35, št, — 5. let©. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3'
V tiiubljam, nedelja 12« februarja 1922«
•c-^rtrai im——11 t^rartnfaratogafaffiM
Varočnina za kraljevino SMS
Mesečno 4S Iv. Letno 576 K.
Inozemstvo:
Mesečno 68 Iv. Letno 816 K.
Oglasi: enostoipna mm vrsta za enkrat Z'80 K, večkrat popust.
Oficbelna zaroka naiega kralia.
SPREJEM DIPLOMATSKEGA ZBORA. — KONEC DVORNEGA ŽALOVANJA. — PRIPRAVE ZA OFICIJELNO ZAROKO.
Aleksander bo po dosedanjih dipezici-jah 19. ali 20. t. m. odpotoval v Bukarešto v spremstvu ministr. predsednika Pašiča in ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča. Pri tej priliki ij bo oficijeino zaročil c romunsko ptince-zinjo Marijo.
Uredništvo t W4fova alica 1/L Telefaa 9m
Uprava:
Teleta« 44,
se ne vrač«)«, je priložiti znamko odgovor.
Beograd, ir. febr. (Izv.) Dvorno žalovanje povodom smrti kralja Petra konča 16. februarja. Kralj Aleksander bo 17. in 18. t. m. sprejel ▼ svečani avdijenci vse tuje poslanike na našem dvoru, ki mu izroče poverilnice kot novemu vladarju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kraij
ICrlza italijanske
BONOMIJEV KABINET OSTANE, A SE PREUSTROJI — SPORAZUM MED DEMOKRATI IN LJUDSKO STRANKO.
Rim, n. febr. Kralj je odklonil demisijo Bonomijeve vlade. Kabinet J* Predstavi parlamentu dne 18. t. m.
Kakor kaže, se bo vlada popolnoma
^U8tr°jila. Bonomi dobi najbrže ve-
Pariz, 11. febr. Iz Rima javljajo: Parlamentarni položaj se nekoliko jasni. Med demokrati in ljudsko stranko se je poslednje dni dosegel sporazum.
Beograd, 11. februarja. (Izv) Fi-ncni odbor je danes nadaljeval raz-PTa_vo o dvanajstinah v podrobnostih. Jprej pridejo na vrsto nabave drža-j. ,}a račun voj. odškodnine. Vpraš. je T Je ‘reba ono, kar dobi država, za-
rači,
del
is finančnega odbora.
nister za notranje stvari se izjavlja v istem zmislu in pravi, da nima ničesar proti temu, da se pokličejo na odgovor one osebe, ki so naredile take izdatke. — Nato razpravlja odbor o členu načrta, ki govori o najvišji stopnji obdavčenja privatnih uradnikov. Odbor se strinja s tem, da velja za privatne uradnike ista stopnja kakor za državne. Socijalni demokrat dr. Korun zahteva, naj ta davčna stopnja velja tudi za občinske doklade, kar finančni odbor sprejme. — Pri členu 21, ki se nanaša na pooblastilo finančnemu ministru, da more v sporazumu z min. za zgradbe sklepati dogovore s privatniki v tu- in inozemstvu glede zgradbe poslopij za državne urade in na uvrstitev anuitet dotičnih vsot v proračun, je odbor sklenil, da ima o tem sklepati narodna skupščina. — Po členu 22, nanašajočem se na zmanjšanje števila državnih nameščencev, se državni uradniki v Srbiji in Crni gori, ki so do 1. januarja 1922 dokončali 20 službenih let, ne morejo odpustiti iz službe, dokler se ne sprejme poseben zakon o reguliranju prejemkov državnih nameščencev. Finančni odbor izpremeni ta člen v toliko, da se namesto dvajset let določi pet-nastletna službena doba. — Finančni odbor preide nato na nadaljnje člene, ki se bavijo z neposrednimi davki v Bosni in Hercegovini in o zakonu glede davkov na vojne dobičke. Po živahni debati so vse te točke sprejete. Izpremenilo se je le v toliko, da se stopnja do 10.000 dinarjev poviša na 25.000 dinarjev, — Finančni odbor je s tem v glavnem končal svoje delo. Nerešen ostane še predlog ministrstva za narodno zdravje in izpre-membe glede povišanja nekaterih postavk tega ministrstva, ki so se pojavile kot neobhodno potrebne.
11‘tti pri dohodkih v celoti, ali le no. Nekateri člani odbora menijo, . *e imajo v prvi vrsti plačevati iz nda 2 zakonom določeni zneski za valjde in privatne poškodovance, rufP pa so fiaziranja, da se imajo te P° zakonu določene postavke deliti 1,3 tri skupine in sicer na invalide, pridne poškodovance in na državo. — *,ančni minister dr. Kumanudi zasto-Pa isto stališče, ker ima tudi država °ePrevidcne izdatke. — Debata ni do-Vedla do nobenega rezultata. Pri čle-jto 18. ki govori o zakonu o nabav-‘jalnih zadrugah državnih nameščen-Ccv, v prid katerih gresta dva odstotka od vsakega izplačila iz državne blagajnice na račun državnih dobav in *i se nanaša na reorganizacijo in na kontrolo teh zadrug, se razvije živah-na debata. Finančni minister govori o lem členu in izjavlja, da bo novo stališče finančnega odbora proučil in po-ipm označil svoje mišljenje. Odbor preide nato na dnevni red:	zahtevo
ministra za notranje stvari, da se odobrijo že napravljeni izdatki za policij-*ko ravnateljstvo za Bosno in Hercegovino, ki znašajo skupaj 6,084.971 kron. Od te vsote se je potrošilo samo *a ohleke stražnikom povodom prihoda takratnega regenta Aleksandra v Sarajevo 2,832.000 kron. V debati, ki *e je nato razvila, smatrajo nekateri člani odbora, naj se ta zahteva ministrstva za notranje stvari kratkotmlo odloni; drugi pa stoje na stališču, naj 8e vsota izplača, da pa se pozovejo na odgovor vsi oni, ki so napravili te izdatke brez potrebnega odobrenja. Mi-
DR. BENES ODPOTOVAL V PARIZ.
Praga, 11. februarja. (Izv.) Ceško-•lovaški ministrski predsednik dr. Be-nes je danes predpoldne opotoval v Pariz.
KONGRES UPNIKOV RUSIJE.
Pariz, 11. februarja. (Izv.) Pod predsedstvom Noulensa se je tu otvo-ril kongres zastopnikov inozemskih Udruženj upnikov Rusije. Nonlens je v svojem govoru poudarjal, da je dejansko učinkovanje vseh dogovorov, ki bi se utegnili skleniti v Genovi, odvisno od vzpostavitve svobodnega dela in svobodne privatne lastnine ter Vzpostavitve neodvisnih sodišč v Ru-siji, ki bi varovala pravice vseh.
ANGLEŠKO POSOJILO AVSTRIJI.
Dunaj, 11. febr. (Izv.) Uradno se °b]avlja: Angleški poslanik sir Akers Uouglas je poslal avstrijski vladi sledečo noto:	Po nalogu svoje vlade
imam čast sporočiti, da je angleška vlada sklenila dovoliti Avstriji kredit dveh milijonov funtov. Podrobnosti te-Sa kredita bo angleška vlada takoj ^Poročila avstrijskemu poslaniku v Londonu. Zadeva se bo uredila z iz-meno not.
pogajanja med anglijo in
FRANCIJO O ORIJENTSKEM VPRAŠANJU.
London, 11. febr. (Izv.) Angleška vlada razpravlja o noti, ki jo je francoski ministrski predsednik Poincare Poslal angleškemu kabinetu. Medtem razpravljata London in Pariz o vprašanju bližnjega iztoka. Ta pogajanja imajo blagodejen učinek, ker skušajo odstraniti razne težkoče. Da ie temu
res tako, je razvidno iz spravljivega duha, v katerem je ta francoska nota sestavljena.
DOGOVORI MED ITALIJO, MADŽARSKO IN BOLGARIJO.
Rim, 11. febr. »Gazzetta« objavlja dekreta, s katerima stopata v veljavo dogovora med Italijo in Madžarsko in Italijo in Bolgarsko. S posebnim dekretom se odobri izredni kredit šestih milijonov lir za pomoč Rusiji.
MEDNARODNA ZVE/A STROKOVNIH ORGANIZACIJ IN GENOVSKA KONFERENCA.
Berlin, ii. februarja. (Izv.) *Vor-wiirts« objavlja sklep, ki ga je sklenil biro mednarodne zve/.e strokovnih organizacij na zadnii seji, dne 3. in 4. t. m. glede konference v Genovi. V sklepu se veli: Z ozirom na to, da ima mednarodno organizirani delavski razred dolžnost poskrbeti, da se bo uvaževal njegov glas v času, ko bo zborovala konferenca v Genovi, bo mednarodna zveza strokovnih organizacij sklicala posebno konferenco v istem kraju in istem času.
PRIPRAVE SOVJETSKE RUSIJE ZA KONFERENCO V GENOVI.
London, 11. febr. (Izv.) Kakor poroča »Times«, je imel Krasin včeraj porazgovor z ministrskim predsednikom Lloyd Gcorgem. Nato odpotuje v Moskvo, kjer se udeleži priprav za udeležbo sovjetske vlade na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi.
Zahtevajte
.JUGOSLAVIJO*
ZA ODSTRANITEV RUSKIH BEGUNCEV IZ OBMEJNE STRAŽE.
Zagreb, n. februarja. (Izv.) Današnji »Večer« poroča iz Beogra ia, da je tjakaj dospela deputacija Slovencev, ki je posetila kompetentne ministre in zahtevala da se odstranijo ruski begunci iz obmejne straže, ker postopajo prestrogo in brezobzirno.
MINISTRSKI SVET IN IZROČITEV POSLANCEV PROTIČA, RADIČA IN
DR. DRINKOVIČA SODIŠČU.
Beograd, 11. febr. (Izv.) Na eni prihodnjih sej bo ministrski svet razpravljal o izročitvi poslancev Stojana Pro-tiča, Stjepana Radiča in dr. Drinkovl-ča sodišču, v kar je že privolil imunitetni odbor. K temu vprašanju ministr. svet doslej še ni zavzel svojega stališča. Dr. Laza Markovič pa se je izrazil proti temu, da sodišče postopa proti tem poslancem.
RADIČEVA SPOMENICA GENOVSKI
KONFERENCI IN DEMOKRATI.
Beograd, 11. febr. (Izv.) Demokratski klub se bo na svoji prihodnji seji bavil s spomenico, ki jo nameravajo Radičevci predložiti konferenci v Genovi in ki jo klub smatra za veleizdajo. Demokratski klub bo zahteval, da se pozovejo na odgovor vsi oni, ki so podpisali to spomenico.
NOVA MEJA NAPRAM MADŽARSKI.
Budimpešta, 11. febr. (Izv.) Uradno se poorča:	Vsled natančne določitve
meje v zmislu trianonske mirovne pogodbe so Jugosloveni izpraznili v času od 1. do 10. februarja ozemlje, ki leži med točko, kjer se stekajo avstrijska, madžarska in jugoslovenska meja pa do izliva Lendave v Muro. Ta pas so Jugosloveni imeli doslej zasedenega preko meje, določene v trianonski mirovni pogodbi. Zaradi te evakuacije sta Szomorod in Szcnt Istvanfalva zopet prišla pod Madžarsko skupaj z nadaljnjimi sedmimi madžarskimi občinami, ki so bile doslej pod jugoslovansko zasedbo. Te občine so v županijah Vas in Zara, imajo okrog 8000 kata-stralnih oralov In nekaj nad 600 duš.
SNEG IN NAS PROMET.
Zagreb, 11. februarja. (Izv.) Nenavadno hudi mraz je nekoliko ponehal. Sneg ne pada več. Promet se polagoma vzpostavlja. Edina zapreka je še ogromna množica snega v Bosni in v Srbiji. Promet še vedno ni mngoj na progi Moravice—Rakar in v Liki. Na vzhodnem delu Hrvatske je železniški promet skoraj normalen. Vlaki prihajajo le še z malimi zamudami. Telefonska zveza z Beogradom zopet funkcijonira.
RAZPRAVA PROTI VIDOVDANSKIM ATENTATORJEM.
Beograd, 11. febr. (Izv.) Na današnji sodni razpravi proti atentatorjem Stojiču in tovarišem je govoril branitelj Ljuba Jczdič, ki Je v svojem obrambnem govoru dejal, da ni materijalnih dokazov za krivdo obtožencev. Po njegovem mnenju se je vsa zarota postavila na politično podlago z namenom, da bi se ena politična stranka spravila s sveta. Po odmoru govori branitelj Svetozar Grebenac, ki pravi, da je treba vso zadevo premotriti s političnega stališča, ker so razni mogotci hoteli kompromitirati delavsko gibanje in ga diskreditirati pri masi. Tudi on je mnenja, da dokazi za krivdo obtožencev niso podani, zlasti pa ne, da so se udeležili atentata na kralja. Branitelj Grebenac bo končal svoj govor na prihodnji seji v pondcljek.
SPLOŠNA STAVKA V NAPOLJU KONČANA.
Pariz, 11. febr. (Izv.) V Napolju Je splošna stavka končana. Mesto je zopet dobilo svoje navadno lice.
Delitev Slovenile.
Založba „Zm tiskarne"
je izdala
lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra I. z zaročenko Nj. Vis, n. b -dočo kraljico Mariolo.
Cena komadu 1*— Din v nadrobni prodaji. Predprodajalcl imajo 25% popusta. Naročajo se pri „Zvezni knjigarni1', Ljubljana, Marijin trg8, proti povzetju ali pa če se po&lje denar v naprej.
Zoper delitev Slovenije se je izrekel cel narod, da celo ne preveč neodvisno društvo konceptnlh uradnikov, ki predstavlja dobršen del slo-venske intelieence, se ni udalo pritisku in je s hvalevrednim povdarham reklo svoj: ne! In ker je Slovenija rekla ne, je razumljivo, da je vlada rekla da.
In zakaj je postopala vlada tako? lato, da izbriše vse spomine na našo preteklost. Tukaj človeku pero nekoliko zastane. Res je sicer, da je bila združena Slovenija politični in predvsem kulturni ideal več slovenskih generacij, a ta ideal je postal meso in kri še-le — ob osvobojenju! Ne bi bilo nezanimivo vprašanje, zakaj ni dovolila Avstrija združenja vseh Slovencev, če je nedeljena Slovenija izraz separatizma v Jugoslaviji in potemtakem tipična avstrofllno tvorba. Pa na taka vprašanja se pri nas ne dobi odgovora, zato so brezplodna. Kajti tisti, ki so zagovarjali delitev Slovenije, so oponirali s tipičnimi avstrijskimi argumenti, ki so redko stali nad najnavadnejšim pocestnim demagoštvom. Ti argumenti so bili: Štajerci sl ne dajo zapovedovati od Kranjcev, Štajerci nimajo ničesar iskati v Ljubljani itd. itd. Torej argumentacija, izposojena od ljudi, ki niso uživali med Slovenci pred in med vojno ravno spoštovanja in ki so posvetili vse svoje sile temu, da dobi beseda Kranjec in Štajere kolikor mogoče močan naglas in da počasi obledi in izgine — Slovenec. In tako upajo gospodje, da so spravili s sveta historično, tri leta staro in v Jugoslaviji rojeno — Slovenijo.
Ampak naši vladinovci se niso ustavili pri svojih prednikih, oni so hoteli pokazati, da so moderni ljudje, ki znajo vstvarjati take probleme, katerih ne morejo petem rešiti tudi glave, ki imajo nekoliko bolj razvite možgane, kot so njihovi. Niso se namreč zadovoljili s tem, da zopet lahko mirno spe v nekdanji tradiciji Kranjcev in Štajercev, oni so šli dalje in so odtrgali nekatere kose od Štajerske in jih pridelili Kranjski. Prvi trenutek ni razvidno, kaj so s lem nameravali. Ko pa človek pomisli par tednov nazaj, mu nehote švigne po možganih beseda: Irska. Torej ne samo Irske, tudi Ulster hočejo imeti gospodje. Tako človek najlažje zapiše svoje ime v zgodovino, če ga ne more drugače.
Preteklo stoletje sta se borili med seboj dve glavni ideji: gospodarska in nacijonalna. Prva je hotela narediti iz cele Evrope en sam gospodarski kompleks, druga je rušila že obstoječe gospodarske komplekse. Zmagala je druga, ki je razbila Avstrijo in obsekala Nemčijo in Rusijo.
Slovenija predstavlja, tako se je vsaj dosedaj trdilo, gospodarsko enoto.
In če se že ni vpoštevalo kulturno stališče, bi tudi od zastopnikov materija-lističnega naziranja lahko zahtevali, da vpoštevajo vsaj maicrijelno stališča in ne drobijo gospodarskih enot. Kajti prikrivati si ne smemo tega-le: kulturne enote v Jugoslaviji predstavljajo za zdaj še kolikortoliko tudi gospodarske enote, ki bodo le polagoma evoluirale v eno samo gospodarsko celoto: evo-lulrati pa morajo, ker nujno zahteva tudi nacijonalna ideja svojega gospodarskega korektiva. In ta korektiv se bo glasil: politična in gospodarska skupnost Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov in možnost razvoja posameznih kulturnih individualnosti.
■ mi
Kater® država se aideSele genov, konf.Z
London, 11. februarja. Ministrski predsednik Lloyd George je izjavil v parlamentu, da so se doslej odzvale pozivu na udeležbo na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi sledeče države: Japonska, Anglija, Nemčija, Sovjetska Rusija, Španija, Portugalska, švedska. Danska, Finska, Estonija. Litvanija, Poljska, Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, Ru-
munija, Grška, Bolgarija, Holandija, Albanija in Luksemburg. Francoska rlada smatra, da mora biti zastopana r Genovi, ker je prisostvovala Vonfe-renči v Cannesu.Od angleških domini-jev sta se prijavili Avstralija in Južna Afrika, da bosta zastopani v Gcoovj. Amerika še ni poslala svojega pristanka.
Strašne slike Ez stradajoče Rušile.
Moskva, it. februarja. (Izv) V ke in podgane; celo odpaike jedo. derbačevskem okrožiu saratovske gu- Množijo se ropi in umori, otroke kra-bernije je katastrofa lakote posebno dejo in jih koljejo. Ponoči izkopavaj# velika. Ljudstvo je že davno pojedlo mrliče, da jih imajo za hrano, vse zaloge, slamnate strehe, pse, mač-	----
POVRATEK FRANCOSKIH DELEGATOV Z RAZOROŽITVENE KONFERENCE.
New York, 11. febr. (Izv.) Farraut in ostali člani francoske delegacije na razorožitveni konferenci v VVashing-tonu so sc ukrcali na parnik »Savoie« in se povrnejo v Pariz.
ZAMENJAVA BANKOVCEV NA A1ADŽARSKEM.
Budimpešta, 11. febr. (Izv.) V zmislu naredbe finančnega ministra se dne 13. t. m. začnejo zamenjavati nežigo-sani dvokronski bankovci Avstro-ogr-ske banke, ki krožijo na ozemlju Madžarske. Ravnotako sc z istim dnem začnejo zamenjavati ponarejeni dvo-kronski bankovci, ki so bili Izdani za sovjetskega režima.
NOVI KARDINALI?
Pariz, 11. febr. (Izv.) Kakor poroča »Petit Parisien«, se doznava iz vatikanski krogov, da bo papež Pij XI. pri prihodnjem konsistoriju imenoval za kardinale nuncije v Parizu, Berlinu in Madridu. Iz njihove srede bo imenoval novega državnega tajnika.
NOVI NEMIRI V INDIJI.
London, 11. februarja. (Izv.) Iz Tanjora pri Madrasu v Indiju se pt> roča o novih nemirih.
STAVKA VSEUČILIŠKltl PROFESORJEV V MOSKVI.
Pariz, 11. febr. (Izv.) V Moskvi st» začeli stavkati vseučiliškl profesorji.
Borzna poročila.
Beograd, 11. febr. Valute: Dolarji
74.50, leji 59.50, marke 39. Devize; London 334, Pariz 639, Jencva 1490, Rim 377, Praga 145, Dunaj L1& S* lija 51 -SO, Budimpešta IZ
Curih, 11. febr. (Izv.) Berlin I.5S, New York 514, London 22.30, Pariz 43.95, Milan 24.90, Praga 9,675, Budimpešta 0.80, Zagreb 1.65, Varšava 0.16» Dunaj 0.19, avstrijske krone 0.08.
Berlin, 11. febr. (Izv.) Devize: Berlin 6.83, Budimpešta 30.41, Milan
969.50, Praga 375.1 p, Pariz 1708.95, London 869.10, New. York 199.80, Qn-lU> 3901.05»
Draginja.
Ona raste lz dneva v dan v pospešujoči se hitrosti. In ona dere naprej kakor lavina in uničuje vrednost denar-skili prejemkov onih, ki žive od dela Irt nimajo kapitalov za špekulacijo in trgovino. S strahom gledata danes v bodočnost delavec in nameščenec, ko zaznavata, da rastejo cene živilom neprestano, dočim se njihovi prejemki ne ganejo z mesta. Da, so slučaji, ko se še celo zmanjšajo. Poglejmo samo cene najpotrebnejših živil, ki komaj zadostu-jeo za proletarsko životarcnje! Dočiin so bile cene koncem jeseni še nekako stalne, so začetkom zime hipoma na-rastle in rastejo dalje neprestano. Da primerjamo:
1 kg bele moke jeseni 17—18 K, danes
24 K, 1 kg sladkorja jeseni 52 K, danes
60	K, 1 kg govejega mesa jeseni 28—32 K, danes 40 K, 1 kg masti jeseni 64 K, danes 85 K, štruca kruha jeseni 6 K, danes 8 K.	(
Razen sladkorja, pridelamo vse doma v zadostni meri. In vendar ta draginja. Izgleda, da smo že danes najdražja dežela v Evropi. Ali ni čudno, da jedo v Berlinu naše bosanske slive po 23 kron kg, dočim moramo mi doma plačati za slabo blago po 30 kron kg?
Imamo zakon proti draginji. Ali pri nas so vsi zakoni le na papirju ra/.un onih, s katerimi se lahko šikanira državljane, Jih preganja in povsod ustvarja nezadovoljnost. Drugod po svetu padajo cene živilom, na Francoskem so «. pr. padle celo do 25 odstotkov, v Ameriki stoje cene živil komaj še 20— 100 odstotkov nad onimi 1. 1914. Pri nas pa cene rastejo. Ljudi se polašča fatalizem. Čakajo in pravijo: »naj gre, kamor koče, enkrat bo že vsega konec.* Vsak dan skoro človek sliši te besede, skoro na vsakem oglu ti zvene v ušesih. Toda nihče se ne zmeni zanje.
In vendar da tak fatalizem mriogo misliti. Kdor ima odprte oči in opazuje razpoloženje, temu se nehote vsilijo »pomini iz zadnjega leta svetovne vojne. Tudi tokrat je človek slišal na vsakemu oglu: »naj gre kamor hoče, enkrat bo že konec.« Draginja pri nas je pojav svoje vrste, je povsem posledica naših razrvanih gospodarskih in političnih razmer, ki jili je ustvaril današnji absolutistični režim, ki se ne naslanja na široke ljudske plasti, ampak ki črpa svojo moč iz bajonetov in policijskega sistema.
Naše gospodarstvo je v razmahu. Poljedelska produkcija propada. Vojvodina, ki je bila svojčas žitnica bivše monarhije, propada. Mesto 20.C00 vagonov pšenice, jih izvaža le še 3000. Šest sladkornih tovarcn v Vojvodini je svojčas produciralo 12.000 vagonov »ladkorja, danes jih producira samo še 2000. — Drugod se dviga produkcija, celo v gospodarsko uničeni in gladni Rusiji, pri nas pa propada. Mesto, da bi pometali pred svojim pragom, pa Rusom očitamo gospodarski polom. Toda znamenja kažejo, da gremo mi s gtrašno brzino gospodarskemu polomu nasproti, dočim se v Rusiji dviga gospodarstvo. 12.000 vagonov sladkorja bi zadostovalo za naše potrebe, tako pa moramo kupovati sladkor v inozemstvu in ga drago plačevati. Uvažati moramo najmanj 10.000 vagonov, kar nas stane čez eno milijardo.
2eleznice stoje pred katastrofo. Poleti je bilo razpisano investicijsko posojilo na železnice in danes stojimo pred katastrofo. Minister saobračaja pa se zadovolji s konstatacijo vzrokov in nič več.
Edino, kar še procvita danes, to Je korupcija, predvsem korupcija po ministrstvih. Človek, ki v tem kaosu še ni izgubil čuta odgovornosti, ki si je še ohranil etična načela, dobi utis, da so sedli k vladni mizi sami socijalno-pa-
talogičn! elementi, ki vodijo deželo in
ljudstvo v neizogibno propast. Beograjska »Tribuna« je zapisala pred kratkim strašno sodbo o uradništvu ministrstva za obnovo, češ, da Je bilo to ministrstvo brlog zločincev.
Razkraja se naše gospodarstvo in rastoča draginja je samo barometer, ki nam kaže, kako raste to razkrajanje iz dneva v dan. In zdi se, da je ne bo sile, ki bi mogla ustaviti ta razkroj. Čimbolj pa se bo razkrajalo gospodarstvo, tembolj bo rastla draginja, tembolj bo padal naš denar na mednarodnem trgu. In drago, silno drago bomo plačevali vse, kar bomo uvozili.
In vendar kljub temu ne smemo obupavati. Pride čas, ko pride ljudstvo s korobačem in bo pognalo in kaznovalo zločince nad življenjem in trpljenjem milijonov.
Na seji finančnega odbora se Je dvignil predsednik dr. Voja Vcljkovič in prečital je prisotnim pismo znanega dr. Velizarja Jankoviča (bivšega ministra poljeprivrede), v katerem leta zahteva, da se izključijo od seje finačnega odbora — novinarji.
Ce je treba sploh kje na svetu kontrole, je to pri nas. In če sploh kje na svetu ni nobene kontrole, je to zopet pri nas.
Pred vojno je okoreli Irrokratizcm kolikor toliko zagotovil poštenost v državni upravi, sedaj to ni več mogoče. Povsod se je pojavila potreba kontrole, katere princip je v trgovinskem življenju že davno uveden m ki se je Izkazal kot skrajno, oz. neebodno potreben. Samo okorni, okosteneli sistem državnega gospodarstva se ni izprcmenil.
Pravijo, da posnemamo zelo napredne države: Francijo, Anglijo itd. do Amerike! Kje je o tem kaj videti? Zgleda, kakor da gledajo naši ljudje, tudi oni, ki so že pred vojno študirali v Franciji na zapadne države skozi, milo rečeno, ze’o nerodna očala, in vidijo na političnih in upravnih organizacijah zapadnih držav samo — najslabše. — Vsaj po njihovih metodah, ki jih sedaj uvajajo v našo državo, moramo tako sklepati, ako jim nočemo naravnost očitati zlobnosti in mora'ne defektnosti.
Naša javnost ima pravico do kontrole in naša javnost zahteva kontrolo, zato pomenja zahteva herostratskega Jankoviča, da se novinarji ne bi smeti udeleževati sej finačnega odbora, kjer se rešujejo najvitalnejša vprašanja našega naroda, naravnost atentat na ljudsko pravico do kontrole nad državno upravo.
Puščamo na strani važnost novinarskega stanu, ki bo že sam znal zastopati svoje, pravice; reči pa moramo ob tej priliki, da je Jankovičeva zahteva jako, jako čudna in izgleda kot bojazen prej javno kontrolo, katere posredniki so ravr.o novinarji. Nasilje zoper javno trftcf* — pa kaj mnenje, ki se lahko ustvari umetnim potom — naravnost nasilje proti javni blaginji zahteva Jankovič, ko hoče preprečiti ude’ežbo prvih zastopnikov javnosti — novinarjev pri sejah za državno gospodarstvo tako važnega fin. odbora. Proti temu mora protestirati ne le novinarski stan kot tak, temveč mora proti temu najodločneje protestirati vsa javnost, to je vse naše ljudstvo.
Finančni odsek, se je sam začudil kuriozni zatevi dr. Jankoviča. Z ozirom na to, da stari poslovnik dovoljuje novinarjem pristop k sejam fin. odbora, novi poslovni red pa, ki to prepoveduje, .še ni stopil v veljavo, so člani tega odbora sklenili, da se novinarji smejo še nadalje udeleževati sej
fin. odbora; le pri razpravah, ki se tičejo državnih tajnosti, sc morajo odstraniti.
Ne glede na briskiranje novinarskega stanu opozarjamo javnost na to dejstvo in ji častitamo, če razume, kaj da Je državna tajnost.
SIS IM
Ut
Nemški kancler dr. Wirth je imel pred nekaj dnevi velezanimiv, progra-matičen govor. Govoril je bolj Evropi kakor samo Nemčiji, med drugim tudi
o	svetovnem gospodarskem organizmu, ki danes zlasti radi francosko-nemškega razmerja boleha na akutni bolezni, ki jo imenujemo svetovno krizo, ki jo imenujemo svetovno krizo, krizo. Konferenca v Cannesu je dovolila Nemčiji nekatere olajšave pri repa-racijsk. odplačilih v I. 1922 pod pogojem, da v določenem roku predloži rc-paracijski komisiji načrt o svojem državnem gospodarstvu. Wirth je napravil s svojim govorom dokaj spretno irtrodukcijo k spomenici, ki jo Je nemška vlada predložila antantni komisiji v smislu dogovorov v Cannesu. Nemški kancelar v svojih izvajanjih veliko upa od angleško-francoskcga nasprotja: priznava dobro voljo Angliji, polemizira pa s Poincarejcm ter podčrtava prcosnovo Evrope pod vodstvom novih mož, mlade evropske demokraeje v duhu pomirjenja, sporazuma in solidarnosti.
Nemška vlada govori v svoji spomenici o reformi državnega proračuna, o tiskanju bankovcev ter prinaša program, kako bo izvršila svoje obveznosti v 1. 1922. Državni dohodki se bodo do skrajnosti zvišali, izdatki pa zmanjšali. Zasigurano je, da se ne bo kapital umikal iz države in odtegoval obdačenju, zlasti bo davčna oblast nadzirala množino vrednostnih papirjev pri bankah. Železniški tarifi v osebnem prometu se bodo zvišali petnajst do devetnajstkratno, pri pošti in brzo-javu enaintridesetkratno. Vsi državni dohodki naj bi znašali 1. 1922 — 103 milijarde, izdatki pa 86 milijard, da bi bilo prebitka za reparacije 17 milijard.
Nemška vlada bo poskusila tudi z notranjim posojilom, poleg tega pa še z enkratnim prisilnim posojilom, da se izogne tiskanju novcev. Razen premoga ima Nemčija le malo surovin. Produkcija se je znižala. Uvoz znaša 2V.2 mTjardi zlatih mark, Izvoz je pa padel od 10 milijard zlatih mark pred vojno na 4 milijone zlatih mark. Plačilna bilanca je za 2 milijardi pasivna. S tem dokazuje Nemčija, da naj bi jo oprostili za 1. 1922 od plačevanja v gotovini ali pa naj se zviša dobava v blagu. — Vzdrževanje posadk v zasedenem ozemlju je predrago, ker ga mora p'a-čevati v tuji valuti, pač pa je Nemčija pripravljena, da z vso močjo sodeluje pri obnovi severne Francije.
Kaj bo Nemčija dosegla? Kabinet Poincare ima v programu versajlski dogovor, konferenca v Genovi postaja radi zadržanja Amerike problematična. In vendar utegnejo nevzdržne gospodarske razmere v Evropi prisiliti zmagovalce in premagance — k skupni mizi.
Po svetovnem časopisju, bodisi dnevnem kot strokovnem oziroma znanstvenem, se objavljajo v zadnjem času rezultati svetovnega ljudskega štetja iz celega sveta. Ce pravimo rezultati ljudskega štetja, nismo s tem točno povedali resnice, kajti mnogo je še predelov, dežel in držav širom sveta, kjer se še ne vrši resnično popisovanje prebivalstva, marveč kjer se
ljudstvo samo ceni s povprečnimi številkami. Tudi te številke se sicer določajo po tehtnem prevdarku in dobrem poznavanju terena in razmer, in se zato morejo zelo približati resničnemu stanju, toda za gotovo množino pa vendarle morejo diferirati in zato do zadnjih jedinic niso zanesljivi. To velja n. pr. glede prebivalstva v afriških in ameriških pragozdih, v severnoameriških prerijah, v srednjeazijskih in srednjcafrišlcih stepah in puščavah. Saj se celo v veliki Kitajski prebivalstvo samo ceni, ne pa šteje. — Ali v glavnem vendar vemo, koliko imamo sotrpinov na tem svetu, v tej veliki dolini solz.
Izmed navedb, ki jih imamo na razpolago v tem oziru, vzemimo podatke, kakor jih objavlja revija jugoslovanskih geografov, »Glasnik geografskega društva« v Beogradu v svoji zadnji številki.
Vseh ljudi na svetu je bilo v letu 1920 oz'roma 1921: 1.708,496.000. torej ena milijarda in 708 milijonov. Od tega jih je bilo v Evropi 464 milijonov v Aziji 887 milijonov, v Ameriki 212 milijonov, v Afriki 138 milijonov in v Avstraliji 7.4 milijonov.
Največ ljudi živi v velikem angle*
škem imperiju in sicer 450 milijonov, na drugem mestu stoji Kitajska, ki ima 321 milijonov, na trcijem mestu se nahaja Rusija, za katero pa še ni mogoče navesti natančnih statističnih podatkov, nato sledijo Združene države Amerike s 116 milijoni, Francija s 96 milij., Japonska z 80 milij., Nemčija z
61	milij., Italija s 40 milij., Brazilija z 31 milij., in Poljska z 27 milijoni.
V	Evropi se, ako računamo samo domače evropske države, sledeče razmere: Največ ljudi ima še vedno Rusija, za njo sledi kot največja Nemčija z 61 milij., na tretjem mestu Anglija z Irsko z 48 milij., na to Italija z 39 milij., Francija z 38 milij., Poljska s 27 milij., Španija z 22 milij., Romunija s 15.4 milij., Cehoslovaška s 13.7 milij., Jugoslavija z okrog 12 milij., Madžarska z 8.2 milij., Belgija s 7.7 milij., Holandija s 6.9 milij., Portugalska s 6.5. milij., Avstrija s 6.4 milij., Švedska s 5.9 milij., Grčija s 5.6 milij., Švica s 4.1 milij. in Bolgarska s 3.9 milij. prebivalstva. Obilo pa je še manjših evropskih držav s še manj prebivalci.
Politične tasti.
X Nršl komunisti na Dunaju se zopet giblj?jo. Kakor javljajo z Dunaja, se zadnje čase opaža velika živahnost v emigrantskih komunističnih krogih. Neprestano imajo posvetovanja in seje. Sklenili so, da se središče naših komunistov prenese bližje me:e, najbrže na Reko. Včeraj opoldne je prišel pobegli Kosta Novakovič na Dunaj, kjer se je nastanil pri dr. Simi Markoviču in Pavlu Pavloviču.
X Odgoditcv genovske konference? Agencija Havas doznava, da je angleška vlada odgovorila na noto francoske vlade, da pristaja na vsako odgoditev genovske konference in da odklanja predhodne konference zaveznikov. Izrazila je željo. da bi se zveza narodov ne udeležila genovske konference. Italijanska vlada se proti vi odgoditvi genovske konference. — Francoska vlada je besedilo svoje note za genovsko konferenco dostavila vsem francoskim poslanikom v inozemstvu.
X Francija in obnovitev madžarske monarlTjo. V francoski poslanici, nanašajoči se na genovsko
konferenco, se omenja obnovitev madžarske monarhije. Spomenica pravi, da bi taki poizkusi izzvali ne-prijatelistvo male antante in Italije.
X Angleško - francoski dogovor.
V	spodnji zbornici sta Churchil in Chamberlain nastopila za angleško francoski dogovor in naglašala, da je sklenitev takega dogovora za Anglijo častna stvar.
X Obtožba proti častnikom, k! so sodelovali pri Karlovemu ptiču na Madžarskem. Vojaško državno pravdništvo je izdelalo obtožbo zoper častnike, ki so bili v oktobru aretirani v zvezi s Karlovim pučem, ki pa so bili pozneje izpuščeni na svobodo. Obtožba je naperjena proti dvema generaloma, 20 polkovnikom, 4 podpolkovnikom, enemu stotniku in dvema nadporočnikoma. Obtožnica se glasi na hudodelstvo veleizdaje in pobuno ter pri nekaterih tudi za nepokorščino in neupravičeno nabiranje vojakov. Zadeva majorja Osztfr.burga je iz obtožnice izvzeta, ker spada pod pristojnost orožništva, ker je bil major Oszten-burg orožniški častnik.
Časopisni glasovi.
»Slovenec* piše o Slovenstvu in polemizira s »Slov. Narodom, in »Jutrom«, ki zapostavljata sl venski narod za srbskim. Navdušenja za Srbe ne kritizira. To je čisto lepo, bratski. Saj imajo Srbi nekaj zares imenitnih vrlin, ki jili srčno želi Slovencem, predvsem njihov žarki patriotizem In njihovo absolutno plemensko solidarnost, svejstva, ki stvarajo narod nepremaeljivim. A dal je Bog tudi nam Slovencem nekai čednosti, kakor je dal Hrvatom njihove, in najbolje bo pač. ako se mi trije bratje svojih dobrih lastnosti medsebojno navzame-mo, slabih pa po mogočnosti iznebimo.
= »Jutro* prinaša izjavo JDS, ki odločno zavrača resničnost pisma Hercigonje na ministra Pribičeviča. Pismo je bilo priobčeno v Protičevem »Radikalu« in podaja sum, da je bil Prlbičevič v zvezi z atentatorjem na ministra Draškoviča. izjava JDS glasi: Klub demokratske stranke obžaluje, da se naše ugledne politike in predstavi-telje napada in blati na tako nesramen način, ki nima precendensa v kulturi sveta. Klub se enodušno zahvaljuje ministru Prl-bičeviču za njegovo neumorno delo, ki ie edini razlog kampanje proti njemu. Klub konstatira, da se proti prvakom demokratske stranke že leta vodi osebna kampanja. Zato bo klub na eni prihodnjih sej razpravljal o sredstvih, da zaščiti svole voditelje proti takim napadom.
•Nanrel*. V socilallstični stranki niso vsi člani popolnoma enakih nazorov, Niliče
ne sme misliti, da je ves socijalizem in vsa stranka osredotočena v njegovi osebi. C* se postavi kak član proti sklepom strankinih zborov, preneha biti strankin član. To velja tudi za vodilne sodruge.
»Slovenski Narod« piše o novern Italijanskem papežu in pravi: Poklekanje pred papežem in vzklikanje nanj se je preselilo v redakcije italijanskih nacijonalističnih listov, ki gostobesedno hvalijo papeža In njegov nastop ob izvolitvi. Papež Pij XI. je pravi Italijanski papež. Sicer so v vatikanskih Ustili skušali popraviti talljansko-nacijonalistični utis, ki ga je napravila Izvolitev Pija XI„ ali poskus ni povsem uspel.
»A/ovf čas« piše, da so komunisti pri
zadnjih občinskih volitvah na Goriškem nazadovali. Poleg tega se mora vzeti besedo komunist na Goriškem z vso rezervo. Navadno se nazivljajo komunistom delavni sloji, ki hočejo radikalnih socllalnth pr®-uredb, nimajo pa ničesar skupnega 1 teoretičnim komunizmom, tretjo lnternacljo-nalo in boljševiškimi metodami.
»Edinost« prinaša poziv na vse slovenske župane, da pristopijo v 2upansko zvezo. Namen županske zveze je v prvi vrsti izdelati dobro premišljen in široko zasnovan občinski program, ki naj velja zn vse občine naše dežele. Občina, ki bi ne pristopila k županski zvezi, bi bila Izdajlca naj-večiih in najvišjih koristi našega delavnega ljudstva.
PROF. ARH. KREGAR:
ti miiiei ’11:
Kakor vsaka umetnost, tako ima titul dramatična svoie lastno živi t-nje. To življenje je povsem drugačno od vsakdanjega, rednega; ono je življenje ustvarjeno od umetnosti. Tudi
V	tem življenju nastopajo ljudje, ki govore, se gibljejo, se vesele in jokajo, umirajo od strasti in obupa. Vendar pa lezi v vsem tem nekaj, kar raz-lijuje te ljudi, kar dela njihovo govorico drugačno, ustvarja drugi svet in mu daje lepoto in silo umetniškega dela. Realno življenje trajajoče desetletja stoletja, se odigra tu v enem ve-teru.
Misli in ideje umetnika pisatelja aadobe obliko in telo, ter ožive.
Da pa postane to življenje resničnejše, prepričevalnejše, tedaj mora biti razumljivo, popolno, izrazito, za kar je potrebno gotovo število pripomočkov, ki pravilno uporabljeni, dvignejo umetniško vrednost dejanja in cele igre.
Ti pripomočki — dekorativni mo-(senti dado igri izraz — slog; povda-
rijo od igralca podano občutje ter napravijo gledalca dozvetnejšega in vzbude v njem občutkč resničnega duševnega doživetja veselja, strasti žalosti, večerne ali jutranje ubranosti. Za dosego tega cilja so dani režiserju v glavnem tri dekorativna sredstva, to je luč, kostum in kulisa. Le v gotovih slučajih tudi umetnost godbe.
Mnenje, da obstoji problem insce-cije le v dekorativnosti odra, to je v postavljanje lepih kulis, prižiganju in ugašanju luči s slabo imitiranimi večernimi, nočnimi ali jutranjimi razpoloženji, jo povsem napačno. Tudi kostum, ki igralec obleče, ni samo za to, da ga loči od navadnega človeka, ampak za to, da ustvari gotovo iluzijo, da izrazi značaj, službo in dostojanstvo igrane osebe. Lahka in primitivna ta umetnost ni. Igra s katero se hoče doseči gotovo umetniško višino mora biti režirana od inteligentnega režiserja, ki je sam umetnik in igralec ter iscenirana od iuscenatorja, ki pozna oder in njegovo tehniko, tehnologijo kulis, tehniko razsvetljave, predvsem pa mora biti sam umetnik z obširno vsestransko naobrazbo.
Vsaka igra, katera se igra, mu mora biti znana z vsemi duševnimi in dramatičnimi momenti, poznati jo slWJ*A t vseh detajlih, njen milje; če j*
zgodovinska, dotično d >l>o, njen slog v arhitekturi in kostumi |).'Poleg vsega mora imeti tudi zmisei za igralsko umetnost. Njegovo de'o mora biti enako dovršeno kot drama sama kot igranje igralca. Z njo se mora ujemati, spopolnjevati in spajati v enotno umetniško delo.
Za inscenacijo vsake igre je merodajna gotova vodilna misel, ki doloma inscenatorju smer v njegovemu delu. Izredno število kratkih scen, hitro se menjajočih, na različnih prostorih, je tehnična težkoča, ki že sama določa gotov način inscenacije. Hamlet v 20 slikah je v drugačni obliki skoro nemogoč, ker bi predstava drugače trajala dva do tri večere. Drama zahteva Shakespearov oder, deljen s stopnicami in zastor jem v 6redini v dva dela, imenovana sprednji in zadnji oder. Med tem, ko se vrši dejanje v sprednjem delu odra, se izmenja lahko za zaveso scenerija, ki obstoja v tem slučaju le iz front.
Je dejanje končano, tedaj se dvigne omenjeni srednji zastor, prostor se poveča, ozadje je drugo in scena napravi utis povsem druzega kraja, druge slike. 2e na ta način nastala drugačna dimenzija prostora, brez vsake druge scenične izmenjave, zadostuje.
Glavni del Hamletove inscenacije tvorijo v tem slučaju temno modri zastorji, ki nadomeščajo kulise, tvorijo ozadje in ostanejo skozi celo igro del scene. Posamezne slike, kot terasa pred gradom ali razvaline gradu, ali pokopališče, so le označene s fronto, ki je enkrat obrambni zid, drugič del podrtega gradu ali pa križev med kamenjem. Vse je označeno le v toliko, kolikor je za karakteristiko neobhodno potrebno, in to se menja. Razume se, da bi bil Hamlet realistično podan, v omenjeni sceneriji nemogoč. Hamlet je tu zamišljen brezčasovno, zato je izpadlo vse strogo zgodovinsko in ostane le v toliko^ kolikor zahteva drama za razumevanje. Naznačena je doba srednjega veka scemčno le deloma in sicer v prestolu, postelji, svečnikih in kostumih.
Glavni dekorativni moment te predstave je razsvetljava odra. Raznobarvna luč spreminja barvo zastor-jev in jim daje povsem drugo luč. Enkrat temni, v težkih gubah padajoči, drugič svetlomodri, svilnato se bli-ščeči, v rudeči luči violetni, v rumeni luči temno zeleni; podajajo utis druge sobe ali dvorane. I.uč je ono, kar omogoča ravno pri zastorjih doseči tolikšno varijacijo scene. Enotna, temna barva teh ozadje tvorečih zastor-jev harmonično upliva na pestre ko-
stume igralcev, ki nadomestujejo v tem slučaju potreben luksus kraljevih dvoran. Ti kostumi, ženijalno zamišljeni od g. rešiserja Šesta, niso strogo zgodovinski, temveč bolj fantazija, oznanujoča prošlo dob j,
S tem, da scenerija označi dobo, kraj in čas kakor: jutro, dan, večec ali noč, njena naloga še daleč ni dovršena. Bistveni del moderne scenerije je, izpolniti govorjeno besedo igralca, dati upanju gotov izraz in ga povdariti, vzbuditi v gledalcu gotove občutke boli, veselja, slutnje itd., ob jednem pa učinkovati dekorativno, estetično. Temna barva zastor jev, spremenjena v posam-rrih slikah ▼. temno zeleno, vijolčno in črno, učinkujoča žalostno, skoro mrtvaško, naj bi vsebovala slutnjo zločina smrtL Tu bi omenil mrzlo noč na terasi, solio Ofelije, kraljevo in kraljičino spalnico in pokopališče.
Kraljeva spalnica naj bi že v luči sami izražala neko mrtvaško razpoloženje, katerega doseči se je skušalo * lučjo dajočo od svečnikov in deloma od rampe, ki pušča oder v poluiemi, iz katere žari kraljeva postava v rumeno atlasastem zlato-kovinsko se sketajočem kostumu. Enako slutnji smrti naj bi vzbudila kraljičina spal' nica. vendar ne občutka obupa, tem”
Stran. 9
Gospodarstvo
;i iti m
i k n suita 1L
Scjmski urad je pričel ta teden z jftzpošiljanjem sejmskiii redov in prijavnic. Kakor povzamemo iz sejmske-Sa reda je rok za prijave za razstavljale določen do 15. aprila t. i. Sejmski jj*d se v splošnem od onega v pretek-letu ni veliko spremenil. Cene proštom so primerne in kljub znatno Večii draginji od lanskoletnih le nepitno višje.
Oni, ki se hočejo letošnjega sejma Udeležiti kot razstavljala, nai kar Kožno kmalu svoje sodelovanje s prijavnico uradu sporoča, in naj ne ča-‘caJ° do zadnjega trenutka. Kakor zve-Ko od sejmskega urada je zanimanje ako veliko, da je že na podlagi sedalih dopisov jasno videti, da sedanje selmišče ne bo za letošnjo prireditev ve« zadostovalo in ga ie neobhodr.o Potrebno razširiti. Ako se sejmišče ne P°veČa, ni mogoče, da sejmski urad .. osti željam razstavljalcev, posle-ca tega pa bo, da je tudi popolnoma S°*0Ce vzdržati prireditev na onem 1 ku kakor se vsestransko želi. Vsa avnost je pretečeno leto enodušno po-m>fa *° naš° res velikopotezno vinu • 0(* katere je imela Ljubljana mat a,nske« tako moralne kakor tudi ®aterijelne koristi.
tef^u^ianski veliki sejem je preteklo boln naPrav'i na vse obiskovalce naj-Jl11'!8' Ta utis pa ni	povzročila
fcvanr a organizirana	prireditev,
■tavliM °^Us in discipliniranost raz-Itadj 5 ?v» ampak v jako veliki meri Pridohv izbran prostor, katerega POsretai Se Prirctlitellem velesejma Čin« r Po naklonjenosti mestne ob-^ , oubljanske. Vsaki drugi prostor Der-f Zam°gel pridobiti	edinole na
radi * mesta, bi že radi	oddaljenosti,
iti pomanfkania prometnih sredstev m na obiskovalce neugodno uplival. ... v drugih inozemskih mestih so ejmišea nameščena N Kestu
v pretežni večini - samem. Zato je takorekoč
»s**1 s*ne (tua non* ne samo> ”*,ar'e sejmišče na svojem sedanjem
es*u, da skrbe prireditelji za primer-5° ^širjenje tega, ampak da mero-^Jni krogi tudi po najboljši možnosti .upirajo stremljenja, ki služijo edinole hasku in prospeliu našega narod-*a gospodarstva in našega mesta.
j.. 'H* Dobava drv. Komanda Potiske g^lzijske oblasti v Subotici razpisuje Jn>avo drv za razne garnizije. Toza-s?Vne ustmene licitacije se vrše 20., L;** 24., 27. februarja in 1. marca t. L, .Pisarni intendanture komande Poke divizijske oblasti v Subotici,
:	ob 11. uri dopoludne. Predmetni
££'as je v pisarni tigovske in obrtni-216 zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri ^°mandl mesta v Ljubljani interesen-na vpogled.
». Dobava cigaretnega papirja. VDrava državnih monopolov v Beo-razpisuje za dan 4. marca 1922 ? 11. uri dopoludne v pisarni uprav-'ka državnih monopolov v Beogradu vitalno licitacijo glede dobave 32.000 J°°in cigaretnega papirja. Predmetni »klas je v pisarni trgovske in obrtni-®ke zbornice v Ljubljani interesentom 04 vPogIed.
4 Li
. ,T Rusija in Nemška Avstrija. Av-^jska železna, jeklena in strojna in-Ustrija je dobavljala Rusiji pred vojno n°£o inaterijala. Velike jeklene to-4i&	6 so vzdrževale svoje filijalke v
as'ji. Za kose in srpe je bila Rusija
glavna odjemalka.. V poslednjem času so nekatere firme kovinaste stroke zopet upostavile trgovske zveze s sovjetsko Rusijo, gre predvsem za poljedelske stroje in orodja. Druge države kakor Nemčija, Švedska in Anglija so že mnogo prej stopile v trgovske stike s sovjetsko Rusijo. Avstrija je tudi na tem, da sklene s sovjetsko Rusijo trgovsko pogodbo.
-j- Delniške družbe na Poljskem. Odkar se je zopet upostavila poljska država je bilo 520 delniških družb na, novo ustanovljenih, njih začetni kapital znaša 9.240,3 miljonov poljskih mark, med njimi je 296 industrijskih fn 100 trgovskih podjetij, rekom 2 in pol leta je zvišalo svoj kapital 304 delniških družb v znesku 10.694,5 miljo-nov mark in 63,7 miljonov francoskih frankov, med njimi je zopet ipt industrijskih in 48 trgovskih podjetij ter 44 bank. Dne t. julija 1921 Je bilo na poljskem 902 akcijskih družb s kapitalom 22.05,5 miljonov mark in 89,7 miljonov francoskih frankov, med njimi je bilo 613 industrijskih in it8 trgovskih podjetij ter 80 bank.
-}- Romunski državni dolg. Po statistiki, ki jo je objavilo romunsko finančno ministrstvo, je znašal romunski javni dolg dne x. aprila 1921. 20 mi-Ijard 311,292.311 lejev.
-J- Gospodarski položaj Turčije. V zadnjem času je turski funt znatno padel. Ta padec je posledica neugodne trgovinske bilance v Turčiji. Carigrad je, kar se tiče življenjskih potrebščin, popolnoma odrezan od inozemstva. Ze samo to mesto potrebuje dnevno 10 tisoč vreč moke, lcar pomenja mesečno izdatek 3 miljonov turških funtov. Nasprotno se pa skoro nič ne izvaža. Ako bi se ne nahajale v državi velike množine zlata in srebra, bi bil padec valute še hitre ji. Vlada se trudi, da zabrani izvoz zlata in srebra. G o sp o da r s k ak r i-za, ki je bila posebno občutna v Carigradu, se je po obnovitvi prometa- z Malo Azijo, malo poboljšala. Med/a-vezniška komisija je izdelala načrt za nove pristaniške pristojbine. Dohodke iz teh pristojbin se bo uporabilo za razširitev luke. Razmeroma mirni razvoj dogodljajev v Mali Aziji je zadnje čase uplival jako ugodno na trgovinski promet v Turčiji.
-j- Projekti glede železniškega prometa, Mednarodna konferenca strokovnjakov v Parizu je pri razpravi o gospodarski obnovitvi Evrope razmo-trivala o vprašanju ustanovitve finančnega konzorcija, ki bi prevzel v svoje roke obrat železnic, vodne ceste, pristanišča in v obče vsa prometna sredstva v srednji Evropi in iztočni Evropi. Eot osnovni kot osnovni kapitaj se predvideva 20 milijonov angleških funtov. Delnice tega podjetja bi prevzele v jenakem razmerju Anglija, Italija, Francija, Amerika in Nemčija.
-j- Prepovedan izvoz zlata iz Romunije. Po poročilih iz Bukarešte ;e rumunsko finančno ministrstvo odredilo, da se zlato, ki se pridooiva v Ru-muniji, ne sme več izvažati, temveč, da mora ostati kot podlaga za zlati zaklad rumunskega denarja.
-j- Dobava jermenov. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje za dan 2. marca t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave jermenov; Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
-j- Dobava ovsa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje za dan A februarja 1922 ob 10. uri dopoldne v intendaturi Dravske divizijske komande v Ljubljani ustmeno licitacijo glede dobave 200.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani,
pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na. vpogled.
-j- Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se vrši dne 14. februarja t. L ob 10. uri dopoldne v pisarni intendantu-rc Dravske div. oblasti v Ljubljani, nadalje istega dne in ob isti uri v pisarni komande Vojnega okruga v Mariboru in Celju in pri komandi mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici ustmena licitacija glede dobave trdih diy za garnizije Ljubljana, Maribor,^ Celje, Ptuj in Slovenska Bistrica za čas od 1. maja do konca decembra 1922. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih komandah interesentom na vpogled.
fi
V<
Za medarodno rastavo knjig, ki
se bo vršila v Firenci (Italija) daje udeležencem tozadevne informacije vodja. kr. julijanske delegacije v Ljubljani.	..	|
-j- »Orient« mednarodna špedicija d. d. v Mariboru je v svrho točne in hitre dobave blaga iz Češke in Avstrijske republike organizirala zbirni promet, kateri olajšuje trgovcem in inte-risiranim krogom hitrejšo in cenejšo dobavo njihovih potrebščin. Kompletne zbirne vozovne naklade se odpošljejo iz Prage, kakor tudi iz Dunaja v Maribor, Ljubljano in Zagreb na »Orient« d. d., katera preskrbi potrebno carinsko manipulacijo ter dovoz robe na dom, tako da je vsakemu posameznemu interesentu v vsakem oziru olajšana dobava blaga, katera je na ta način zvezana z mnogo manjšimi stroški in zamudo časa. Želeti bi bilo, da se vsi trgovci poslužujejo dobave blaga iz inozemstva na gori omenjeni način. Družba »Orient« se izreka pripravljeno, dajati vse tozadevne informacije interesentom na vprašanja brezplačno.
4. pasivnost inozemske francoske trgovine. Kakor je razvidno iz statistike carinskih uradov, je izvozila Francoska lansko leto 16,001.428 ton blaga v vrednosti 21 55t,xoi..ooo frankov ter uvozila 37>973-686 ton bla‘ ga v vrednosti 24.548xi.37.000 frankov. Inozemska francoska trgovina je bila torej lansko leto pasivna za dve milijardi.
-}- Posledica dviganja Češko-slova-žke krone. »Mor. slez. Denik« piše. Sence dviganja naše valute na inozemskih borzah se polagoma pojavljajo. Povedali srno že na tem inestu, da vlada v obrtnih krogih gotovo vznemirjenje. Domačih naročil ni več, zunanja so pa izostala. Nemčija producira in zalaga trg — ker je njena valuta padla in je nemško blago boljše in cenejše od našega. V obrtnih krog.h pa ie naznanjajo insolvence. V sami Pragi je čez 50 trgovin, večjidel z lc-■com i žitom, ki so izjavile, da ne morejo plačati Dviganje valute bo vse-kako vplivalo na nezaposeltmst. Na obzorju se je prikazala splošna gospodarska kriza.
K. ČHPEK:
fRka C*!® I\®
KOLEKTIVNA DRAMA :: PRAVKAR IZŠLA ::
a
Dobi se v upravi „Jugoslavlje“ odnosno v „Zvezni tiskarni" :: ter po vseh knjigarnah ::
CENA BROŠIR. 7 DIN.
— Daven na poslovni promet. Kakor se nam uradno javlja, ie e. minister za finance brzojavno odredil, naj davčna obla-stva opuste vsako uadaijno izvajani« uredbe o davku na poslovni promet, dokler ne dobe navodil na podla*! zakona o tern davku, ki se bistveno razlikuje od sedanje uredbe. Davčna oblativa in uradi bodo torej v bodoče omejili svoje poslovanje v zadevi davka na poslovni promet le na sprejemanje prostovoljnih plačil tega davka za zadnje tromesečje 1. 1921.
— Občinski odbor v Kočevju je imenoval gospoda pokrajinskega namestnika Iv. Hribarja za častnega meščana.
— Masaryk — častni aeičan Pariza. Prihodnji ponedeljek bo francoska pvesto-iica izvolila predsednika češkoslovaške republike za svojega častnega meščana.
  IS a časi naši bodoči kraljici se ie
prekrstila Svabska vas Zichydorf v Banatu na me »Mariolana.«
  Razpisuje se služba okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja:	Križevci,
Prekmurje. Breg pri Ptuju in Dravograd ter mesto asistenta na kirureičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Interesentje se opozarjajo na razpis r Uradnem listu
— Kako so Notici na CeLcem zatiran!. Češkoslovaška interministerijaj.iu komisija je sklenila, da se stanovsko gledališče v Pragi zopet vrne Nemcem.
— Lojalni Menici. Policijski tfomisari-jat v Pančevu je uvedel proti ondotnernu predsedniku nemškega »Kulturbunda« dr. Bartmannu kazensko postopanje.
— Častilci bivšega nemškega cersarjz.
Za stoj rojstni dan je dobil bivši cesar Viljem čez 7000 brzojavk, a več tisoč oseo J« prišlo se osebno vpisat v knjigo poset-nikov na grad Boorn.
— Hvaležni boljJevikl. Moskovski sovjet je imenoval za častnega člana Fridjofa Nansena za njegovo propagandno delo v odpomoč gladujoči Rusiji.
— Obvezni polulctn! tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. aprila 1922. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani dne 10. marca 1922. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko izpričevalo,
4. učno izpričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto _ stanovanje v zavodu. Skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
— Višja poljedelska šola V SplUu. V Splitu se bo še to leto otvorila višja poljedelska šola, ki bo namenjena samo za teoretično poučevanje.
— Tajnih novega papeža. Rimski listi poročajo, da postane v najkrajšem času papežev državni tajnik sedanji papeški nuncij v Parizu, msgr. Ceretti, ki bo v najkrajšem času imenovan kardinalom.
— Kako je treba postopati v slučaju smrti kakega jugoslov. državljana v Ameriki? Generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Vorku je poslal vsem pokrajinskim upravam v Jugoslaviji navodila, kako postopati v slučaju smrti kakega jugoslovensliega državljana, ki je umrl v Zedinjenih državah in ki je zapustil kako tmovino (denar itd.). Zakoniti dediči morajo v dosego realizacije te zapuščine poslati generalnemu konzulatu izvestnico s potrebnimi podatki ter pooblastilo temu konzulatu. Obe listini mora overoviti pristojno sodišče. Ako so zakoniti dediči nedoletni. mora pooblastilo podpisati varuh, ki se ima poleg tega izkazati z overovljenim odlokom, s katerim je postavljen za varuha. Ta dva dokumenta sta potrebna tudi tedaj, ako je bil pokojnik zavarovan pri kaki domači ali ameriški zavarovalnici. Ako pa je pokojnik umrl v sled nezgode na delu, morajo zakoniti dediči izpolniti še dve posebni listini, s katerimi se potrjuje, da jih je pokojnik vzdrževal in jim pošiljal denar iz Amerike. — Natančnejša pojasnila se dobe pri okrajnih glavarstvih in magistratih v mestih z lastnim Statutom.
— Važno za invalide. Po zadnjih nad-pregledih se od dne do dne množe prošnje invalidov za podporo, zlasti pa za obleko, prosilci so pa po pretežni večini le 40, 30 20 odstotkov in le začasno delanezmožni, deloma se nahajajo med njimi tudi taki, katerih se povodom zadnjih nadpregledov sploh ni priznalo za Invalide, ker se je njih hiba s časom tako zboljšala, da so postali popolnoma delazmožni ali pa resne hibe, ki bi na delazmožnost prizadetega uplivale, sploh obstojale niso. S tem se ogromno delo pri Invalidskem odseku še pomnožuje ter se posredno ovira njega brezhibno poslovanje v važnejših in resnejših zadevah, vsakdo mora pa neglede na delo uvideti, da spričo skromnega kredita, ki je odseku
na razpolago, ni mogoče vsem takim, deloma povsem neutemeljenim prošnjam ustreči. Invalidski odsek se čuti torej primoran razglasiti, da se odslej prošnje za podpore bodisi v denarju ali obleki takih invalidov, ki so le 50 ali manj odstotkov delanezmožni. v bodoče ne bodo več upoštevale, da se ria nje ne bode odgovarjalo ter jih v obče ni predlagati. Boriti se mora z ogromnimi tež-kočami, da zaniore iz dovoljenega kredita oskrbovati vsaj najbednejše med bednimi, t. i. popolnoma deianezmožne invallde-hl-ralče ter izdatno pomaga takim težkim invalidom, ki se vsled svoj« hibe ne morejo zadostno preživljati in »u poleg tega brez svojcev in vsakih sredstev.
— Hotel Sv. janoz ob Bahinjakem jezeru dobi vsled sklepa ministrskega sveta v najem Slovensko planinsko društvo za letno najemnino 50.000 K. S tem bo prenehala nezdrava konkurenca med tem hotelom in hotelom »Zlatorog«.
.— Železnic« Dolnja Lendava — Murska Sobota — ogrožena. V sej! finačnega odbora ie izjavil minister saobračaja, da za projektovano železnico Dol. Lendava-M. Sobota ni kritja, pač pa je zagotovljena nova proga M. Sobota-Ljutomer-Or-mož, za katero je določena svota 10 milijonov Din. iz drž. Investicijskega posojila.
-- Madžari ta Italijank V Budimpešti se je ustanovila liga za razširjevanje Italijanskega jezika In italijanske kulture.
— V Trbovljah je padel trgovec gosp, Moll ml. tako nesrečno v .svoji trgovini, da si je zlomil roko.
— Umrl je v Banjaluki opat trapistov-skega samostana »Marija Zvijezda« p. Dominik Asfalg. Pokojnik je bil iz plemiške rodbine ter pred vstopom v samostan aktivni častnik. Imenovani samostan je vodil 27 let ter napravil Iz njega celo industrijsko mesto 2 novimi tovarnimi za suk-no, čakolado, sir, povovarno in električno centralo.
— Startna kosa. Umrl je na Vrhniki g. Franc Poljanšek, živinozdravnlški pomočnik. N. v m. p.
— Najtanjša zima zadnjih 20 let je v spodnjem Posavju letos. Po Savi plavajo mimo Zagreba velikanske plošče ledu. kakršnih že ni bilo videti 20 let
  Aretacija osumljencev. V Ormožu
sta bila aretirana dva sumljiva možaka, ki sta hotela pobegniti na Hrvatsko. Policija je namreč dognala, da sta bila osumljenca udeležena roparskega umora na trgovca Rosenberga v Ptuju.
— Cenj. čitatelje opozarjamo_ na današnji polstranski oglas na zadnji stranL Pomotoma je tam izostal datum 19. teor, 1922.
UubSiana.
Volitev v mestni šolski svet. * Slovenski Narod« je zvedel, da je pokrajinska uprava razveljavila odlok višjega šolskega sveta, ki odreja novo volitev v mestni šolski svet. Z novim fermanom je podano žalostno spričevalo o naši upravi, ki v eni sapi piše ukaze in jih zopet preklicuje. In še vedno vladni listi trdijo, da riba pri glavi ne smrdi!
<= Zanimive govorice. »Slovenski Narod« ve povedati, da se izdelujejo načrti za postavitev konservatorija na Vodnikovem trgu. Načrte izdeluje g. profesor P eč-nik. Kolikor je nam znano, se ne izdelujejo načrti za konservatorij, ampak za novo rnagistratno poslopje, ki bi naj stalo Vodnikovega trga. Ob zidu Mahrove hiše se postavi novo poslopje Mestne elektrarne s stanovanjskimi in uradnimi prostori. V hiši bi bila nastanjena tudi javna ljudska kuhinja s čitalnico.
= Javna redna seja občinskega sveta se vrši v torek, dne 14. febr. 1922 ob petih popoldne v mestni dvorani. — Dnevni red: A Javne seje:	I.	Naznanila predsedstva.
II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. lil. Poročila mestnega magistrata o raznih prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske. IV. Personalno-pravnega odseka poročili: 1. o dopisu gistrata glede izvolitve okrajnega načelni-ka in skrbnika ubogih za šentjakobski okr, 2, o Izvolitvi zastopnika mestne občine v odbor Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice. V. Finančnega odseka poročila: 1 o razpisu pokrajinske uprave glede občinskih doklad, 2. o dopisu županovem glede načrta občinskega davka na nezazi-dane stavbne parcele. 3. o dopisu županovem glede načrta občinskega davka na obiskovalce gostiln ta kavarn ob nočnih urah. 4. o samostalnem predlogu obč. svetovalca Jegliča glede uvedbe davka na igralce kart po lavnih lokalih. 5. o dopisu županovem glede najema posojila za zgradbo dveh mestnih stanovanjskih hiš. 6. o dopisu županovem glede najema posojila za povečanje mestne ubožnice v Japljevi unci. 7. o dopisu gospodarskega urada glede na-
^ razpaljene ločincu
strasti, ki jo vleče k morilcu prvega moža, ter se
2^reka raje onim, kot bi ga zapustila. lux- siutnja naj bi povdarila v rudeči
Ta
tč
J?a had posteljo. Mrtvaška luč svečnikov	‘______
lci žareča zavesa, ki visi kot krvava
t v°v se meša z rudečo lučjo rampe, ,tr dela obraze mrtvaško blede. Mimi-■ a °braza, rišočega se v ostrih črtah
1	Polnih sencah je izrazitejša-;0-?0'eg svetlobnih efektov, vzbujajo c'u omenjena razpoloženja in občut-j.e’ luč v tej drami še drugo, ena-c.^ važno nalogo, to je povdarek sjac-v no Hamletovega duševnega čutja.
' taomentu, ko Hamlet premišljuje jj Utn°ru, o življenju, ko se poglablja 0,m vase, zgubi okolica in življenje le . njega ves potnen. Tu je le on, kat'ZlaZ nie8°vega obraza središče, na ereRa se morajo koncentrirati vsi ogledi, vse misli. Tu je prišel gospod notkf1 Ua ženijalno misel: v teh tre-Sa ... Počasi ugašajo luči, cel oder S^sta tema, le Hamleta, sede-blfa blizu rampe, razsvetljuje iz naj-? 2Jev distance reflektor, ter ga obliva p rnot«o svetlobo. Hamletova postava 0*arTC^e °Šr°mno senco na zastor v , adju, ogromno, kot je njegova bol. i*r 016116 ie to sHka največja v efektu e aza> ob jednem, kljub vsej svojej °staviiosti, zelo dekorativna.
Ne. samo tu, ampak v splošnem, je '^Ittfciranje luči v. barvi in intenziv-
nosti izreden pripomoček na povzdigo duševnega izraza in dramatičnega efekta. Enake važnosti, kot v omenjeni, je efekt luči tudi v zadnji sliki. V momentu, ko pride Fortinbras, se odpre temni zastor ozadja in zlato rumen, oblit z žarečo lučjo, lijočo iz višine, povdari začetek nove prosvitlje-ne dobe. (Rudeč zastor pri uprizoritvi ni povsem na mestu, vzelo se ga je, ker ni rumenega na razpolago. Z ozirom na velike izdatke za inscenacijo in kostume, je treba često delati kompromise, ki niso v korist igri, so pa neizogibni.)
Višek v efektu in dovzetnosti pa doseže v popolnoma premišljenih momentih diskretna specijelno za to komponirana muzika. Ono, kar je nemogoče izraziti v govoru, barvah in lučij, to se doseže z godbo. Muzikalni motivi Hamleta, Ofelije duha itd., je v učinku kolosalen.
V	koliko je režiser in inscenalor dosegel izraz omenjenih občutkov in razooložeuj, o tem bode presodil vsakdo sam, ki z resnim zanimanjem sledi razvoju dejanj in se skuša vživeti v to klasično dramo.
Michel Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
»Pogum!« je izpregovorila na glas. »Zaupajva v blago dekle, ki se je pravkar poslovilo. Floriza ljubi vašega brata; otme ga, de ga je moči otetl...« »Mojega brata!« je rekla Mirta s trpkim poudarkom. »Ubogo dekle!« je zamrmrala Marija Croixtnartska. »Royal je vsa vaša rodbina, kaj ne? ... Drugega brata nimate? ...« »Sirota sem,« je odgovorila Mirta. »Nikakih svojcev nimam; tudi brata ne!«
»Tudi brata ne?« je zajecljala Marija Crobonartska. »Kaj pomeni to? ...«
»Nimam ga!...« »Pa on? ..'. »Royal ni moj brat.«
Marija Croixmartska je zaprla oči. Trepet se je razlil po vseh njenih udih in čudno šumenje ji je zalilo ušesa.
»RoyaI hi njen brat,« je ponovila na glas. »Ne.« ie zanikala Mirta.
Marija je premagala svojo osuplost, ki si je sama ni vedela prav razložiti. Sedla je k Mirti, prijela jo za roke ter ji pogledala v obraz. Mirta se je prestrašila blodnega izraza njenih oči.
»Gospa!... Kaj vam je gospa? ...«
»Meni?« se je začudila Marija Croixmartska. »Nič, dete! A usoda mladega moža me zanima in vznemirja. To vendar ni nič čudnega? ...«
Drgetala je. V njeni glavi je hrumel cel vrtinec misli, čeprav se je sama jedva zavedala zmešnjave. Strašna tesnoba, ki jo je navdajala, je bila zanjo le sočutna ^radovednost.
»Kdo je tedaj Royat? ... je vprašala z najnaravnejšim glasom.
Mirta je baš hotela odgovoriti, ko je stopil v sobo Gilles. Nekdanji tempelski ječar je bil zdaj šestdesetleten starec s sivo brado. Orjaška rast mu je bila ostala, toda črte njegovega lica so se zdele mehkejše, odkar je služil svoji bivši jetnici. V tern hipu se je zdel razburjen in preplašen.
»Gospa,« je dejal, »bil sem v mestu po opravkih, Zvedel sem, da je gospod de Ronchcrolles izpuščen
in spet postavljen za velikega pro-fosa...«
»Ne moti naju!« je viknila Marija Croixmartska.
Gilles je osuplo premolknil. Nato je zmajal z glavo.
»A ne le to, gospa: veliki profos hoče vedeti, zakaj je videl prikazen, tisto noč, ko sta bila z maršalom v vaši hiši...«
»Ne moti naju!« je kriknila Marija, gledaje ga kakor brez pameti.
»Za Boga, gospa! Bežati je treba .. .«
»Idi! Tak idi že! Mari ne vidiš, da «
Obrnila se je k Mirti, potegnila si z rokami po čelu in povzela z mehkim glasom:
»Daj, dete, povej mi, kdo je ...«
Gilles je odšel majaje z glavo.
»Gospa,« je plašno opomnila Mirta, »dobro bi bilo ubogati vašega služabnika...«
»Kaj je rekel?« je začudeno vprašala Marija. »Ne,« je povzela nekam osorno, »govorite rajši, saj vidite, da ginem od nestrpnosti!...«
Mirta se je zdrznila. Začinila je, da je tisto, kar ima povedati, važnejše od smrtne nevarnostL
kupa Auerspergovih travnikov v Rakovi jelši 8. o dopisu gospodarskega urada gle-cb kredita za razna prezidave v vojašnici vojvode Mišiča. 9. o dopisu gospodarskega urada glede kredita za razne poprave v mestnih šolskih poslopjih. 10. o dopisu mestnega knjigovodstva glede zvišanja medinskih podpor ter uporabi dohodkov medanske imovine. 11. o dopisu mestnega gospodarskega urada glede oddaje dveh trgovskih lokalov v poslopju meščanske imovine. 12. o dopisu Pokojninskega zaroda za nameščence glede spremembe nekaterih pogojev za odkup mestnih stavbnih parcel ob Aleksandrovi cesti. 13. o dopisu Mestne hranilnice glede prošnje Stavbne jadruge mestnih uslužbencev za dovolitev posojila za zgradbo lastnih hiš. 14. o dopisu mestnega stavbnega urada glede regulacije stavbnih doklad za uradnike mestnega stavbnega urada. 15. o predlogu občinskega svetnika dr. Pestotnika glede oprostitve lelovadnih prireditev od občinskih taks in vesličnega davka. VI, Stavbnega odseka poročila: 1. o prošnji odbora za prireditev Ljubljanskega velikega sejma za nadaljno prepustitev mestnih travnikov v to svrho. 2. o prošnji ljubljanske pravoslavne cerkvene občine za prepustitev stavbišča za Zgradbo pravoslavne cerkve. 3. o prošnji dr. J. Sajovica ter A. Prepeluha ter tovarišev za opustitev nove projektovane ulice od Vojvode Mišiča ceste do Streliške ulice. VII. Šolskega odseka poročila: 1. o dopisu županovem glede Izvolitve 4 članov in 4 namestnikov mestnega šolskega sveta za tekočo poslovno dobo. 2. o predlogih mestnega šolskega sveta glede ureditev šolskih vrtov. 3. o dopisu Zdravstvenega odseka za Slovenijo glede prireditve šolskih igrišč. 4. o prošnji vodstva šišenskih osnovnih šol za spremembo naslova. 5. o samostal-nem predlogu obč. svetovalca Jegliča glede podržavljenja mestne dekliške realne gimnazije (dekliškega liceja). VIIL Ubožnega odseka poročili: 1. o dopisu mestnega knjigovodstva glede zvišanja meščanskih pod-
Sor. 2. o prošnjah Vincencijeve družbe in llzabetne konference za podporo. IX, Upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne poročila: 1. o prošnji obratnega vodstva cestne električne železnice za potrdilo zvišanih tarifov. 2. o dopisu županovem glede zgradbe lastne hiše za uradne prostore mestne elektrarne in mestnega vodovoda. 3, o prošnji dveh po-testnikov za napeljavo mestnega vodovoda t stavblščem med Cesto na Rožnik in Cesto v Rožno dolino. 4. o prošnji posest-htkov v Hradeckega vasi za napeljavo vodovoda v Hradeckega vas. 5. o poročilu ravnateljstva mestne plinarne glede obratovanja v njestni plinarni. 6. o poročilu ravnateljstva mestne elektrarne glede zvišanja iene električnemu toku Iz mestne elektrarne vsled zvišanja cene premogu. 7. o samo-italnem predlogu obč. svetovalca Freliha glede pomnožitve mestne javne razsvetljave. 8. o samostalnem predlogu obč. svetovalca Freliha glede odmere vodarine pri novih stavbah. 9. o samostalnem predlogu obč. svetovalca Ogrina glede zgradbe nove mestne elektrarne na Savi. X. Obrtnega odseka poročilo o razpisu oddelka za soci-jalrfo skrbstvo glede enotne ureditve nedeljskega počitka v trgovskih obratih. XI. Upravnega odbora mestne zastavljalnice poročilo o dopisu županovem glede najema posebnega posojila v svrhe mestne zastavljalnice. XII. Ravnateljstva mestne klavnice poročilo o dopisu županovem glede najema posebnega posojila za preuredbo mestne klavnice ter napravo hladilnice. XIII. Di-rektorija mestnega dohodarstvenega urada poročilo o nekem prizivu proti poslovanju dohodarstvenega urada v neki trošarinskt zadevi. XIV. Samostaln! predlogi: 1. obč. svet. Bajžlja: a) glede inštalacije novih telefonov. b) glede odpisa neke večje porabe vode v Spodnji Šiški. 2, obč. svet. Malgaja: ■) glede ureditve občinskih vodnjakov ter vodovoda v Šiški, b) glede ureditve Kmetijske ulice v Spodnji Šiški, c) glede nabave avtomobilnega rešilnega voza. 3. obč. svet. ing. Turnška glede oddale električnega toka, obrtnikom. — D, Taine sole: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalno-pravnega odseka poročila: 1. o prošnjah za razpisana mesta v mestni zdravniški službi. 2. o raznih personalnih zadevah mestnih uradnikov In uslužbencev. 3, o dveh personalnih zadevah uradnikov Mestne hranilnice. IV. Finančnega odseka poročila:	1. o dveh
prošnjah za odpis takse za sprejem v občinsko zvezo. 2. o prošnji nekega mestnega uslužbenca za bolniško podporo. V, Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije.
«• Društvo stanovanjskih najemnikov xa Slovenilo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 15. februarja 1922 ob 20. url v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta 12, pritlično, desno.
* Novo poslopje za železniški inšpektorat Je zagotovljeno. Ministrski svet je
odobril predlog, da se oddajo gradbena dela Slovenski gradbeni družbi v Ljubljani. Z delom se začne že prihodnji mesec. Ko bo nova zgradba dovršena izprazni Inšpektorat poslopje Mladike na Blei\veisovi cesti, ki postane zopet internat za jugoslovanske deklice.
= Posipajte trotoarje! Ljubljanski trotoarji niso nikjer posuti, vsaj zadostno ne in če bi ne bilo tramvaja, voz in avtomobilov, bi bi človek pred padcem mnogo bolj varen na sredi ceste. Policija se za to ne briga posebno, posestniki hiš pa seveda tudi ne. Posipajte trotoarje, da se preprečijo razne nesreče.
= Drsanje prepovedano. Drsaale po Ljubljanici je policijsko ravnateljstvo naj-strožje prepovedalo. Kdor se tej prepovedi ne bo pokoril, bo strogo kaznovan.
= Prijet tihotapec. Pred nekaj tedni se je vrnil iz Italije v Ljubljano od oblasti zasledovani Franc Žigon Iz Črnega vrha, ki. je skušal lansko leto vtihotapiti nekaj ponarejenih 1000 lirskih bankovcev ter jih zamenjati v dinarje. Tukajšnja policija ga je aretirala. Pri sebi je imel okoli 28.000 kron denarja.
= Uren tat. Ko je v Pražakovi ulici stepala Marija Močnikova skozi okno preprogo, ji je ta po nesreči padla na cesto. Urnih nog je bežala ponjo, toda še urnejši je bil tat, ki je preprogo odnesel prej, preden je Močnikova prihitela na cesto.
= Razne tatvine. Včeraj dopoldne je v tramvaju med vožnjo od kavarne Evrope pa do glavne pošte neznan žepar ukradel Emilili Lasbncherjevi zlato uro z verižico, vredno 3000 kron in denarnico s 300 kronami, — Neznan tat je vlomil v trafiko Marije Matičič na Gosposvetski cesti in odnesel 412 kron. — V Kapiteljski ulici je bila hlapcu Juvan Jožefu pokradeno več obleke In denarnica z 206 kronami, v skupni vrednosti 3700 kron. — Žel uradniku Vladimirju K. je bila 7. t m. v kavarni Evropa ukradena 1500 kron vredna suknja. — Posestniku Fr. Šteplcu v Hradeckega vasi je bilo pokradeno obleke in denarja za 3000 krom -— Neži Bezlaj je bila ukradena 2000 kron vredna suknja. — V Invalidskem domu so neznani tatovi pokradli za 1300 kron perila.
— Izgubili so se trije mali ključi na obročku. Najditelj se naproša, da jih izroči upravi našega lista.
Maribor.
Kemičen tečaj »Ljudske univerze«bod ■ prav lepo uspel, če sodimo po njegovem začetku v sredo. Vrši se v realki pod vodstvom prof. Pirnata vsako sredo ob pol 20. uri. Pri prvem predavanju je bilo navzočih kakih 50 poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili predavatelju, njegovim poizkusom, kakor tudi razlagi.
Občni zbor »Zdravniškega društva v Mariboru« se vrši v četrtek 16. febr. 1922 ob 6. uri zvečer v gostilni »Maribor« na Grajskem trgu v Mariboru. Zdravniki, ki nameravajo prenočiti v Mariboru, naj se dva dni pred občnim zborom javijo pismeno pri društvenem tajniku.
Mestni pogrebni zavod ima sicer ravnatelja Slovenca, a skoraj same nemške uslužbence. Vemo, da se v tem oziru pogrebni zavod ne da tako lahko preustrojitl, kakor kaka druga naprava. Tudi tega ne zahtevamo. Pač pa bi bil že čas, da se v četrtem letu po preobratu uslužbenci nauče vsaj tistih par stavkov slovenski, ki Jih rabijo pri opravilu svojega posla. Zelo mučen utis napravlja pri slovenskih pogrebih slišati od vodje pogreba nemški komando.
Rešitev vprašanja našega gledališča se izvrši še ta teden v Beograda Želimo le, da bi enkrat vendar le Imeli prav tisti, ki to govorijo in pišejo in bi že skoraj prišel tisti teden.
Kino v Studencih je skoro preje prenehal, predno se je začel. Prvotni lastnik ga je bil prodal precej drago nekemu upokojenemu častniku, ki je začel s predstavami. Ker pa aparat ni posebno dobro funkcljoniral in ker je bil obisk skrajno slab, je moral s predstavami nehati. Pravi konec tega kina pa bode šele pri sodniji med prejšnjim lastnikom in kupcem.
Bedo med železničarji kaže dovolj očl-to tudi ta-le dogodek. V sredo je šlo več žen železničarskih delavcev v skladišče ali kakor pravijo konsum nakupovat živila, kakor po navadi, namreč ne z denarjem, ampak s knjižico. Živil pa niso dobile, ker imajo že preveč v tekočem računu v primeri s prejemki svojih mož. Odšle so domov prazne, vzele svoje otroke ter jih pripeljale v konsum. češ. tu jih imate, pa vi skrbite zanje. Telefoniralo se je semlntia, tudi seveda v Ljubljano. Ljubljana je pa odgovorila, da jim naj dado do polovice zaslužka. Kaj pa, če je polovica že prekoračena, kar je pri večini? AH naj poginejo gladu, v državi, kjer se živež izvaža? Ako se tem razmeram v najkrajšem času ne odpomo-re, naj si pripišejo posledice tisti, kateri so te razmere zakrivili.
Obsodba odvetnika dr. Juritscha. Svoj-čas smo poročali, da je bil mariborski za-
»Beaurevers ni moj brat,« je dejala. »Res je le to, da naju je oba vzgojila moja mati Mirta. Zato sem ga smatrala že od malega za svojega brata, vse do tistega dne, ko sem začutila, da je moje čustvo do njega več nego sestrinska ljubezen. Sicer pa sem ves čas znala, da ni moj brat. Mati mi je povedala na smrtni postelji, da ni med nama ni-kakega sorodstva. To je vsa zgodba.«
»Vsa zgodba 1.,.« je bolestno vzdihnila Marija Croixmartska.
Toda zgodba še ni bila vsa. Mirta je nadaljevala:
»Vprašali ste me, kdo je. Tega ne vem, gospa. Niti moja mati ni vedela. Ne ona ne jaz nisva poizvedovali. Znano mi je le, da je bilo njegovo rojstvo zelo žalostno...«
Marija Croixmartska je pobesila glavo in sklenila roke. Živci so ji drhteli kakor napete kovinaste strune. A Mirta je rekla zdajci:
»Royal de Beaurevers se je rodil v ječi...«
Dekle ni opazilo stresljaja, ki je izpreletel Marijo pri teh besedah!..
»Zdi se,« je povzela Mirta, »da t* LiL* ui&u&vu rojstvo uevšečno
mogočnemu velikašu, ki je obsodil ubogo stvarco na smrt, češ, da je mati čarovnica. Vse to, gospa, je čista resnica: lehko vam prisežetn na svojo dušo. Tako je pripovedoval moji materi baš tisti človek, ki mu je bilo zaukazano nesti otroka k krvniku. Brabant Brabanson bi vam potrdil, če bi bil še živ ...«
Marija Croixmartska je vstala. Njen obraz se je izpremenil pred Mirtinimi očmi. Burja sreče je hipoma pregnala brezupne megle, ki so bile nakopičene na tem plemenitem obličju, in ga odela s tako blaženo zarjo, da bi bila strmeča Mirta najrajša pokleknila pred njo kakor pred svetnico . . .
Marija je hotela planiti v sobo, kamor je bil izginil Gilles. Toda začutila je, da bi padla pri prvem koraku. zato je kliknila z jasnim mladostnim glasom:
»Gilles! Margerita! . . .«
Bivši ječar in njegova žena sta prihitela.
»Kako je bilo ime tistim, ki so
mu dali mojega sina, da bi ga nesel krvniku?«
»Njenega sina!« je zamrmrala Mirta.
grizeru nemški advokat dr. funtseb obso- i jen na 115.000 kron globe, ker je državo j občutno oškodoval. Kar smo takrat proro- j kovali, sa je zgodilo. Našel je res prijate- j lje, kateri zadevo zavlačujejo in mu hočejo j pomagati, dokazati njegovo nedolžnost. Dr. Juritsch je namreč vložil izredno milostno prošnjo, katera pa po zakonu izvršbe ne zadržuje. Izvršba se je pa na višje povelje vendarle ustavila, kar pomeni protizakonito dejanje. — Cela zadeva sedaj počiva, dasiravno j? obdolžen dr. Juritsch v treh novih slučajih, da je stranke napeljeval k temu, da so državo oškodovale. — Zahtevamo od fin. delegacije, da zadevo preišče in zaukaže, da se proti nemškim odvetnikom izvede eksekucija ravno tako, kakor se je izvedla proti vsem Slovencem, ki so bili od doimrstvenega sodišča obsojeni. — Sicer pa obdržimo to zadevo v evidenci. Odvetniški zbornici pa svetujemo, da poskrbi z.i to, da se temu izrazitemu državnemu škodljivcu posveti preko meje.
ObčinslU svet je v pondeljek srečno končal svojo prvo letošnjo sejo, ki se je nadalejvaia že v četrtič. Nadaljevala so se poročila odsekov. Zanimivo je, da k temu zaključku ni prišel niti eden odbornik od JDS. »Straža« se norčuje, da so vsi zboleli na španski.
O zaščiti dece in mladine v Mariboru se je izdal pregled za preteklo leto. Število vseh otrok, ki so stavljeni pod krajevno državno zaščito je 537. Od vseh je popolnih sirot brez očeta in matere 54, polsirot pa 318. Tu so všteti tudi nezakonski otroci, pri katerih prednjači Maribor v Sloveniji. Stalno podporo je uživalo 97 otrok. Skupno se je pomagalo 501 otroku. V deč-je domove in druge zavode se je oddalo 54 otrok. Zavod ima dnevno zavetišče za 50 dečkov, za toliko deklic In za 50 dečkov popoldansko zavetišče. Ima tudi začasno vsprejemaiišče z 20 posteljami, zdravniško ambulanco ter posvetovalnico za matere, kakor tudi oskrbovalnico za dojenčke. Seveda stane ves ta aparat precejšnjo vsoto. Vseh dohodkov je bilo lani 304.366 kron, stroškov pa nad 300.000 K. Država je prispevala z 136.946 K, vse drugo se je nabralo z darovi in podporami. Omeniti je dečji dan, ki je dal društvu 67.005 kron. Tu je navedenih le nekaj številk važne in re sdobre socijalne naprave, kakršne nismo preje imeli. Že Iz teh podatkov se vidi, kako veliko delo vrši državna krajevna zaščita dece tistim, kateri niso na svetu zagrešili prav ničesar, kakor to, da so zagledali luč sveta v bedi in siromaštvu, da morda niso bili dobrodošli ne očetom, ne materam. Ta zavod je pa šele začetek na polju te vrste socijalnega skrbstva in vendar: koliko je že storil dobrega naši mladini! Unajmo, da sčasoma dobijo vsi naši večji kraji podobne zavode. Dolžnost javnosti je, da jih podpira z vsemi močmi.
Cene so padle — pa ne namreč živilom, ampak — ledu. Občinski svet je sklenil, da se cena ledu zniža od 24 na 12 K. To znižanje pa seveda ne bode imelo nikn-kega upliva pri naših mesarjih in gostilničarjih. Letos imamo ledu in mraza preko dovolj. V četrtek je kazal toplomer 17 stopinj pod ničlo, kar je za Maribor nekaj nenavadnega.
Celle«
Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri v pondeljek, dne 13. iebr. ob pol 20. uri bo predaval zdravnik dr. Rak »o bakterijah«. Svojo velezanimivo razpravo bo tudi ponazoril z drobnogledi (mikroskopi), kjer bodo navzoči mogli opazovati mnogokrat povečana krvna telesca i. dr.
Mestno gledališče v Celju. Danes v nedeljo popoldne ob 4. uri ponovi izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju narodno igro »Testament«. — Zvečer ob 8. uri vprizori Dramatično društvo veseloigro v 5. dejanjih »Kozarec vode« izven abonma.
Osebna vest Za višjega okrajnega zdravnika v 7. čin. razredu je imenovan višji okr. zdravnik 8. č. r. g. dr. Ivan Ver-čon v Celju.
Prijavni urad v Celju išče Jožefa Iršiča, kateri se nai zglasi pri tem uradu.
Policijska kronika. Pod tem naslovom smo v sredo poročali med celjskimi vestmi, da je bil zaradi raznih tatvin aretiran zasebni uradnik Franc Zabukovšek iz Celja. Državno pravdništvo pa je proti njemu postopanje usta\ilo, ker se je izkazalo, da je nedolžen in ga spustilo iz zaporov na svobodo.
Predsednikom celjskega šahovskega kluba je bil na zadnjem občnem zboru istega izvoljen g. dr. Leo Brunčko. — Klub priredi počenši s pondeljkom 13. t. m. klubov splošni turnir. Igralo se bo v klubovi sobi nove kavarne.
Sokolske razglednice (sletske) se dobivajo v Celju v trafiki na Kralja Petra cesti nasproti hotela »Beli vol«.
Čevljarji vojni invalidi v Celja si dne 19. t. m. osnujejo svojo lastno čevljarsko zadrugo.
Sladkor se je minule dni v Celju podražil za 6 kron pri kilogramu in stane sedaj kg kristalnega sladkorja 60 kron.
Pri celjskem stanovanjskem uradu leži baje okrog 800 raznih prošenj v stanovanjskih zadevah.
Smrtna kosa. Umrl je v Žalcu 10. t. m. živinozdravnik g. Jože Kodre po kratki težki bolezni v starosti 36 let. Zapušča ženo s 4 otroki. — V Šoštanju je umrl zasebnik g. Ivan Mravljak, oče viš. pis, predstojnika pri okrož. sodišču v Celju g. Henrika Mravljaka, v starosti 84 let.
Sokolslva.
Izletni odsek I. jugoslovanskega vse-sokolskega zleta v Ljubllanl. V torek, t. j. 14, t. m. se bo vršil ob 20. uri zvečer v Narodni kavarni (Kltibova soba) sestanek, čigar namen je konstituirati posebni odbor, ki bo proučaval, kako bi se organizirali za udeležence letošnj, vsesokolskega zleta v Ljubljani manjši in daljši izleti po okolici Ljubljane. Izleti v naša letovišča, planine in dr, znamenite kraje po Sloveniji ter drugih pokrajinah. Treba bo sestaviti različne potne načrte, zbrati večje število vodnikov, da dobe udeleženci vsesokolskega zleta točna pojasnila in navodila. — Vsled tega vabimo vse Sokole, turiste, planince in športnike, da se zanesljivo udeleže sestanka. Na nas, ki dobro poznamo naše kraje, je: Da vsem, ki se za našo lepo domovino zanimajo, pomoremo, jim napravimo bivanje pri nas prijetno in potovanje olajšano, da bodo odnesli čim najlepše spomine iz naše planinske Slovenije! Odbornik SPD in Športne Zveze.
r;
I «1
REPERTOAR
limiiM lil llr-
SP
NARODNEGA
DALIŠCA.
GLE-
Drama:
Nedelja	12.	febr.	Popoldne ob	3. uri.
Revizor. Izven.
Nedelja 12. febr. Zvečer ob 8. uri. Hamlet. Izven.
Pondeljek 13. febr. Prekrasne Sabinke. Red C.
Torek 14. febr. Zaprto.
Opera:
Nedelja	12.	febr.	Popoldne ob	3. uri.
Labodje jezero. Izven.
Pondeljek 13. febr. Zamto.
Torek	14.	febr.	Cavalleria rusticana.
Plesna legendica. Red D.
Danes dopoldne ob pol II. uri se vrši mladinski simtonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice z istim sporedom, kakor se	bo	vršil	v pondeljek	zvečer.
Vstopnice za ta mladinski koncert se dobijo v predprodaji pc! ure pred koncertom pred koncertno dvorano. Občinstvo pa opozarjamo, da je za pondeijkov simfonični koncert še polovico sedežev na razpolago, ki se dobivajo cel dan v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8-1, na večer koncerta pa pri blagajni.
Renome, ki si ga je znal s svojimi koncerti pridobiti prof. Karel Jeraj bo brez-dvotnno privabi' v pondeljek 13. t. m. v veliko unionsko dvorano toliko resnega in za najvišjo glasbeno umetnost navdušenega občinstva, da bo dvorana razprodana in s tem kriti ogromni stroški prireditve. Spored je priobčen na plakatih. Fantastično simfonijo izvaja vsega skupaj 81 godbenikov, in sicer: 16 I. vijolin, 14 II. vijolin, 9 viol, 7 čelo, 6 kontrabasov, 2 flavti, 2 oboi, 3 klarineti 4 fagoti, 4 rogovi, 3 trobente, 1 komet, 3 pozavne, 2 tubi, 4 tolkala, 1 harfa in klavir
Petrslci vesfroiii.
K Zvezi slovenskih pevskih zborov so se do sedaj prijavila sledeča društva (zbori): 1. Pevski zbo- Glasbene Matice, Ljubljana. 2. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Ljubljana. 3. Glasbeno društvo »Ljubljana«. 4. Pevsko društvo »Slavec«, Ljubljana. 5. Pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, Ljubljana. 6. Pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev, podružnica v Novem mestu. 7. Slovensko pevsko društvo »Krakovo-Trnovo«, Ljubljana. 8. Pevski zbor društva rokodelskih pomočnikov, Ljubljana. 9. Pevski odsek gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj, Ljubljana. 10. Žirovnikov zbor v Št. Vidu nad Ljubljano. 11. Pevsko društvo »Zarja« v Tacnu pri Ljubljani. 12. Pevsko društvo »Lipa« v Litiji. 13. Pevsko in godbeno društvo v Guštanju. 14. Slovensko br. društvo »Tržič«, Tržič, Gorenjsko. 15. Železničarsko pevsko društvo »Drava«, Studenci pri Mariboru. 16. Slovensko pevsko društvo v Ptuju. 17. Glasbena Matica v Mariboru. IS. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku. 19. Pevsko društvo »Slavija«, Vič-Glince. •
Zveza slov. pevskih zborov želi združiti vse slov. pevske zbore v svrho izpopolnitve pevske izobrazbe in jih vsestransko podpirati v njih delovanju, dvigniti našo pevsko umetnost po vsem Slovenskem do kar možno visoke stopnje, gojiti po včlanjenih zborih poleg slovanske posebno še slovensko narodno pesem in pripraviti udruženje vseh jugoslovanskih pevskih zborov. Društva, ki se dosedaj še niso prijavila k »Zvezi«, naj to nemudoma storč na naslov:	»Zveza slov. pevskih zborov«,
Ljubljana, Glasbena Matica.
Podpirajte družbo sv. Cirila in i^etoda.
mm\ i
Društvo bančnega uradništv« p.r.fU.
maškarad« na pustno soboto dne 25. i arja t. I » Narodnem domu. Ako so
po pripravah, obeta biti to najboljša P difev tega predpusta. Dostop ie d . ■ jj le dostojnim maskam. Najlepši datnss' ^ najoriginalnejši mask! gospodov P° , v to svrho sestavljena komisija PrlznafLot obliki umetniško izvršenih vinjet. v* strogo proti vabilom, katera se Pra časno dostavijo. Odbor V. O. D. B, D
Odbor Slov. dtf. zadruge na Dunal*
se v imenu svojih članov vsepi onim
do-
Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani. Kakor splošno znano, zabeležuje že drugo šolsko leto v poslopju tehniške srednje šole in je prva v Sloveniji. Profesorski zbor je sestavljen iz najboljših umetnikov in znanstvenikov. Poučuje se v slikarstvu portret in akt po naravi, drape-rija in kostimi ter kompozicije, dalje narodna ornamentika in vsa akademična predavanja, katera so neobhodno potrebna za popolnejšo izobrazbo. Posebej je še grafični in fotografski tečaj, kjer ima vsak priliko, se praktično in teoretično !z-vežbati, kakor tudi iz znanstvenega stališča. Sprejem v slikarsko šolo je mogoč vsem damam in gospodom s primerno šolsko izobrazbo. V grafični tečaj pa le onim, ki imajo že zadostno podlago v risanju: v fotograflčni tečaj je vstop dovoljen vsakomur. Opozoriti je treba posebno naše dame za narodno ornamentiko, ki se poučuje vsako nedeljo dopoldne, da se priuče in dobe vpogled v našo umetnost na vezeninah in drugod in tako bi Izvrševale le naše izdelke ne pa tujih. Vpisovanje in sprejemanje v umetniško šolo se vrši pri voditelju šole, akademičnem slikarju Franju Sterletu, kjer so dobe tudi natančneje informacije in sicer vsako soboto od 15.—17. ure v sobi št. 18. I. nadstropje desno na tehniški srednji šoli (prejšnja obrtna šola).
Drašitfesie vesti.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. V torek, dne 14. t. m. ob 5. uri pop. so vrši na dermatologlčnem oddelku splošne bolnice sestanek »Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani« z dnevnim redom: 1. Poročilo o naredbi min. nar. zdravja glede izpolnjevanja tiskovin za statistiko spolno bolnih. 2. Poročilo o poteku pogajanj z zavarovalnicami. Prosi se g. kolege, da se radi važnosti posvetovalnih predmetov gotovo udeleže.
brotnikom, ki so s svojimi darovi PrJ’p,, vali božični nabiralni akciji, najprlsf®0
zavaljuje.
Iz Kranja nam pišejo: Občni zbor P? družnice Jugoslovanske Matice v Kra"'j se vrši v nedeljo dne 19. t. in. ob dop. in ne kakor je bilo nameravano nedeljo 12. t. m. Istega dne, to je 19. čer se vrši tudi veselica na korist J®«®« slovanske Matice. Vse člane, kakor prijatelje Jugoslovanske Matice vaM®r da se polnoštevilno udeleže občnega zbo dne 19. t. m.	E
Dramatično društvo Polzela priredi11 pustno nedeljo, dne 26. febr. 1922 v P1, storili g. Cimperman-a na Polzeli ob 3. N . pop. igro »Rodoljub iz Amerike«. — 'j' odmorom igre in proste zabave sv*1* godba na lok. K obilni udeležbi vabi odb° •
Pokrajina.
Log pri Brezovici. Dovolite mi, urednik, da odgovorim nekoliko heS^ resnicoljubnemu »Domoljubu«, ki ml * posvetil v štev. 5 par besed, v katerih P* kar mrgoli resnici nasprotujočih si dejst^ Dopisnik »Domoljuba« se jezi na napr®®“ občinski svet, češ, da smo odrekli gospo® kaplanu biro. Že to ni res. Odrekli nisi® gospodu kaplanu proste bire, odrekli si® pa, da bi se biro ne prištevalo k občinski® davkom. Bira naj bo prosta. Ta pam®®J naj jo dajejo — ta neumni jo pa le ne mo dali. Da bi pa, že itak revno ljudsro' prisilili do plačevanja kake bire, to Pa^j Mi delamo, da jemo — naj pa še gosp*0 kaplan dela, če mu prosta bira ne z*®®-stuje. Kar trdi g. dopisnik v »Domoljub11* sem že povedal, da ni res in zato bi raje videl, da se g. pisec oglasi s poln?” imenom, da vemo, s kom imamo posla. se pa ne upa pokazati barve in povedat* kdo je, no potem je in ostane navadni rekovalec in lažnik in takemu ne odg®" varjamo. Nam se zdi, da je pisec sam kaplan, ki si misli priboriti na tak nai® biro. Pa ne bo šlo. Smo pač v novi dobi I® smo spoznali kaj moremo od č. duhovščin pričakovati, zato se pa tudi prisilne bit* branimo. Toliko ml — sedaj naj se zoPet oglasi pisec »Lažijuba«. Prizadeti obča®-
,
Židovska imena.
Neki žid je v včerajšnjem »Avtonomistu« z navdušenjem bral podlistek »Nekaj o judih in o njihovih imenih*-Ker pa se je sestavek zdel temu Žid® nedostaten in nepopoln, nas je napr®* sil, da objavimo še sledečo
razredno razdelitev Židov.
1. Židje - starini: Isak, Jakob, Abr* ham, Natan, Elijas.
2. Židje - mladini: Isaksohn, Jakob" sohn, Levisohn, Hirschsohn, Mendel-soh n.
3. Židje s krono:	Kaiser, K6ni£* Edelmann, Herzog, Prinz, Furst, Graf-
4. Krotki Židje: Ganserl, Futterl* Fischl, Goldschnabel, Karpf, Puh.
5. Divji židji: BSr, Lfiw, Wob* Hirsch, Fuchs, Tiger.
6. Melereološki Židje:	Somm#’ Winter, Elsner, Eisler, Herbst, Frflh' ling.
7. Beogradski Židje:	Miskolc® Schlesinger, Našytz, Lemberger, Br®-slauer, Berger, Berliner, Frankfurt#* Agramer.
S. Astronomski Židje: Stem, Itzlž' stern, Goldstern, Morgenstern, Motid' scliein, Sonnenschein,	Sonnberg#’
Abendsohn.
9. Židje po barvah: Weiss, Schwa#* Blau, Griin, Braun, Rotschild, Llch*' blau, Himmelblau.
10. Židje po kamnih: Stein, Feu#' stem, Steiner, Epstein, Eisenstein, E®* stein.
11. Židje iz botanike:	Rosenberfr
Roscnzvveig, RosenblUh, RosentaL Ehrenzvveig, Zornbluh, Feitelbati1*1’ Kornitzer, Kraut, Kehl, Blum, Vedch#1' duft, Mandelbaum.	.
12. Navadni poljski Židje: Harff®®' Hirschfeld, Rosenfeld, Schwarzfeld.
13. Židje domorodci: Oppenheime” Offenheim, Mannheimer, WcrtheiTfle' Bettelheim.
14. Židje veseljaki: Springer. S#' ger, Spieler, Glfick, Lustik, F rdim * Tanzer, Pfeiffer, Flikkeflik.	p
15. Židje sveti možje:	Moses, gelsrath, Priester, David, Tabernald-
16. Židje po velikosti: Klein, Kle>ne ’ Gross, Mittermann.	,	z
Prav obširen je tudi imenik 2id°v raznimi varijacijami imen gotove P « sti človeškega telesa, ki ga pa r indiskretnosi rajše ne prinašamo.
porodilo.
Ljubljana, dne 11. februarja 1922.
mr>M !MD PadaviB*
Dni
Term. mke C
T tik rraka
oblačno
sev. zap.
jug vzh
Ljubljana
brez vetra
Zatrreb
775 7
Beograd
sever
- 110
77(74
sev. zao
Innsbruck
777-9
orez vetra
Praha
Opomba: V Ljubljani barometer stanoviten, temperatura višja.
«tev. as.
Drobiž*
onh>TtV°^re lzgl}bo češkoslovaške republike. Na zadnjem zasedanju v če-
r,P?,rlani,Cntu je bil° Povedano, da ^‘Slovaška republika 165.000
si™*«VAni' 000 tisoč vdov’ 172.000 s nm- V Očetov, ki so jim padli sinovi. Vsega vkup 505.000, t. j. se-
p™ odstotkov vsega prebivalstva.
g tega je na Češkem 469 slepcev, žalostna bilanca, čije številke govore na srce človeške družbe. Kako široko Polje delovanja se odpira človekoljubnim društvom in zavodom.
.. * °če veleclpedov umrl. Predzad-SP, Je.tr^k ie umrl v Saint-Etienu Wletm Pi-rre Gautier, ki je sestavil i francoski bicikelj novejšega tipa. a tem je združil izum treh slavnih Prednikov: Barona de Drais, ki je iz-nmel historično, »draisinko«, na kateri
Mi u kcdesar z nogami odbijal od tal, chauda, ki je izumel pedale ter Ser-
hi T*. ***	^	njIrrd sP°id verižico. Prvi
cikelj, ki ga je Gautier hranil v spo-n. je podaril pred smrtjo mestnemu ®uzcju v Saint-Etienu
Godba in diplomacija. Lloyd Ge-je velik prijatelj godi.e. Ne-vno je priredil koncertni večer, na aterega so bili povabljeni sami god-.*!**' in prijatelji godbe. Mej njimi j* bil tudi znani virtuoz na gosli Fin reisler, ki se je na potu v Ameriko nstavil v Londonu. Hotel se je zahvali lordu pa je zaigral nekoliko skla*
■ u’ za katerega ga je Lloyd George lakq pohvalil. A še narečji užitek je spravil Lloydu Georgu s tern, da je Ia'gral s čustvovanjem irsko narodno r^sem. Ko je doigral, je pripomnil loyd George: *Da je bil Kin Keisler fn reševanju irskega vprašanja in da j* zaigral tole pesem, pa bi bilo irsko Prašanje tre mesece preje rešeno.«
* Velika poplava na Kitajskem. Iz ^tajske javljajo, da je morje ob obali Jtenadoma silno narastlo. Več tisoč oseb * Poginilo. Škoda je velikanska.
* Kot pri nas. Dve francoski občini Meussia in Charlilla v Juri, pravdali Sta so že od leta 1232 radi nekega gozda pri vseh mogočih sodiščih in pod vsemi mogočimi vladami. Naposled je prišla stvar pred prizivno sodišče v Besansonu in potem pred sodišče v Nancyu, ki je odredilo, da tretjina gozda pripada občini Charcilla, a dve tretjini pa občini Meussia. Obe občini sta obsojeni na povračilo sodnih stroškov ki pa, kar je umljivo, daleč presegajo vrednost celega gozda. — Prav kakor pri nas.
Tisočo ljudi v vseh doželah »veta uporabljajo žo 25 let prijetno dišeči
Fdter-jei Jisailuif
kot KOSMET1KUM
za nego »ob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ter je radi »voiega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovania najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce:
12 d vojn. ali 4 spec. steklenico. . 168 K 24	„	„	8	„	.	.	280 K
86	„	„	12	„	„	.	.	304 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi.
m
PRIMOT: Elss obliž za kurja očesa 5 in 7 50 K Elsa mentolni klinčič 12 K; Kisa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribje olje 85 K; kisa voda za usta SO K; Elsa kolinska voda 41 K; Elsa
šuinski miriš 41 K; C.lycerin 8 In 30 K; Lysol
rier
Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K: Elsa mrčesn prašek 15 K; Strup za miši iu podgane8in 12K
EUGEN V. FELLER, lekarnsr, STUaiCA, donja, Elsatrg št 357 Hrvatsko.
VI;
Pl'
sto se:
GOSTILNA, POSESTVO, TRGOVSKE IN STANOVANJSKE HIŠE, VILE
proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3. Gostilna meri 2 orala zemljišča in se nahaja pri Mariboru. Posestva obsegajo: 1.) 26 oralov za 650.000 kron, 2.) 40 oralov za 1,200.000 kron, 3.) 100 oralov za 3,500.000 krcn. Trgovske in stanovanjske hiše, vile, imajo prosto stanovanje. 260
OPRAVA ZA MODNO TRGOVINO
se proda. Ogleda se Dvorni trg štev. 1.
258
TRGOVSKA HIŠA
z vrtom v kateri se nahaja trgovina meš. baga že vpeljana, sredi trga Savinjske doline, cena ugodna. Naslov v upravi lista. 254
POSESTVO
v okolici Maribora 25 minut iz mesta, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, vi-ničarije, 12 oralov travnika, 1 in pol orala vinograda, 3 in pol orala njiv, okoli 500 sadnih dreves, 35 polovnjakov posode, 10 polovnjakov sadjevca, 2 polovnjaka vina, par konjev, živine in ostalih pritiklin. Krasna lega za vinograd. Cena 300.000 Din. Naslov v upravi.	234
OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranjen se proda. Kje, pove podružnica »Jugoslavije« v Mariboru.	232
PRODA se
Gostilna s pekarijo, oziroma mesarija in zemljišče.
POZOR PRIMORCI IN AMERIKANCI.
Proda se hiša z gostilniško obrtjo ali posamezno. Tudi prostori za vsako drugo obrt, na zelo prometnem kraju sp. štajerskega. Cena po dogovoru. Več se poizve pri Franc Meznarič, Velika nedelja. Sp. Štajersko. 250
Kupi se:
KUPI SE DECIMALNA TEHTNICA
že rabljena od 500—600 kg. Kupi se tudi večjo množino tansportnih sodov od žganja, kisa ali vina od 100 -400 1. Ponudbe se prosijo pod »Sodi In tehtnica« na upravo lista.	175
TESANI LES
vseli obsegov, kakor late, okrogli les, deske po 13, 20, 25 mm. itd. kupujemo vsako množino iz skladišč. Zadnje ponudbe naj se pošiljajo na naslov Braču Ivkov, Scta-par (Bačka).
Službe:
IZPRAŠAN STROJNIK
ki bi znal osnažiti Wolfovo Konpound lo-komobilo, se proti dobri nagradi takoj sprejme za dobo 14 dni. Naslov v upravi lista.	259
I I I KNJIGOVODJA ! ! !
Perfekten bilančnik vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika se takoj sprejme od večjega Industrijskega podjetja. Ponudbe s spričevali ter zahtevki plač na veleindustrijo Karl Pertinač, Celje.	248.
KONTORISTINJA
kot samostojna pisarniška moč, vešča slovenščine in nemščine ter knjigovodstva in strojepisja se sprejme takoj. Prednost imajo one gospodične, ki so že služile v stavbni pisarni, Ponudbe pod upravo lista pod »Vestna«.	245
VAJENEC
s primemo šolsko naobrazbo se sprejme, fotografski atelje Kunc Franc, Ljubljana, VVolfova ulica 6.	225
MODISTINJA
starejša oseba, zmožna voditi samostojno trgovino se sprejme za takojšen nastop v Celju. Prednost imajo one, ki lahko polože kavcijo. Tozadevne ponudbe s spričevali je poslati na Franc Cerar, tovarna Domžale.
240
VRTNAR
rodom Ceh, star 29 let, oženjen, brez otrok, Išče samostojno, trajno mesto. Dobro iz-vežban v gojenju cvetja in sadja. Razume tudi čebelorejo, vinogradništvo In gospodarstvo. Več let služboval v Franclji in na Nemškem. Govori češko, hrvaško, nemško in francosko. Nastop po dogovru. C. ponudbe z navedbo plače prosim na naslov T. Paulik, Tuškanec 16 c, Zagreb. 235
KAVARNIŠKEGA KUHARJA
ali kuharico išče »Velika kavarna« Maribor.
247
STROJNIKA ZA LOKOM OBILO
Iščem. Prednost imajo oni, ki se razumejo kot šoferji pri tovornem avtu. Hrana In stanovanje prosto. Ponudbe na V. Jamnik, umetni mlin, Meža ob Dravi.	237
URADNIK
popolnoma samostojen delavec, vešC vseh
pisarn, del in knjigovodstva z dolgoletno prakso. Išče primernega mesta. Cenjene ponudbe prosim pod šifro »Uradnik« na uprav-ništvo lista.	244
PRODAJALKA
za trgovino v Ljubljani se sprejme. Reflek-tiram samo na starejšo, samostojno moč. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj ali po dogovoru. Obenem se sprejme tudi knjigovodja ali knjlgovodkinja za neka] ur na teden. Ponudbe na Anton Maver, hotel Vega, Ljubljana 7.	236
Razno:
KORESPONDENCA.
Mlad, živahen privatni uradnik, prikupljlve zunanjosti, star 28 let, se želi tem potem seznaniti z inteligentno gospodično ali vdovo ne čez 25 let. Poznejša ženitev ni izključena. Dopisi 6e le mogoče s sliko, ki se takoj vrne pod »Sož/f/d« na upravo lista. 246
1000 KRON NAGRADE
kdor ml preskrbi dobro idočo pekarno na prometnem kraju s stanovanjem. Naslov na upravo lista.	255
DOBRO VZGOJENA GOSPODIČNA
stara 27 let. iz zelo ugledne, premožne hn> vatske rodbine se želi seznaniti v svrho možitve z dobro situiranim gospodom, eventu-elno vdovcem. — Posestniki, trgovci prednost. Samo resne ponudbe pod »Sreča« poštno ležeče, Celje.	253
KOMPANJONA
za špecerijsko trgovino Iščem. Cenjene ponudbe prosim pod »kompanjon št 243« na upravo lista.	243
GOSPA
stara 27 let z l In pol let starim fantom želi
premestiti svoje sedanje mesto. Pripravljena je opravljati vsako delo. Je Izučena šivilja In tudi v trgovini ima nekaj prakse. Gre tudi k stari samostojni gospe. Prednost Imajo boljše rodbine, na oddaljenem samotnem kraju. Naslov pove uprava lista!	249
KDO
izmed 1 jubljančanov bi ml mogel odditl primeren lokal za nadrobno prodajo rezanih drv v sredini Ljubllane. Ponudbe pod naslov »Nadrobna prodala« na upravo »Jugoslavije«.	223
Žalostnega srca Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubeči oče, oziroma soprog, brat, stric, gospod
Franc Poljanšek
ilvinozdravniškl pomočnik
dne 11. februarja po kratki mučni bolezni preminul v 79. letu in bo 12. februarja 1922 ob 3. uri popoldne na Vrhniki pokopan.
Sv. maša zadušnica se bode darovala 17. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Pavla.
VRHNIKA, 12. februarja 1922.
Žalujoči ostali.
.	..	. _T	--- ----
Okrajna hranilnica in posojilnica n Škofji Loki
razpisuje službo
tajnika
Ponudbe, z navedbo dosedanje uporabe in zahtevka plače naj se vpošljejo na naslov zavoda najkasneje do 15. februarja 1922.
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
mestni lesarski mojster mr..’	:
LJUBLJANA	Linhartova	ulica	štev.	25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrsle okrogli les, kakor tudi cele —	..............■■■■	.	.	»	gozdne parcele =-■■ ■■ 11; ■ •■■rrTgr..1.:,.---------------------------------------------------------
a
a
e
e
a
a
a
loocoomca m m o n cn a a a o o a a b m o a b b m ^
Oglas.
»	gradnju Djačkog domn u Zagrebu raspisana je
JSftimba za dobavu limcnog i stalilenog pribora za spavače j*°be, pa se tipozorujti svi interesenti, da odnosne upu te •nogu dobiti u pisarni Gradjevne uprave (g. graditelj Po-jočnjak) Zagreb, Trg 29. listopada 1918. broj 10. Rok “tlinibe je 18. februara ove godine.
Eradjm uprava Djattep doma a Zagrebu.
celo lelna dobava v letu 1922 se kupi vsako množino.
Obvezne ponudbe do 18. februarja 1922 z navedbo dobavnega časa je poslati do 12. februarja 1922 na „Poštni predal 151“ gl. pošta Ljubljana.
sune v
19
f
Koitatbleviet
prosto vcigon in večje množine v gozdu kupi
J. Pogačnik, Ljubljana,
Dalmatinova ulica l./I.
Posredovalci se dobro plačajo.
odou KOuinr-guBgfir
KOlOOVOAlMO ------- "■
m
LA
or STAOJi
kTlI \
VED rio
ar-,
t U
nHmtnt fOlREBkinr
Plačila zmožna tvrdka kupi
bikovo osUe
v večjih količinah, približno 10 do 20 vagonov mesečno, v velikih kosih, brez drobiža, suho, z vilami naloženo, franlco vagon Postojna ali Podbrdo, Ponudbe naj se stavijo odvetniku dr. Otonu Vallentschagu Ljubljana, Šubičeva ulica št. 10.
Predala pet vagonov dni
se vrši na Južnem kolodvoru v Ljubljani, dne 18. februarja L I. ob 10. url na javni dražbi.
Postaja Ljubljana sl. kol.
Naznanilo.
Glavni zastop banke „Slavije" naznanja cenjemu občinstvu, da se nahaja pisarna od 1. februarja 1922 v SLOVENSKI ULICI št. 36 v MARIBORU čez dvorišče L nadstr. pri stranki Siranko ter se uraduje vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Podpisani se cenjenemu občinstvu priporoča, da se zavarujejo proti požaru, vlomski tatvini in življenju edino Te pri domačem zanesljivem slovanskem zavodu.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Veras.
VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni
C!
ZVEZNA TISKARNA
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA L
Naročila sprejema tudi uprava ^Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Maiiboru in Ptuju.
za takoj oz. za 15 februar. Po možnosti z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v sredini mesta. Ponudbe pod ..Meblovnni sobi" no anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Rudolf Hiefergal
manufakturna trgovina
Maribor, Koroška c.
Velika Izbira molkega In damskega sukna, perila, platna, nogavic domačega Izdelka Itd. Lastna krolačnlca: sprejemalo se vsa krojaška naročila.
te« tene 1 :: Solidna 1
POLJOPRIVREDN1CI I TRGOVCU
Skrečemo Vam pažnju, da smo iza mnogih ratnih poteškoča ponovno otpočeli sa proizvodnjom naše poznate
SS, 33 °|0 -tns modrc galice i llmjctnog gnojiva [snperfosfato].
Mi smo od sada u ugodnom položaju, da I sa ovim proizvodima opskrbljujemo naše poloprivrednike uz umjerene djene I u zajamčeno Izvršno] kvaliteti isto tako kao i sa svim ostalim proizvodima naših tvornica kao što su: petrolej, benzln, SV6 Vrste mašlnsklh In mineralnih ulja, svlječe Itd.
Molimo, da nam se porudibine čim prije pošalju, kako bi roba svakbme u pravo doba stigla.
Sredlšnjica: Zagreb. MaJuranlčev trg 4. Telefoni 17 — 31, 2 — 42 I 26 — 69.
»»
DANIC d. d. za kemične proizvode.
Priporoča T „ ~	_	p	j.	i	•	edina tnsarnišlia	zgioua	šiuolnih StrojBU
se	tvrdka	A	c iciJiiv
v vseh opremah, materijal in Izvršba predvojna, zn rodbinsko
^	Im /,V.r4 n A »nk/t <	.,-1	rt. a„n.	4«11	....	. I     l I.
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7
In obrtno rabo tur vsi posamezni deli za vse sisteme, Igle, olje na drobno ln na debelo.
Večletna garancija
Popravila se sprejemajol
Igralne karta
CeE in drug. Muilr. ai Elana feiua zalega.
>®®©©©@©3©®©t
Delniška glavnica: K 20.000.090--
Podružnice:
Hddd mesto, RaSeii, Slosenjgraiiec
%mmmm gsmumm	ljubsjana
Selenburgova ulica štev. 1.
Rezervni zakladi:
K 6,500.000*—
O
j iuuaiu' ‘™» aiuMiijuimii — — Izvr5yi@ w$@ baMne posBa Mitožreeja m najku!anžn@j@. =~~ brzojavke: lskumftna •
Telefoni št. MG, 458
Brzojavke: ESKOMPTNA
|l MBMm i I gffiCT | msmmšamm
»žasAE^i
si..aiuiiiiiii<iititiiiii)iiiiiiiiitiiiiiiuimiiiiiiisi!ii!iiiiitiiiiHUimiii!iimmiiiU!iimmiimiii!iiiuumiuii(iiiimiii.u:
1 Dobro vpeljana in kompietno opremfjen-a 1
nova tovarna
| redi bolezni na prodal. Ponudbe pod „¥i- 1 g soka rentabiiitet" na upravo tega lista. J
■sEsusama	D	®sasas5
* n m* *«.«««•. za 8 do 10 litr. na minuto
ter d V i S 3 S O (Krahmvinde)
z dvojno prestavo.
Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod „Rudnik“.
TRIBUNA
favaraa dvokoles in ctrcshili vozičhou
NaJceneiSa dvokolesa In otroSkl voziti.) raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvoko’esa in otroSkl vo/likl v polno prenovo, emajliranje z ognjem In ponlklanje.
LJUBLJANA, Karlovška cesta Stev. 4.
la p@troS@l bencin 720130 bencin 740145 plinovo olje
(za Diesel-motorje)
raf. strojno olje vseh viskositet, cylindrovo olje In la tovotmast
nodi po najnižjih dnevnih cenah
3. M9HOHKO a. z o. z.
Centralo: Maribor. Podružnica: Ptuj. : Zastopstvo: H. R3EEBII, CEL3E. :
raverze
6 komadov po 8'40 m 4 komade po 12 ni Profil 28 cm nerabljene prodaja takoj.
Poštni predai U, Ljubljana.
Lisici® kož®
in kože divja-'' čine sprejme
v stroj, barVO in izdelavo
krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7
kupu|6 kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema
moderniziranje.
niS&SnSiS
NAPRODAJ I
Vino in žganji
Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah.
Ivan Pol?šak,
Jesenke, hoiei pošta. I Tovarna vžigaišc in kemikalij, družba z. o. z — msmmSE® Tel. int. 188. Ruše ori Marpboru. Brzojavi: Vžigalice
znamke „M l K A D 0" brez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje
Prometni zavod za premog d. d. o
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo »poraba teto tudi za industrijska podjetja in razpečava:
Piim ceboslov. in angleški Us n lin in ioni® ijnh kovaški jim in [mi prat
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19*
jiiiimiiimiimiMiiiiuniiumiiiiuiiiiiiiiitiimiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiMiiiimiiiuiiimiiimiiutiiiiniuiiuiniiHi^^^
OSLOVANSKA UNION - BANKA
preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
USTANOVLJENA L. 1872
Akcijski kapital K 30,000.000 Rezerve K 16,000.000
Izvišuje vse bančne posle najkulantneje.
Beograd, Gornja Radgona, ICranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec,
Maribor, ekspoziturna podružnica Skofjaloka.	j
-iiitiiinnimtiinnn^iinvniHiKMnniimnniiniiiiniiiviiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiM^B^HiiMiiiiiHuiitiiiiMiiiHUiniiiniiiniiiiaHiniiiiiiiiiiiinHitnniHniitiiinHitiiHitinii«. riM^MniHiiimimHimmHtrmniHmnmnmmmmMniti
Tiska »Zvezna tiskan « v Ljubljani
Glavni In odgovorni urednik Zorko Fakin.
izdaja konzorcij dnevnlkr »Jugoslavija«.
mm
I ap
ihmM
M
BS