in smeha. Glavno žensko vlogo igra ljubka Ana Dvorak. Film je poln godbe in petja ter predvsem veselih in zabavnih prizorov. —lj Leharjeva opereta »Carje vic* se bo te dni predvajala na programu ZKD v Elitnem kinu Matici. Glavno vlogo v tej sijajni opereti igra Haas Sdhnker. Njegova partnerica je Marta Eggerth. Prva predstava bo v petek ob 14.15 uri. Vstopnina najnižja. SKUŠE (scombri) kilogram Din 10.— SARDELE (velike) kilogram Din 12.— se bodo prodajale v sredo — v trgovini OGRENC, Gradišče štev. 7 in na stojnici OGRING, Pogacarjev trg. 1623 Iz Celja —c Prireditev mladih jadranskih stražarjev. Podmladek Jadranske straže na državni realni gimnaziji v Celju bo priredil v soboto dne 11. t. m. ob 20. akademijo v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnice bodo v pred prodaji v petek in soboto v knjigarni »Domovini«. —c V korist uboge mladine bo priredila državna krajevna zaščita dece in mladfine v Celju v soboto 18. t. m. cvetlični dan za Celje in okolico. —c Umrla sta v soboto v celjski bolnici 4&let. rudar Ciril Kam nikar is Zagrada pri Celju in 701etna prevžitkarica Ana Voduškova 1« Negonja pri Rogaški Slatini. —c Kolo Je ukradel neznan storilec v soboto ob 9.30 posestnik« Avgustu Vede-nikm od 9v. Lovrenca pri St. Pavlu Iz veže sreskega nečeletva, Kolo Je bilo črno pleskano, znamke *fcpag«, tov. št. 426.359, evkL štev. 2-68.179-S, in Je bik) vredno 800 Dtn. Z Jesenic — Nedeljska kronika. Minula nedelja Je potekla v znamenju skupščinskih volitev in nedeljskih izletov. Volitve so potekle kot običajno zelo mirno. Zanimanja za volitve pa ni bilo takega kot prejšnja leta, akoravno so se vršili v zadnjih dneh na Jesenicah in v okolici številni zelo dobro obiskani volilni shodi. Velike množice meščanstva so ile že v zgodnjih jutranjih urah ali čec dan na izlete na planine ali v bližnjo okolico, odkoder so se šele v večernih urah vračale v mesto. — Poslovilni večer v Kazini. SK Bratstvo priredi v četrtek dne 9. t m. ob 20. uri v Kazini poslovilen večer članom, ki bodo v bližnjih dneh odšli k vojakom, da odslužijo kaderski rok. Cianl in prijatelji kluba vljudno v?hijeni. — Sokolsko društvo Jesenice. V sredo 8. t m. se bo vršila v veliki dvorani 8o-kolskega doma svečana proslava spomina na usmrtitev Zrlnjskega in Frankopana Sodeluje društveni salonski orkester. Na sporedu je predavanje. Vstop prost Za člane udeležba obvezna. Začetek ob S uri zvečer. Slab duh iz ust je vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo najlepši obraz. Obe H dve lepotni napaki se odpravita ie z enkratnim čiščenjem s priletno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto. Chlorodont da zobem blegčeČ lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod. Beseda o nabiralnih akcijah Nobene razveseljive bilance društvenega dela bi ne bilo več, če M ne bilo nabiralnih akcij Ljubljana, 7. maja. Čudno je, da še kdo sploh govori o socialnih problemih, o krizi dobrodelnosti ter o drugih težavah tega sveta, ko se vendar lahko vse spravi z dnevnega reda z nabiralnimi akcijami. Ni nam treba niti nagla-šati, da so se izkazale nabiralne akcije kot najboljše in edino pravilno sredstvo za vse zatiranje dandanašnjih nadlog in za najrazličnejše kreditiranje najuspešnejše Povsem nepotrebno in anahronizem je, če si beliš glavo, kako bi prišel do »sredstev«, saj vendar ni treba nič drugega, razen nabiralne pole in spretnih nabiralcev. Nabiralne akcije so rešilna bilka, so zelena oaza sredi samih kriz in so pravcato Kolumbovo jajce. To spoznanje je prodrlo že zelo globoko in široko. Nabiralne akcije so že splošno priznan socialni ter gospodarski Činitelj, ki brez njega ni dobrodelnosti, ne socialnosti in nedvomno bi se podrl svet, čc bi nihče več ne nabiral. Nabiralne akcije so edina realna postavka sredi samih izgub ter primanjkljajev. Da nabiralne akcije niso ta-korekoč rentabilne, ne moremo dvomiti, ker jih je čedalje več, ker je v pravem pomenu besede za nje konjunktura. Sicer je pa samo ob sebi razumljivo, zakaj so za nabiralne akcije tako ugodna tla; za nje pač ni treba davčnih napovedi in doslej jih tudi ni bilo treba nikjer registrirati, niti konkurzov ni bilo treba napovedovati. Vse je šlo gladko kot po maslu. Treba je bilo najti le dober ali plemenit namen, pripraviti nabiralno polo in poslati nabiralce opravljat častno nalogo. K vsemu temu bi ne bilo treba nobenih pripomb, toda zdaj 9€ je zadeva razvila tako daleč, da je vredno pomisleka: Ali naj prirejamo še nabiralne akcije, da si bomo preskrbeli sredstva za prispevke drugim nabiralnim akcijam? Nabiralnih akcij vendar ne moremo pustiti na cedilu in nabiralcev ne smemo odganjati s hudimi psi. Lahko nas obsodijo, da smo asocialni, anacionalni, nekrščanski ali celo protiljubljan-ski —■ samo zaradi tega, če bi ne posegli vedno rago Humek: Nekaj o pletenje — Josip Brin ar: Zadnji Celjan:. — Oskar Huiales* Brat BAL — Miran 7arc: Sanjska igrica. — Fakan Anton: Vraž** — Kuna ver Pavel: Mrr ljudem na zemlji — »Razori« so pestro imet ri ran i tn izhajajo vsak mesec. List isjdeja »Užru-tenje jugo9iovanekega učtterjstva meščanskih šol, sekcija za dravsko >aaovi-no v Ljubljani«. Ttefea ga pa Marino-ske tiskarna. — Bogat plen vtonrJtcev. Ko $9 b!. ti-govec Prane Gorjak odsoten z doma aa AJekpandrovl cesti 32, so priliko larabii: drzn! vlomilci In vdrli v njegovo stano vanje. Storilcem je prišel v roke nepriča-kcvavo bogat plen, sa] se odne**! 7000 r*n gotovine ln nekaj zlatnine v skalni vrednosti 12.000 Din. Oškodovanec jt vlom in tetvtno prijavil pojierjl. ki vsestransko zasleduje predrzne svedrovce — Žep ar na volišču. Gnečo, ki Je nastala os volišču na Zrinjskega tmgu, Js izrabil spretni, doslej še nesnand žepar in izmaknil železničarju Vinku Milošiču Iz suknje denarnico s preko 200 Din gotovine. Miloševič je opazil, da Je okraden, šele čez nekaj ur, kar dokaanje, da Je moral - <.epar zelo vešč svojega tatin skega posla. — Službo dobe. Ekspozitura Borze dela v Mariboru nudi delo 1 škrobnomu mojstru, 2 kamnosekoma ln 1 urarskemu pomočniku. Natančnejše podatke daje Borza dela. Maribor, Oaregorčičeva ulica — 21 le si je prerez a l v dnševni zmedenosti 401etnl sluga Feliks R. V neki mariborski gostilni si je najel sobo, kjer si je hotel prostovoljno končati življenje. Namera pa se mu ni posrečila, ker so i ju .je pravočasno opazili njegovo obupno dejanje. Reševalci ao nesrečnika prepe-ljaii v bolnico, kjer so ms z operacijo rešili življenje. — Gluhonemega berača Js Iz ropal. V biižnd Ruš je nanadel 321etni že večkrat kaznovani Franc Babic nekega gluhone mega berača, katerega identitete še niso mogli ugotoviti. Napadalec je starčka pobil na tla in mu iifcradel milodare v znesku 21 Din. Roparskega napadalca so takoj aretirali. Sumijo, da je Babic nedavno vlomil tudi v stanovanje ravnate ija Krejčija in odnesel več stvari v vrednosti 70O0 Din. — Zadnja v prizor l te v vojne zgodbe »Kdo je kriv?« bo v torek dne 7. maja za red A. Angelo Cerkvenik, avtor te zanimive drame, je položil v svoje deio goreč protest proti vojnim strahotam. Pri tej poslednji uprizoritvi veljajo znižane cene. — »Prebrisani Amor« prvič po »Usnih cenah. Domačo noviteto, Raaberger-jero opereto »Prebrisani Amor«, ki j* pri občinstvu naletela na spAošne almpH tije, ponove v četrtek 9 t. m. ss red C 'n prvič po znižanih cenah. — Vedno privlačna Nudbslev opereta »Poljska krlc bo aaeiedsrja glasbena premiera ki bo ▼ kratkem. Režija Je Ras bergepjeva, nastopijo TJdovt&eve, Barbiče-va, Zakrajškova, GorinSkova, 8larčeva, Sapcln, F. Kovic, HaraetovK, Rsetorger Grom, Stupica ta Vi Stran 4. KSLOTBNSKI NAROD«, dne 7. maja 1935 Stev. 101 OeorgU diliD: *>8 Počasna smrt Roman. Skoraj od tistega trenutka, ko se je raznesla vest, da sta se Italijan in asistentka zaročila, je začel doktor Tur-kejev opazovati v vedenju svojega namestnika nekatere posebnosti. Goldoni je kar naenkrat nehal hoditi na dvor bolnih, napravil je konec svojim, tesnim stikom z gobavci, naenkrat je postal redkobeseden, napram delu ravnodušen, kazal je znake nekakšnega nemira. Včasih je sredi intenzivnega dela nenadoma zapustil ambu lato rij in odšel v svojo sobo. Potem se je vrnil in začel znova delati. Včasih je postal brez vsakega povoda otožen ali pa vesel. Turkejeva pa vse te izpremembe niso prav nič zanimale . . . Pač se je pa zelo zanimal za nje Pljnhin. Videl je, kako postaja Goldoni nervozen, opazil je vse izpremembe v njem in spoznal, da se med Goldoni-jem in Lidijo Petrovno nekaj kuha. Rad bi bil zvedel vse, vse pojasnil, prišel vsemu do dna. Toda kako? Prej ju je lahko zasledoval v stepi. Toda kako naj jima sledi zdaj, ko je okno sobice skrbno zagrnjeno? Pljnhin se je večkrat približal Lidiji Petro vni, skušal je navezati z njo pogovor, pa se mu ni posrečilo pojasniti, kaj tiči za temi i^remembami. Nekoč, ko je sedel z Lidijo Petrov-no na stopnicah, je zagledal Italijana, kako prihaja z dvora bolnih. Hotel je oditi, toda Lidija Petrovna ga je nenadoma zadržala, Goldoni je prišel do hišice, mimogrede se je ozrl na Pljiihina, stopil je v svojo sobo in poklical Lidijo Petrovno. Lidija Pe&rovna je odšla in se ni več vrnila. Pljnhin je začel nejasno slutiti, da je Goldoni ljubosumen. To domnevo je kmalu potrdil neobičajen dogodek. Goldoni je nahru-lil starega prijatelja Lidije Petrovne Pvhačeva in ga nagnal iz svojega stanovanja. Lidijo Petrovno je to tako zadelo, da bi se bila skoraj onesvestila. Pyhačev je bil ves poparjen. Lidija Petro vna se mu je potem opravičevala, češ, da je njen mož utrujen in nervozen (Gol doni ja je nazivala >-mož«). Doktor Turkejev je sprejel ta dogodek kot eno izmed Goldonijevih vrtoglavosti. Pljuhinu je bil pa vzrok jasen. Italijan je bil ljubosumen nanj. Pljuhinu se je smilil a Lidija Petrov-na, in sicer tem bolj, ker so začele po naselbini gobavcev krožiti govorice, da Goldoni svojo nevesto pretepa. Pozneje se je pokazalo, da je bil Goldoni res ljubosumen na vse moške dvora zdravih brez izjeme: na Pvhačeva, Kločkova, PljuhLna in menda celo na doktorja Turkejeva. Lidijo Petrovno je dolžil, da je razuzdana, večkrat jo je zapodil iz svoje sobe, potem jo je pa kleče prosil odpuščanja. In Lidija Petrovu a mu je vse odpuščala. To pa ni trajalo dolgo. Nekoč jo je Goldoni s svojo ljubosumnostjo prisilil do tega. da je pobrala svoje stvari in odšla k Veri Maksimo vni. Goldoni je prišel za njo in vpričo Vere Maksimovne ji je svečano obljubil, da ji nikoli več ne bo niti z besedico očital vihravosti. Prosil jo je odpuščanja. Lidija Petrovna mu je odpustila in se vrniLa k njemu. Naslednjega dne je pa pri-bežala nazaj k Veri Maksimovni. Takoj za njo je pri dirjal Goldoni. Med njima je nastal hud prepir, Goldoni je obeul Lidijo Petrovno z žalitvami in grožnjami. Izjavila je, da z njuno svatbo ne bo nič in pozvala ga je, naj odide. Tedaj je počil Goldoni v smeh, stopil je k nji in dejal, da ji pove nekaj novega, če je že prišlo tako daleč... Ona še ničesar ne ve... Bila je neumna. Ničesar ni opazila ... Zdaj pa naj zve to..;. Vedeti mora, da on, zdravnik Goldoni, namestnik doktorja Turkejeva, po pravilih nima pravice živeti tam, kjer žive zdravi ljudje, ker se prav nič ne razlikuje od prebivalcev dvora bolnih. Kratko rečeno, gobav je . . . Ta bolezen ga muči že deset let, Goldonijevo priznanje se je zdelo dekletoma neverjetno. — Ne verjameš? — je vzkliknil Goldoni. — Takoj ti dokažem. Slekel je suknjič, strgal raz sebe telovnik in srajco ter pokazal svoj hrbet. — No, le poglej, poznaš te rane? In te lise? Nisi verjela, zdaj boš menda verjela. Oblekel je suknjič in odhitel k doktorju Turkejevu, da bi takoj mikrosko-pično preiskal prerez njegove rane. Zares, Italijan je bil gobav. Pod mikroskopom so se pokazali bacili. Iz- kazalo se je, da ga je bila pred petima leti bolezen hudo napadla. Odprte rane so se potem zacelile in pozneje se niso več odprle. Štiri mesece je živel ta čudak med zdravimi ljudmi, ki jim niti za hip ni prišlo na misel, da bi se ga izogibali. Štiri mesece jim je dan za dnem stiskal roke, pil z njimi čaj, obedoval z njimi, vsemi zdravimi, naenkrat pa... Goldonijevo priznanje je nekatere prestrašilo, v drugih je pa izzvalo odpor, toda pri vseh je izzvalo enako čustvo do njega — zaničevanje. V očeh prebivalcev dvora zdravih je Goldoni naenkrat padel. Parfumi, lepe obleke, uglajene manire, vse to se je zdelo ada j nesmiselno in potvorjeno. Samo doktor Turkejev je ostal miren. Tistega dne, ko se je končno zvedelo za Goldonijevo bolezen, je prišel k Turkejevu Pyhačev. Težko je iskal besede, ko ga je vprašal, kakšne posledice bo imelo to za prebivalce dvora zdravih. Saj je Goldoni skoraj vsak dan z njimi zajtrki/v al, pil čaj, obedoval ___ Turkejev se je ozrl na Pyhačeva m odgovoril razdraženo: — Ne vem, fant moj, kakšen bo konec tega. Nisem bog, niti prerok. Ne vidim pa tu nič tako strašnega. Ne smemo pozabiti, da ne živimo v raju, temveč v naselbini gobavcev, kjer lahko postane vsak izmed nas vsak hip gobav ... To se lahko zgodi. S to zavestjo smo tudi prišli sem. Kaj za to, če je Goldoni živel med zdravimi ljudmi štiri mesece ali deset let, a mi tega nismo vedeli? Saj to je tisto. Kako morem recimo jaz vedeti, aH ste vi zdravi ali bolni? Nimava za kaj razburjati se nad početjem tega Italijana. Ničesar ni zakrivil. Mislite si tale primer: Nekdo izmed nas se je okužil recimo že pred letom dni, ne da hi vedel za to. Je gobav? Je. Je nevaren zdravi družbi? Je In vendar mi z nJim živimo; da živimo z njim. Zakaj torej zamerite to Italijanu? Vsak izmed nas postane lahko tak, kakor je on. Da, prosim. S to zavestjo smo prišli sem. Pvhačev je odšel pod silnim vtisom resničnosti Turke je vih besed. Prvič, odkar je bil v naselbini gobavcev, je začutil, da je gobav. — S to zavestjo smo prišli sem EVa, človek mora biti pripravljen na vse. To je pa res lepo življenje, — je pomislil Pyhačev, ko se je nekoliko otrese 1 mračnih misli in začel hoditi po sobi. Ustavil se je pred zrcalom in se pogledal vanj. Ali nima morda že znakov na svojem rdečem obrazu? Toda opazil ni nobenih vznemirjaj očih znakov. Zjutraj naslednjega dne se je Pvhačev popolnoma pomiril in skoraj pozabil na svoj strah. PozaMl je sploh kmalu na Goldonijevo »podlost« in nazadnje se mu je zazdelo to prej komično nego tragično. Turkejev je pa videl Goldonijev primer v čisto drugačna luči. Naselbina gobavcev je bila izgubila dobrega nifeunsoA ud 'AoCoJiirnj, *uo hnfREA.ajpz pomočnika, to je bflo prvo. Drugič bi pa lahko privede! ta primer do paničnega bega vsega osobja iz naselbine... In pa ... kaj naj stori z Italijanom ? Kam spraviti ga? In sploh, kakšna bo njegova nadaljnja usoda? Poklical je Goldonija ki ga povabil, naj sede. Potem je odložil očala, dolgo jih je brisal in gledal skozi okno, kakor da ga zanima nekaj, kar se godi na dvorišču. — Veste, dragi moj, — je dejal tiho, obrnjen k oknu, — da vam povem po pravici, kaj takega nisem pričakoval od vas... No, to ni moja stvar, oprostite, nočem poizvedovati, kako sodite o tem. Nič nimam proti temu, da ostanete na dvoru zdravih kakor doslej in razume se, da vam bom samo hvaležen, če boste hoteli še nadalje delati v ambulatoriju ... Toda veste... Goldoni mu je posegel v besedo: — Sergej Pavlovič, vašo željo lahko uganem. Radi bi, da bi se preselil tja? Prosim! Še danes ustrežem vaši želji. Razumem vas. — No, torej, vidite... Saj niti za hip nisem dvomil o vaši plemenitosti. Poskrbel bom, da boste imeli vso udobnost ... Dobro boste nastanjeni. Doktor Turkejev je hotel še nekaj reči, toda namestu tega je vstal in se obrnil na Goldonija z utrujenimi očmi, iz katerih je Goldoni p recital sočutje in pomilovanje. Tudi on je vstal. — Sergej Pavlovič, lahko vam izrazim samo eno — svojo globoko hvaležnost za vse, kar ste mi storili dobrega, zato, ker ste teh z menoj tako prijazni... Snominfajte se CMD' Prijateljstvo opice in papige Papiga poginila, ker jo je obdelala opica, opica poginila od žalosti nad izgubo dobre prijateljice V razkošnem stanovanju bogate Parižanke sta živeli skupaj papiga in opica, če žive živali v tesnem stiku z ljudmi, se kmalu prilagode njihovemu življenju. Kaj čuda, če tudi papige izgovarjajo v stanovanjih ooUdčnih Francozov izbrane in vljudne besede in če so opice v Franciji gracijoznejše, kakor v drugih državah. V pariških stanovanjih opica in papiga nista redka prikazen. Pa tudi v osni nista tako nedostopni, kakor pri nas. Za 150 frankov dobiš že lepo opico. Francozi ljubijo živali in jim privoščijo vso prostost. Nimajo zaprtih v kletkah niti v razkošno opremljenih stanovanjih, kjer bi jim utegnile delati škodo. Papige se gugajo v obročih ali letajo po stanovanju, opice skačejo ali sede na divanih in stolih ter skrbe za zabavo svojih gospodarjev in njihovih gostov. V stanovanju je sicer velika kletka za papigo, toda papiga pride v njo samo če gre gospodar z doma, pa še to ne vedno. V lepem stanovanju odlične Parižanke sta uživali papiga in opica zlato prostost. Živeli sta kakor v raju in bili sta zelo prijazni. Papiga je kmalu znala izgovarjati priljubljene besede svoje gospodarice: »To je zelo lepo.« S temi besedami je pozdravljala svojo gospodarico in vsakega gosta. Opica se je pa vsakemu gostu vljudno priklonila, potem je pa sedla nazaj na svoj stol. Obe živali sta bili dobro vzgojeni, gostov nista nadlegovali vedno in ob vsaki priliki sta kazali svojo družabno uglajenost. Bili sta dobri prijateljici in tudi v njunem prijateljstvu se je poznala dobra vzgoja. Toda gospodarica je bila zelo previdna dama in vedno je zaprla opico v kletko, predno je šla z doma. Šele ko se je prepričala o tesnem prijateljstvu obeh živali, se ji je nekega večera pred odhodom v gledališče zasmilila papiga in odprla ji je vratca. Papiga se je zahvalila z besedami: »To je zelo lepo!« Mirno je sedela dama v gledališču, bfla je zelo dobre volje, ker jo je veselila zavest, da njena draga papiga ni zaprta v kletki, kakor navadno. Ko je po povratku domov odprla vrata, je zaslišala običajne besede v pozdrav: »To je zelo lepo!« Prižgala je luč in ostrmela. Vsi zastori so ležali po tteh raztrga- ni, kipi in vaze so bili razbiti, vse pa okrvavljeno. Papiga je pa neprestano ponavljala: »To je zelo lepo.« Stanovanje je bilo opustošeno, toda papige to ni motilo, da bi ne ponavljala svojega pozdrava, toda videla je gospodarica, da je bila tudi opica izginila. Vsa prestrašena jo je dama zaman iskala po stanovanju. Toda že so se zopet začula besede: »To je zelo lepo!« Pa vendar niso vdrli v stanovanje zločinci in umorili koga? Toda koga? Služkinja vendar spi zgoraj. Kaj pa če so se morilci poklali med seboj? Take misli so rojile dami po glavi. Hitela je v drugo nadstropje in ugotovila, da so vrata posel-ske sobe zaklenjena in da služkinja mimo spL Vrnila se je, a že zopet je začula besede: »To je zelo lepo!« V naslednjem hipu je pokukala opica izpod težke zavese in se škodoželjno zarezala svoji gospodarici, kakor da je navdušena nad splošnim opustošenjem v stanovanju. Čepela je visoko gori nad vrati in nikakor ni hotela doli, krčevito se je držala zavese in samo z eno nožico je kazala na krasen lestenec in opozarjala svojo gospodarico, da tudi njemu ni bilo prizanešeno. In neprestano se je režala, kakor je papiga neprestano ponavljala: »To je zelo lepo!« Vsa iz sebe je dama begala po stanovanju in iskala papigo, toda ni je mogla najti. Vse stanovanje je prebrskala m da ni bilo na tleh perja, ki ga je končno opazila in ki jo je privedlo na sled, bi papige najbrž ne bila našla. Čepela je pod omaro in za nobeno ceno ni hotela izpod nje. Končno jo je dama potegnila izpod omare in znova ostrmela. Papiga ni imela na sebi nobenega peresa. Podobna je bila nestvoru, kljub temu je pa ponavljala: »To je zelo lepo.« Naslednjega dne je z žalostnim, prosečim pogledom na svojo gospodarico in z zadnjimi tolažilnimi besedami: »To je zelo lepo« poginila. Papigina smrt je bila za damo najhujši udarec. Žalovala je za njo, žalovala je pa tudi opica, ki je izgubila dobro prijateljico. Zlezla je pod divan in ni hotela jesti, dokler ni poginila od lakote. Bogata Parižanka pa pravi, da ne bo nikoli več izpre-govorila besed: »To je zelo lepo.« Klub groze Med vsemi zabavnimi in tradicijonal-nimi klubi, ki jih v Londonu kar mrgoli, je najbolj znan literarni klub groze, ker se od drugih močno razlikuje. Ta klub je bil ustanovljen pred leti na pobudo slavnega angleškega pisatelja Chestertona in na banketu, ki ga priredi v začetku vsakega meseca, zbere vse slavne pisatelje detektivskih romanov, dalje visoke dostojanstvenike, kakor je sir A listin Chamberlain, in tudi najslavnejše detektive Scottland Yarda. Postati čHan tega kluba pa ni tako lahko, kakor bi človek mishl. Kdor hoče postati član, mora priseči, da se bo strogo držal napram svojim čitateljem pravila »fair play«, da bo pdsal v čisti angleščini in da se bo po svojih najboljših močeh potrudil, da bodo njegovi detektivski romani premagovali zlo samo v službi morale. Predsednik kluba posvari novinca takoj po sprejemu, da ga bodo vsi člani zavrgli, če ne bo držal zaobljube. Kadilci ne teknejo ljudožrcem Mnogi zdravniki so že dokazovali, da je kaja tobaka človeškemu zdravju škodljiva. Dokazati se to točno ne da, ker enemu človeku tobak škoduje, drugemu zopet ne, kar velja tudi za alkohol, škodljivost kaje je pa mnogo večja, kakor se je prvotno mislilo, ker ne Škoduje samo Človeškemu zdravju, temveč pokvari tudi človeško meso, ki dobi po nikotinu tako neprijeten okus, da ga ljudožrci sploh nočejo jesti. Nekaj dobrega ima torej vendarle kaja na sebi, da se namreč kadilcu ni treba bati, da bi ga ljudožrci požrli, če bi slučajno zašel med nje. Vprašanje je samo, kako ljndožrcem dokazati, da nimaš okusnega mesa, predno so te ubili, če pa človeka že ubijejo, je pač vseeno, ah ga pohrustajo ali ne. O tem, da je meso kadilcev za 1 judo-zrce neužitno, se je prepričal slavni STAnOVAIM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din PRAZNO SOBO • posebnim vhodom v centru mestu takoj oddam. — Sfiligoj, Gledališka ulica 3. SLUŽBE Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ZAUPNO MESTO dobi v trafiki go?~x>dična, zmožna kavcije. — Pismene ponudbe pod »Trafika 1621« na upravo »Slov. Naroda«. PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din MOTORNO KOLO poceni prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1620 ŠPORTNI VOZIČEK modem, skoro nov in lestenec ugodno prodam. — Čopova 21, pritličje, desno. 1619 RAzno SVEŽE SUROVO MASLO in kuhano maslo razpošilja — F. Senčar, Ljutomer. 1622 IZREDNO POCENI IN DOBRA OBLAČILA, moško perilo itd. kupite najbolje pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra e. 14 ODPADKE OD ŽAGE, bukova drva in žaganje — dostavlja tudi na dom — Ivan Slaka, tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Telefon 22-44. 1590 Makulaturni paoit proda uprava ^Slovenskega Naroda", Lfubliana. Knaflleva ulica Stev. $ francoski zdravnik in raziskovalec Ed-gar Anlerc de le Rue, ki je prispel te dni v New York z Novih Hebrid, kjer se je na lastne oči prepričal, da meso kadilcev ljudožrcem ne tekne. Na teh otokih vsi belokožci navdušeno kade, da se tako zavarujejo pred ljudožrci, če bi jim slučajno prišli v roke. Kdor torej hoče imeti dobro meso, naj ne kadi Kuga v zadnjih letih Po podatkih iz neke francoske medicinske revije je bila zabeležena zadnja leta kuga v Mandžuriji, v portugalski Angori ter v Kenyi in Ugandi v Afriki. V Mandžuriji je izbruhnila poleti 1933 hujša epidemija kuge, nego je bila ona v letu 1920. Samo zaregistriranih žrtev je bilo v avgustu 1546. Infekcija je bila zelo nagla. Inkubacijska doba, kolikor se je dala ugotoviti, je znašala 5 do 7 dni in od prvega odkritja znakov bolezni do smrti je minilo največ 36 ur. V Angoli traja epidemija kuge, ki so jo najbrž zanesli iz drugih krajev mornarji, z majhnimi presledki že od leta 1921. Umrljivost je pa tu majhna, znaša samo 40%, in le v nekaterih krajih in ob gotovem času doseže 60%. Kuga v Ugandi in Kenyi že pojema. Zdravniki so jo podrobno proučili in ugotovili, da jo res prenašajo podganje bolhe, vrste xenopsila cheopis in xenop-sila brasiliensis. Olivno olje — novo zdravilo Dr. A, C. Frazer in dr. V. G. VValsh, zdravnika ftlcspp H mpn t al r\ medicinskega zavoda v londonski bolnici St. Mary, priobčujeta v angleškem strokovnem listu zanimiv članek o svojih novih dognanjih, ki pomenijo važno obogatitev zdravniške vede. Gre za le-čenje pljučnice in drugih nalezljivih bolezni. Poskusi so se zelo dobro obnesli. Novo zdravilo je olivno olje, ki se vbrizga v kri pomešano z vodo. V 24 urah po injekciji pade visoka temperatura na normalno, čez tri tedne tega lečenja so bolniki že lahko šli domov zdravi. Sijajne uspehe sta dosegla angleška zdravnika z injekcijami olivnega olja tudi pri revmatičnih ljudeh in proti zastrupljenju krvi. Občutljivi ljudje večinoma ne preneso raznih cepilnih snovi. Tako izzovejo injekcije tuberku-lma in insulina pri nekaterih ljudeh zelo močne reakcije. Tudi v takih primerih se je izkazalo olivno olje kot izborno zaščitno sredstvo. Olivno olje je kot zdravilo velikega pomena že zato, ker lahko z njim leči-mo tudi zelo občutljive ljudi, ki tuber-ksnmove ali insulinove kure ne preneso, poleg tega pa lahko rabimo olivno oJje v večji množini, kar je pri drugih zdravilnih sredstvih zaradi pogubnih posledic izključeno. Olivno olje ne učinkuje kot protistrup, to ni biološko-ke-mični proces, temveč mehanični. Zarodke bolezni absorbira, bakterije se pri- mejo olivnega olja, ki jih zadrži ki pozneje odpravi. Angleška učenjaka stfl najprej preizkusila učinek olivnega olja na bakterije v epruvetah, potem na živalih, končno pa na ljudeh. In vsi poskusi so pokazali, da je olivno olje redko zdravilo proti najrazličnejšim boleznim, obenem pa izborno zaščitno cepil-no sredstvo. Zdravniški vedi se torej odpira novo široko polje uspehov. Macdonald — pair? Ob svečani proslavi 251etnice vladanja angleškega kralja Jurija V. bodo podeljeni razni častni naslovi umetnikom in pisateljem, med njimi R. Kiplin-gu, pa tudi sedanjim angleškim ministrom. Izmed ministrov se imenujeta Baldwin in Macdonald, ki bosta baje povišana v barona in podeljen jima bo naslov »sir«. To sicer še ni točno znano, gotovo pa je, da ne bosta povišana v lorda. HaJdvvin se za to odlikovanje ne zmeni dosti, pač je Macdonald baje globoko razočaran, ker je zopet splavala po vodi njegova nada, da bi dosegel v časteh in plemiškem stanu svojega bivšega sotrudnika Filipa Snovvdena, ki je lord že pet let. BaJdvvinu in Macdonaldu bo izkazana visoka kraljeva naklonjenost v Bu-(^ringham&ki palači. Minili so časi, ko so v Angliji podeljevali naslov pair kar na debelo. In javna tajnost je, da je postal Snowden pair samo zato, ker ni imel direktnega potomca in bo tako naslov lord prenehal v njegovi rodbini. Macdonaldovo prizadevanje, da bi dosegel visoko plemstvo, je tem bolj značilno, ker je spravila tega angleškega državnika na površje delavska stranka, Živali v visokih gorah Ekspedicije na najvišjo goro sveta so pokazale, da lahko žive nekatere živali zelo visoko. Zanimivo je zlasti ugotoviti višinsko mejo, do katere prodro živali. V himalajskih gorah žive divje ovce burhel, kakor jim pravijo domačini. Udeleženci angleške ekspedicije na Mount Everest so dognali, da žive te ovce 5200 m visoko, kjer je meja vegetacije. Pogosto so prišle te ovce prav blizu taborišča. Zelo visoko v gorah je našla ekspedicija ptice selivke in najbrž so nekatere izmed njih preletele najvišje gorovje sveta. Pa ne samo ptice selivke, temveč tudi druge ptice žive visoko v gorah. V tibetskih močvirjih, 4200 m visoko živi neka vrsta divjih gosi. Druge vrste ptic žive ob gorskih potokih, včasih pri ledenikih 4800 m visoko. Kingston je našel ptice 5940 m visoko ob viznožju Mount Everesta. Pa še višje so opazili plezalci ptice. To pa ni več prostovoljen polet, temveč iskanje hrane ali zavetišča. Včasih se pa dvignejo ptice tako visoko tudi zato, da se bolje orijentirajo za nadaljno pot. Zelo lepe ptice so opazili 7000 m visoko. Velika višina ne dela pticam telesnih težav. Isto lahko trdimo o Tibetancih, ki imajo svoje koče tudi 4500 m visoko v gorah. Od drugih živali so našli 4200 m visoko majhne kuščarje. V enaki višini žive med skalovjem razni hrošči hi cele kolonije mravelj. Posebno vrsto gorskih os so našli 4800 m visoko. Te ose imajo zelo kratko, zato pa intenzivnejše življenje kakor navadne in iz svojih gnezd letajo samo ob solnčnih dneh. Ker je poletje tako visoko zelo kratko, je omejeno število solnčnih dni in z njimi tudi življenje os. Te ose si delajo gnezda med skalami podobno predoru, v katerem preže na svoj plen. Tudi razne vrste metuljev žive v višini 5000 m, neke vrste kobilice pa celo 6900 m visoko. Rastline segajo do višine 5500 m Majhne črne pajke so pa našli celo 6700 metrov nad morsko gladino. Škotska. • Star Škot pade na hodniku in na glavi se mu napravi velika bunka. — Hvala bogu, da imam bulo na glavi; zdaj lahko vsaj nosim klobuk, ki sem ga podedoval po starem očetu in ki mi je bil prej prevelik. Razlika v besedah. — Čudno, nekaj besed ti zamrmra nad glavo, pa si omožena. — Da, a nekaj besed slučajno za-mrmraš v spanju, pa si ločena. V bolnici. — Ali so rontgenizirali čeljusti tvoje žene? — Ne, napraviti so morali film. Požrtvovni nost. —■ Ljudje se človeku v nesreč1" pridružijo. Se tj je kaj takega že pripetilo? — Da, meni sta se pridružila v nesreči dva stražnika. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo« Fran Jezeršek. — Za opravo Id inseratzd del Usta Oton Chrtetot. — V« v Ljubljani.