Prizidek jeseniške bolnice — Minulo soboto so pri Splošni bolnici Jesenice slovesno odprli prizidek, v katerem so specialistične ambulante. Prizidek so gradili šest let in še zdaj ni popolnoma opremljen, kajti za dokončno izgradnjo potrebujejo še 27 milijonov dinarjev. Gradnja prizidka je bila počasna in zato neracionalna, vendar pomeni izredno pridobitev za vse gorenjsko zdravstvo, posebno za gorenjske bolnike. — Foto: F. Perdan l*o XXXIII. Številka 19 j^atrtelji: občinska konferenca SZDL S**, Kranj, Radovljica, Skofja Loka *Tftt - Izdaja Časopisno podjetje 'fclraaj - Glavni urednik Igor Slavec * Mfmrorai urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 11. 3. 1980 - Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1M7 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sporočilo zdravniškega konzilija JCBUANA - Ob zadnjih fcrotilih zdravniškega konzilija. ' i ljubljanskem Kliničnem turu bedi nad zdravjem pred-HniaTita, nase misli uhajajo k Njenemu predsedniku, ki sku-\ i zdravniki bije težak boj z brlijo. Zdravniški konzilij spo-"h da je splošno zdravstveno taje predsednika republike in &He komunistov Jugoslavije Jo-^» Broza-Tita Se naprej težko. Tudi ledvična insuficienca traja, '■»ko da $e naprej uporabljajo **et»e ledvice. Izrazitejše je •idi sploSno nagnenje k spontana krvavitvam. Pojavljajo se taki srčne slabosti. Zdravniki Ndjijeji) z intenzivnim zdrav-'Jrajem. Predsednik Tito Se naprej dobival rtotine brzojavk in pisem z Venimi željami po ozdravitvi, ^prihajajo iz domovine in tu-Pošiljajo jih naSi delavci na W prav tako pa iudi jugoslo-**** žene. ki so se ob svojem *toiku doma in na tujem zbira-* m prireditvah v počastitev Sjep praznika. Titu želijo •*»vja naSi izseljenci, ime veli-•S* voditelja Jugoslavije in ••nttenega sveta ter neomaj-Jjpborca za mir pa ob vsaki **fa«ti omenjajo tudi državni in voditelji najrazličnejših fi&tfnih grupacij. Tito je veli-** ntfega časa in taksen ostaja sedaj v hoj u s kruto bolezni« ^ Počasna, a nujna zdravstvena opeka Ob osmem marcu so s skromno slovesnostjo odprli prizidek Splošne bolnice Jesenice - Počasna gradnja - Se denar za moderno kuhinjo in lekarno Jesenice — S skromno slovesnostjo, a s pomembno pridobitvijo so v SploSni bolnici Jesenice obeležili letošnji osmi marec. Minulo soboto so ob prisotnosti zdravstvenih delavcev in delavk, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine odprli prizidek k SploSni bolnici, specialistične ambulante in tako uradno začeli delati v novih prostorih. Gradnja prizidka je bila počasna in prepočasna; začeli so ga graditi pred Šestimi leti. po triletnih pripravah od ideje do projekta. Predračunska vrednost je bila po cenah iz leta 1973 48 milijonov dinarjev. Ko so pred osmimi leti ustanovili gorenjski zdravstveni sklad, je le-ta moral pokrivati tudi potrebe drugih gorenjskih zdravstvenih ustanov in tako lahko za jeseniški objekt namenil od leta 1973 do 1976 samo 18 milijonov dinarjev. Naložbo so tako delili na tri dele in na dolga časovna obdobja, kajti Se 18 milijonov je pritekalo v vsakoletnih obrokih. Jasno je bilo. da bodo investicijo pestili večji stroSki in višje cene, nujen je bil nov predračun, znatno višji Gorenjski sklad je nato vendarle prevzel financiranje treh etap žal SL2Sw tyl »W>tavljal v letnih obrokih, vse do leta 1980. Ob takSni časovni Iztegnitvi so gradnjo prizadel, prav vs. negativni pojavi, najbolj cene. Po cenah iz lanskega eta prizidek velja več kot 122 milijonov dinarjev, zagotoviti pa bo treba Se 27 milijonov dinarjev, da bo popolnoma končan. Gradnja ni bila ne hitra in ne racionalna in resnično je vsaka opeka v prizidku »trikrat pregloda-na«. Čeprav je prizidek jeseniški bolnice primer neekonomične gradnje in zato opozorilo, je izredno pomembna pridobitev za vso gorenjsko zdravstvo. Nove specialistične Nadaljevanje na 24. str. Na Gorenjskem naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju ohranili sedanjo stopnjo gospodarske rasti Ali nismo preskromni? Kranj — Zdelo se je, kot da je ob ukrepih za ustalitev gospodarstva delo na področju načrtovanja razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju nekoliko zamrlo. Vendar ni tako. V sredo je skupSČina gorenjskih občin obravnavala predlog izhodišč za dogovor o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za naslednje petletno obdobje. Izhodišča vsebujejo skupne razvojne interese in naloge pri razvijanju samoupravnih odnosov in političnega sistema, razvoju gospodarstva, infrastrukture in varstva okolja, razvoju družbenih dejavnosti in družbenega standarda ter ljudske obrambe in družbene samozaščite. NajpomembnejŠe je vsekakor drugo poglavje, ki obravnava možnosti razvoja gospodarstva na Gorenjskem, kjer glede na republiške prednostne dejavnosti zavzemajo pomembno mesto železarstvo, elektronska industrija in gumarstvo, medtem ko so strojegradnja, kemična in prehrambena industrija zelo skromno udeležene. Problematičen je tudi visok delež delovno intenzivnih in manj donosnih panog. Vprašanje pa je, če je dokument, ki pravi, naj bi v prihodnjih petih letih na Gorenjskem ohranili vsaj sedanjo stopnjo gospodarske rasti oziroma poprečno stopnjo, ki bo dosežena v republiki, dovolj pogumen. Res je, da bodo razvoj bolj ali manj ovirali skromna surovinska in energetska osnova, neugodna gospodarska sestava, omejeni kadrovski viri in slaba kvalifikacijska sestava zaposlenih, razdrobljenost gospodarstva v nekaterih panogah ter vedno večje prostorske omejitve. Vendar se kljub temu velja zamisliti, ali nismo na Gorenjskem postali preskromni, ali vendarle ne bi mogli narediti več, saj nam dosedanji rezultati in izkušnje pa tudi nekatere posebnosti lahko veliko pomagajo. Marsikaj bo treba v izhodiščih tudi Se dodati, spremeniti ali točneje opredeliti. Ne samo za področje industrije. Veliko pripomb so imeli delegati iz gorenjskih občin tudi na druge veje gospodarstva, predvsem na razvoj turizma, na varstvo okolja in voda, razvoj cestnega in PTT omrežja, preskrbo prebivalstva, varčevanje z energijo in po- °-Skupino, ki je izhodišča pripravila, zato čaka Se veliko dela. Dopolnjen dokument bo predsedstvo poslalo v razpravo v vse gorenjske občine, da bi dogovor o skupnih temeljih planov lahko čimprej zaživel. _ _ __H. J._ _ razstava likovnih del Alenke Gerlovič — Na predvečer pražita dne m v razstavišču Gorenjskega muzeja v Kranju, na Tavčarjevi 43. Vb razstavo likovnih del akademske slikarke Alenke Gerlovič iz Ljubljani t i« te deveta tovrstna prireditev v seriji retrospektiv slovenskih likovnih Stme ob mednarodnem dnevu žena, kijih Gorenjski muzej pripravlja v po-i »talno republiško muzejsko zbirko Slovenka v revoluciji. Letos se z *^*m tridesetih del iz zadnjih desetih let — pripravila ga je kustosinja za \tnfj$tnn zgodovino Beba Jenčič — predstavlja slikarka, likovna pedogo-\. puklictitka in udeleženka revolucije Alenka Gerlovič. Petkovo slo-V>otvoritev razstave so združili s srečanjem, čeprav le bežnim, slovenskih %bork, kulturnih in družbenopolitičnih delavk, ki so se ga udeležili tudi Sin predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja občine, po-\iae in republike. Več kot dvesto se jih je zbralo in o pomenu dneva žena, o \m odnosu do njega v sedanjem trenutku je spregovorila Dragica Tome, ^»kfirka in podpredsednica Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne Si Slovenije. O slikarki in njenem delu je spregovorila umetnostna zgo-Smrka Breda Mišja, dramska igralka Vera Hreščak, nekdanja članica Stnuške skupine XIV. divizije in jugoslovanskega Narodnega pozorišta v Strada, pa je recitirala nekaj Borovih in Kosovelovih pesmi, ki sta jih z \fr> skupaj izbrali. Razstava bo na ogled do 14. aprila. M. V. - Foto: >tr4an Konec omahovanj Do 25. marca bo treba dokončno uskladiti mrežo šol usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, se dogovoriti o usmeritvah in smereh ter o številu vpisnih mest Kranj - SkupSČina gorenjskih občin je avgusta 1978. leta posredovala v javno razpravo osnutek programskih usmeritev in smeri srednjega usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. V sredo je prišel na dnevni red skupSčine domala dokončno usklajen predlog, ki temelji predvsem na potrebah večine gorenjskih organizacij združenega dela in skupnosti, na Številu učencev, ki končujejo osnovnošolsko obveznost, in na usposobljenosti vzgojnoizobraževalnih organizacij. Mreža torej Se ni docela usklajena. Spregovoriti bo treba še o pedagoških usmeritvah s petimi izbirnimi smermi ter o naravoslovno-matematični usmeritvi in družboslovno-jezikovni usmeritvi, skratka o sedanji gimnaziji. Dogovor bo čim prej potreben tudi o nosilcu izobraževanja v kovinskopredelovalni usmeritvi, za kar se Se vedno potegujeta kranjski in škofjeloški center, ter pretehtati možnosti izobraževanja za blagovno usmeritev v Radovljici. Časa za usklajevanje, ki ga vodi medobčinski koordinacijski odbor za usmerjano izobraževanje, je le Se slabih dvajset dni. Do 25. marca namreč posebne izobraževalne skupnosti zahtevajo vse spremenjevalne predloge, da bi programske zasnove 16. aprila lahko dokončno sprejela republiška izobraževalna skupnost. Med novostmi, ki se v zadnjem času pojavljajo, verja omeniti predlog združenega dela, da bi v okviru elektro stroke na Gorenjskem izobraževali tudi učence v računalniški usmeritvi, to je računalniškega in programerskega tehnika. Možnosti so, čas za dogovor pa prav tako. Ob tem so delegati skupSčine gorenjskih občin nakazali tudi potrebo po bolj poglobljenem obravnavanju te smeri v naravoslovno-matematični usmeritvi. . Nedorečene so Se možnosti zdravstvene Sole na Jesenicah. Ce naj daje osnovo tudi za Studij na viSji stopnji, miSljena je zlasti medicinska fakulteta, je Število vpisnih mest, 70, daleč premajhno za potrebe cele Gorenjske. Na podlagi doslej znanih podatkov se bo v prvo leto usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem letos lahko vpisalo 3018 učencev. Kaže. da bo kandidatov celo manj; Številke trenutno govore o 2702 učencih. Pojavlja pa se stara težava, kako uskladiti želje otrok z možnostmi oziroma potrebami združenega dela. K rešitvi bi razen kvalitetnejšega poklicnega usmerjanja prav gotovo veliko pripomogli boljSi pogoji dela, napredovanja in nagrajevanja v »nepriljubljenih« poklicih. H. Jelovčan Skale zgrmele na cesto Kokra - V nedeljo, 9. marca, zgodaj zjutraj okoli 1. ure zjutraj se je na regionalno cesto Kranj —Jezersko pri kilometrskem kamnu 24 zruSila na cesto skalna gmota. Več ton težka skala je priletela na asfalt in se raztreščila na tri večje skale, kar je popolnoma zaprlo cesto za promet v obeh smereh. Vozniki so manjše kose skal sicer umaknili, tako da se je za silo peljalo mimo, vendar pa promet za tovornjake in avtobuse ni bil mogoč. Miličniki so zavarovali kraj in promet usmerjali z ročnimi svetilkami. Nekaj po 4. uri zjutraj je Cestno podjetje Kranj z nakladalnim strojem odstranilo Se zadnje skale, tako da je bila cesta v zgodnjih jutranjih urah že prevozna. Nevarnost proženja posameznih skal pa Se obstaja, saj so tudi na drugih krajih prileteli na cesto posamezni drobci skal, kar je sicer v tem času, ko se menjavajo nizke nočne in visoke dnevne temperature, nekaj običajnega. NASLOV Odliv »belih« deviz Pri nas je vsako leto za 25 odstotkov več smučarjev, zato si posebna komisija za žičnice pri združenju prometa SRS prizadeva, da bi temeljito obnovili 14 slovenskih zimsko-turističnih centrov, ki so v dokaj slabem stanju. Največ težav imajo z uvozom nove opreme. Skupaj z obnovo žičnice na Vogel bodo porabili za program izgradnje žičnic 113 starih milijard dinarjev. Prispevale hoj bi tuai banke s krediti za dobo 20 let Z boljšimi in daljšimi smučinami naj bi preprečili odliv »belih« deviz, saj je letos v tujini smučalo kar 200.000 naših smučarjev. Kupujemo uvoženi prašek Pralni praški, ki so na policah naših trgovin, so uvoženi in so tako precej dražji od domačih. Zaradi pomanjkanja surovin smo do zdaj za izdelavo domačih pralnih praškov porabili 20 milijonov dinarjev in sicer za 1.000 ton italijanskega pralnega oraška. Po novem sporazumu bomo uvozili za 40 milijonov dinarjev osnovnih surovin in bo tako Zlatorog marca, aprila in maja poslal na slovensko tržišče po tisoč ton pralnega praška mesečno, vendar bo praška še vedno primanjkovalo. Obrtniška posojila Mednarodna banka za obnovo in razvoj je Jugoslaviji odobrila 32 milijonov dolarjev za razvoj drobnega gospodarstva. Slovenija bo iz tega. zneska dobila 4 milijone dolarjev, ljubljansko drobno gospodarstvo pa milijon do-ilV' £ tem Posojilom bodo tanko kupovali opremo v tujini, posojila pa so ugodna, saj je rok vračanja posojila deset let. štafeta mladosti Na seji zveznega odbora za proslavo dneva mladosti so sprejeli poročilo o pripravah na odhod štafete mladosti, kriterije za izbor prvega nosilca štafete, katere osnutek je predlagal mladi kipar iz Novega Sada Laslo Si-ladji. Mladi bodo tudi letos krenili na pot še posebno slo vesno zato, ker želijo obeležiti 35-letnico svobode in 30 let samoupravljanja. Manj nezaposlenosti Zaposlenost se je lani v primerjavi z letom poprej povečala za 3J2 odstotka, število nezaposlenih pa se je zmanjševalo. Po oceni bodo letos organizacije združenega dela zaposlile od 24.000 do 26.000 delavcev, vendar pa so že zdaj opazna neskladja. Iz šol bo prišlo kar 67 odstotkov delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, združeno delo pa takšnih delavcev potrebuje precej manj. Prav zato naj bi se v organizacijah združenega dela odločneje usmerili v modernizacijo in v višjo tehnološko raven proizvodnje. Odlikovanji Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval z redom republike z zlatim vencem poveljnika ljubljanskega armadnega področja generalpolkovnika Franca Tavčarja-Roka za njegovo dolgoletno revolucionarno delo. Za posebne zasluge pri napredku države pa je prejel red republike z zlatim vencem narodni heroj Maks Krmelj-Matija, ki je tudi po vojni opravljal pomembne naloge v najvišjih telesih zveze komunistov, v SZDL, bil je republiški poslanec in predsednik slovenske zadružne zvezen \ > " * Usposabljanje za samoupravljanje r KRANJ - Medobčinsko studijsko središče politične sole centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za Gorenjsko uspešno uvaja novo obliko izobraževanja in usposabljanja za samoupravljanje v združenem delu. Seminarjev se udeležujejo predvsem sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsedniki delavskih svetov in poslovodni-delavci.__ Doslej sta že bila dva seminarja v Kranju in na Bledu za slušatelje iz vseh gorenjskih občin. Udeležilo se ju je 61 udeležencev. Medobčinsko študijsko središče bo s takšnimi oblikami usposabljanja nadaljevalo in računa, da se bo letošnjih tovrstnih oblik izobraževanja za samoupravljanje v združenem delu udeležilo nad 300 sekretarjev osnovnih organizacij, predsednikov delavskih svetov in poslovodnih delavcev. Tretji takšen seminar se je začel včeraj v kranjskem Domu JLA in bo trajal do petka, 14. marca. Sodelovali bodo slušatelji iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine. Program je zanimiv in predvsem praktičen, ne manjka pa seveda nujne teorije s tega področja. Slušatelji bodo obravnavali naslednje teme: delo, lastnina in samoupravljanje, osnove samoupravnih druzoeno-ekonomskih odnosov v združenem delu, odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela, osebni dohodki, planiranje in gospodarski odnosi s tujino, organizacija združenega dela in uresničevanje samoupravljanja, delovne skupnosti za opravljanje nalog skupnega pomena, sestavljene organizacije združenega dela in druge oblike združevanja dela in sredstev, samoupravna delavska kontrola, odgovornost v samoupravnem združenem delu in vloga ter delovanje subjektivnih sil v sistemu socialističnega samoupravljanja. Predavali bodo Danica Purg, Miran Odar, Drago Štefe, Andrej Košič, Franc Podjed, Nace Pavlin, Edo Vončina, Miran Bogataj in Zvone Filipo vič. Medobčinsko študijsko središče pa že načrtuje enak seminar za radovljiško in jeseniško občino. Začel se bo 31. marca v hotelu Svoboda na Bledu in bo trajal do 4. aprila. Seminarska tematika bo enaka kot na sedanjem seminarju v Kranju, predavali pa bodo domači poznavalci tega področja Nada Dejak, Janez Svetina, Stanko Slivnik, Ivo Čučnik, Janez Poljšak, Mirko Birk in Pavle Dolar. J. Košnjek Razvejana dejavnost starešin Na drugi letni skupščini občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin v Škofji Loki so ocenili delo v preteklosti in sprejeli program bodočih aktivnosti članstva - Plakete in priznanja prizadevnim članom V prihodnjem obdobju si bodo prizadevali za še bolj poglobljeno družbenopolitično delovanje starešin in Skofja Loka — Zveza rezervnih vojaških starešin na območju škofjeloške občine je lani opravila vrsto obsežnih in odgovornih nalog, ki izhajajo iz njene vloge in njenega pomena v naši družbi. S svojim članstvom se je kot sestavni del Socialistične zveze vključevala v skupna družbena prizadevanja, pri uresničevanju svojega programa dela pa se je povezovala tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in nosilci obrambnih priprav na vseh ravneh. Organizacija je pri svoji dejavnosti težila k doslednemu uresničevanju in podružbljanju zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pomembna pa je bila tudi njena aktivnost na področju ohranjanja in-razvijanja revolucionarnih tradicij ter izkušenj iz narodnoosvobodilne borbe. Ob skrbi za vzgojo in usposabljanje rezervnih vojaških starešin si je prizadevala za sodelovanje z mladino in vso pozornost posvečala organiziranju obrambnih krožkov po vseh šolah v občini. Krajevne in osnovne organizacije ZRVS so lani opravile tudi več nalog iz dopolnilnega programa. Organizirale so več strelskih vaj in tekmovanj pa orientacijskih in drugih pohodov v sodelovanju z mladino ter s svojim članstvom sodelovale na vseh pomembnejših občinskih prireditvah; posebno dobro je bilo sodelovanje v sklepnih vajah lanskoletne akcije Nič nas ne sme presenetiti. Lanskoletno delo rezervnih vojaških starešin je bilo uspešno, so ob temeljitem pregledu na letni skupščini občinske konference ZRVS v Škofji Loki 22. februarja ocenili udeleženci. Ob tem so poudarili, da morajo kljub izboljšani in razširjeni, dejavnosti v večini organizacij tudi samokritično opozoriti na nekatere probleme in slabosti v svojem delovanju, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. idejnopolitično izobraževanje članstva. Tako idejno izobraževanje kot strokovno usposabljanje bo treba uskladiti z vsemi nosilci obrambnih priprav in pri tem dati več poudarka družbeni samozaščiti. Zavzemali se bodo tudi za nadaljnje utrjevanje moralnopolitičnega lika rezervnega vojaškega starešine in ugleda celotne organizacije, kadrovsko in organizacijsko krepitev vseh organizacij in organov v njih, stalno sprejemanje večjega števila mlajših članov v Zvezo komunistov ter ustanavljanje aktivov ZK v vseh krajevnih organizacijah. Vodstva krajevnih in osnovnih organizacij ZRVS bodo morala poskrbeti za delovanje ustanovljenih aktivov rezervnih vojaških starešin v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter zagotoviti tesnejše sodelovanje z njimi, šolami. armado in teritorialno obrambo. Organizirati bodo morala tudi poverjeniško mrežo, ki bo zbirala nove naročnike Naše obrambe. Delegati konference so ob sprejemu letošnjega programa dela temeljito razpravljali o predlaganih usmeritvah. Naglasili so predvsem potrebo, da začnejo vsi organi uresničevati naloge glede pobude tovariša Tita za kolektivno delo, vodenje, odločanje in odgovornost ter utrjevati delegatski sistem znotraj organizacije rezervnih vojaških starešin. Ob koncu letne skupščine konference so izrekli javno pohvalo za uspešno delo vodstvu krajevnih organizacij ZRVS Poljane. Ziri. Gorenja vas in Železniki ter osnovnim organizacijam Puštal, Stara Loka, Godešič in Kamnitnik. Štirim članom so za zasluge podelili plakete ZRVS Jugoslavije, osemnajstim pa priznanja ZRVS Slovenije za prizadevanje. F. Galičič »Vzeli smo na znanje ...« Na vseh ravneh in o vseh pomembnih zadevah se sporazumevamo in dogovarjamo, sprejemamo sklepe, da bi jih kasneje tudi uresničevali. V sistemu delegatskega odločanja naj bi bili končni sklepi resničao pretehtani in tisti pravi, saj so se izoblikovali po številnih variantah« dogovorih, predlogih in priporočilih. A se, Žal, še vedno dogaja, da so tudi pomembni in za delovne ljudi in občane življenjsko važni dogovori in sklepi marsikdaj še vedno na papirju. Po primere ni treba daleč, da ugotovimo, da se je kar preveč razpasla praksa, da sklepe, ki prihajajo do nas in nam niso prav prem1 všeč, lepo pismeno »vzamemo na znanje«. S tem je zadeva obravnavana in končana ter ad acta. Številne krajevne skupnosti se ukvarjajo s številnimi perečimi problemi in o njih pismeno seznanjajo organe in organizacije ter interesne skupnosti skupščine občine. Dobijo — če sploh dobijo — odgovore, da so te in te pristojne organizacije zadevo »vzele na znanje«; če bodo tud: kaj poskušale storiti, je že drugo in še od marsikoga drugega odvisno vprašanje/Pasivnost tedaj, ko nam kaj ni všeč, se maščuje z goro problemov, ki se kopičijo, da domala ni izhoda. Ne bi podcenjevali krajevnih skupnosti in njihovih problemov $ tem, ko rečemo, da so pač še hujše težave tedaj, ko se niti sklepi -denimo izvršnega sveta — ne vzamejo v obzir, ampak le »na znanje« Izvršni svet na dolgo in na široko, strokovno in utemeljeno razpravlii in pošlje interesni skupnosti predlog, če ne že zahtevo, ki jo pa le-tt mirne duše »vzame na znanje«, ne ukrene pa ničesar. Će smo pa že tako daleč, da je zdaj že izvršni svet »vzet le na znanje« in ne tudi na ravnanje, potem se je treba upravičeno vprašati, kje pošteno škriplje. In vse tiste, ki nočejo namazati svojih škripajočih vrat, naj bi se končno le enkrat naravnost in brez ovinkov vprašalo, če niso mogoče utrujeni in naveličani. In naravnost naj bi se jim lahko tudi reklo, da so in da morajo biti zamenjani ... D. Sedej I I J KRANJ Komite občinske konference ZKS Kranj pripravlja ta tedea okviru programa idejnopolitičnega usposabljanja tri krajše seminar* Na prvem se bodo zbrali poverjeniki za idejnopolitično usposabljanit' osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Na drugem bodo sodelovii nosilci razprav na prvo temo iz programa usposabljanja, ki obravm* kolektivno delo v Zvezi komunistov in političnem sistemu nasploh.* tretjem seminarju pa bodo sodelovali evidentičarji in blagajniki orne* nih organizacij Zveze komunistov. -jk JANEZ BARBORIČ »Ko smo začeli oboroženo revolucijo, si bil še otrok, zato pa si si v naši povojni revoluciji priboril visoka družbena priznanja. Dobil si jih v vsakodnevnem boju za človekovo srečo in za ideale delovnega človeka. Tem ciljem si žrtvoval tudi samega sebe, vse od študentskih dni pa do zadnjega diha. Z enakim poletom in svežino si opravljal delo inženirja, predsednika republiškega sveta slovenskih sindikatov in do nedavnega tudi podpredsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije,« je Janezu Barboriču ob odprtem grobu spregovoril predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak, ki se je skupaj z najvidnejšimi slovenskimi in jugoslovanskimi družbenopolitičnimi delavci v soboto v Ljubljani poslovil od dolgoletnega sodelavca in prijatelja. Bil je eden tistih naših družbenopolitičnih delavcev, ki so hoteli vsa vprašanja našega samoupravljanja in našega gospodarstva reševati konkretno, odprto in dosledno. Posebno še tedaj, kadar je šlo za uveljavljanje vloge delovnega človeka in občana v socialistični samoupravni družbi. Rodil se je leta 1931 v Celju. Kot novinar se je uveljavil pri Slovenskem poročevalcu in Delu v Ljubljani v letih 1956-1961, kot diplomiran inženir metalurgije pa v Železarni Store v letih 1963-1974. Svoje družbenopolitično delo je Janez Barborič pričel kot skojevec že leta 1946 ii > njim nadaljeval v Zvezi komunistov, Zvezi sindikatov, Socialistični zvezi in kot skupščinski poslanec. Leta 1973 je bil izvoljen za predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, na 8. kongresu ZSJ leta 1174 pa je bil ponovno izvoljen a predsednika. Od maja 1171 do aprila 1979 je bil podpredsednik ZSJ. Za svoje delo j« Janez Barborič leta l$2i prejel zlati znak ZSS in Tel dela z rdečo zastavo. Na letošnjem srečanju samoupravi j a vce v v Kragujevct so mu pa podelili diplomo kluba samoupravljavcev. Bil je človek akcije. Se ko je bil bitko za življenje, je hotel nazaj med svoje štor* ske železarje. Veliko dela na« čaka, je vedno govoril. Da morajo vsi delavci samoupravne socialistične družbe imeti enakopravnejše pogoje Sri ustvarjanju dohodka... e novembra, ko je njegov korak že zadrževala neznosna bolečina, je govoril o tem na 1. konferenci ZSS v Ljubljani. Mnogo premlad je odšel. Pogrešali bomo njegovo kritično besedo, ki je bila razumljiva slehernemu delavcu. Kajti Janez Barborič svojih misli ni nikoli zavijal v lepe besede ... Prizadevni krvodajalci V kranjski občini se je med krvodajalce že vpisalo 12.000 občanov, od katerih se je letošnje krvodajalske akcije udeležilo 3148 Kranj — Čeprav se je letos občinski odbor Rdečega križa odločil spremeniti datume krvodajalskih akcij — namesto nekajkrat na leto je bila le ena v januarju — se je to pokazalo kot dobra sprememba. Januarski rok je namreč čas. ko se še ne začnejo spomladanska prehladna obolenja, zato je splošno zdravstveno stanje prebivalstva kar dobro, kar se tudi pozna na izredno majhnem številu sicer prijavljenih toda po pregledu pred odvzemom krvi odklonjenih krvodajalcev. Lani je bilo namreč od prijavljenih krvodajalcev odklonjenih po pregledu k,ar i7 odstotkov v letošnji krvodajalski akcjjj pa (e 10 ocpUot.koyr,', , KV Tako kot že Vsa leta doslej, so tudi v letošnji krvodajalski akciji v januarju presegli plan 3000 krvodajalcev na leto. Ze v dvanajstih januarskih dneh se je odvzema krvi udeležilo .1148 krvodajalcev. Še posebej so se izkazali srednješolci, saj se je iz šestih kranjskih srednjih šol odzvalo vabilu Rdečega križa kar 220 dijakov. Tudi v krajevnih skupnostih le redko ni bil dosežen plan. pač pa je od .'19 krajevnih skupnosti kar 17 krajevnih skupnosti, v katerih se je zbralo na akciji več krvodajalcev, kot je bilo predvideno. Vendar pa sedanja številka še ne pomeni dokončnega števila krvodajalcev, ki bodo letos oddali kri. Predvidena ^jt; na.nye,ć Aj eha ,ak'cjja' za kranjsko občino in sicer 9. julija letos, tako da bodo lahko dali kri tudi tisti, ki januarja niso utegnili in seveda tudi ostali, ki jo hočejo tudi po večkrat na leto. Po vsej verjetnosti bo tako število krvodajalcev v letošnjem letu doseglo tudi lansko zelo visoko število — Čez .%(X) krvodajalcev v enem letu. Brez dvoma so takšne številke odraz zavesti občanov, da na ta humani način pomdgajo sočloveku, nemalo zaslug pri organizaciji pa imajo seveda tudi aktivisti Rdečega križa v krajevnih organizacijah, ki jim ni žal truda in časa, da potrkajo praktično na vsaka vrata in povabijo na odvzem krvi. Pred kratkim so pri občinskem odboru RK Kranj uvrstili v posebno kartoteko skupino 50 krvodajalcev, ki so pripravljeni vedno in ob vsakem času darovati kri in to tudi brez posebnega vabila, kar je seveda najbolj .pomerohno ob, namvnih nesrečah ali, drugih ,izjemnih dogodkih. \ L.M. Letne konference borcev Radovljica — Po dogovoru * predsedniki vseh dvajsetih krajevna organizacij ZZB NOV v radovli& občini, ki so ga sprejeli na februv skem zasedanju občinskega odbon ZZB NOV. bodo do konca mar« potekale v vseh krajevnih orpu» zacijah letne konference. IivrV;r. odbori bodo svoje članstvo seinanih z borčevsko dejavnostjo v pretekle« letu ter z drugimi vprašanji s dročja priprav na SLO in drui samozaščito, stanovanjsko in soc no problematiko borcev, zdravstv nimi vprašanji ter z nalogami k jevnih organizacij pri uresničevan* pobude tovariša Tita o kolektivne« vodenju. Opravili bodo tudi nekatere kadrovske spremembe in novi zadolž\tye ,vt ,vbili izrečeni na osnovnih orga-J^cijjh vzgojnopolitični ukrepi. **t* novih vodstev osnovnih "teacij Zveze komunistov in ^preteklega dela sta bili glavni ["^volilnih konferenc, vendar se 'osnovnih organizacij s tem **> zadovoljili, kar sploSno pozitiv- * «eno volilnih konferenc Se potr-**. Komunisti so na volilnih kon-**fcab obravnavali probleme svo- * »(din. Govora je bilo o enotnem v**»nju in akcijski učinkovitosti *w*jh organizacij ter povezovali drugimi osnovnimi organizaciji- !fa volilnih konferencah so ^priotne ocene delovanja samo-J»i4 organov in delegacij, prav *»«eene gospodarjenja in prizadela njegovo trdnost in umirje-^jovora je bilo o planiranju, in-**>9jih, prihodnjem srednjeroč- pianu, delovanju komunistov JNdročju ljudske obrambe in 2fk«ae samozaščite ter kadrovski **fti Pri pripravi volilnih konfe-iskanju kadrovskih reSitev je dobrodošla pomoč občinske **fe«MKe in njenih organov. Mar- sikje brez njihove pobude konference ne bi bile tako uspešne. Komisija za organiziranost, razvoj in idejnopolitično usposabljanje ocenjuje, da se je v sekretariatih osnovnih organizacij zamenjalo okrog 60 odstotkov članov, kar po eni strani kaže na prodor novih kadrov, pri drugi strani pa je zagotovljena -kontinuiteta dela. Zanimiva je tudi struktura sekretarjev osnovnih organizacij. Kar 54 odstotkov na volilnih konferencah izvoljenih sekretarjev je mlajših od 35 let, 12 odstotkov vseh sekretarjev pa je celo mlajših od 27 let, kar opozarja na prodor novih kadrov. Med sekretarji je nad 20 odstotkov žensk, kar je več kot v preteklem obdobju. Največ sekretarjev ima srednjo izobrazbo, nad 20 odstotkov pa jih dela v neposredni proizvodnji. Sicer pa med sekretarji prevladujejo strokovni sodelavci v temeljnih organizacijah ali skupnih službah. Skoraj 44 odstotkov sekretarjev opravlja to dolžnost prvič, 41 odstotkov sekretarjev pa ponavlja mandat. J. Košnjek Krepitev organizacije V zadnjih štirih letih se je občinska organizacija zveze komunistov v Tržiču okrepila za 128 članov — Še premalo žensk in delavcev iz drugih republik Tržič — V ponedeljek, 3. marca, popoldne je bila v Tržiču seja občinske konference zveze komunistov, na kateri so med drugim podali oceno rasti in organiziranosti zveze komunistov v občini. Občinska organizacija združuje nekaj manj kot 700 članov; 128 so jih pridobili v obdobju od 1976. do 1979. leta. Iz ocene rasti po posameznih osnovnih organizacijah je razvidno, da v krajevni skupnosti Kovor v zadnjih štirih letih niso sprejeli niti enega člana, čeprav se kraj naglo širi. Osnovna organizacija očitno ni uspela navezati stikov s priseljenci. Podobno je tudi v osnovni organizam ali za ustanovitev skupnosti za letovanje. Vendar pa so interes pokazale vse večje delovne oeganizacije, kot je Iskra, Sava, Planika in Gradbinec, zato se bodo najverjetneje dogovori nadaljevali le med njimi. Zavodom za letovanje Kranj in Občinskim svetom ZSS Kranj. Na skupnem sestanku 29. februarja so se predstavniki vseh večjih delovnih organizacij dogovorili, da Zavod za letovanje Kranj in Občinski svet ZSS Kranj pripravita osnutek samoupravnega sporazuma za ustanovitev počitniške skupnosti. Počitniška skupnost da ali ne? Uektivni dopusti napolnijo vse domače počit-ttfee zmogljivosti do zadnjega kotička in kažejo F potrebe po novih ležiščih. Počitniška skupnost ty bi poskrbela zanje z enotnim nastopom rta Eslovanskem turističnem tržišču ali z združe-sredstvi zgradila nove počitniške objekte — ^res za počitniško skupnost le v večjih kranj-% delovnih organizacijah — Pripravljajo Sitek samoupravnega sporazuma za ustanovitev počitniške skupnosti čjui lanskimi dopusti so si pri J^ikem sindikalnem svetu v Kra-*PHzadevaIi, da bi dobili pregled jjtt* zmogljivosti kranjskih organizacij in da bi jih zatvarali za ustanovitev počitni-? topnosti, oziroma interesne ffcorti za letovanje v občini /H Ker je lani zmanjkalo časa, '*ipra*anja znova lotili po dopu-Januarja leto« je občinski sindi-wet poslal kranjskim delov-? »rganizacijam poseben vprašal * • zbral podatke o Številu ležišč Wdenosti ter o pripravljenosti J*** organizacij za ustanovitev "?tfke skupnosti. *imamemo 11 delovnih organi-p> ki na vprašalnik niso odgovori-.JUpolagajo kranjske delovne jNttcije v domovih na morju s JkWi, s 194 v planinah in s 539 ?*«rjo v prikolicah. Izkoriščenost Jkjpacitet je popolna v sezoni, v mesecih se pa giblje od nič do Htotkov. Jjmi sezoni je čutiti veliko po-!H*nje leži« in naloga počitni- * topnosti bi bila, da bi zbrala potrebe kranjske občine in y* Kupno ponudbo pri sloven-3krnskih in črnogorskih ponud-7* turističnih postelj. Druga na-y počitniške skupnosti pa bi bila J|j in združiti sredstva za skupne Jj^j* v novo gradnjo počitniških .Novosti za kranjske potrebe. bi preko take skupnosti de-N organizacije, ki imajo svoje JSilke domove lahko za menja-*teWča z drugimi, da ne bi de-hodili vedno v isti kraj na S, *«k« le pisarniške žarnice in čiščenje pisarn eno za drugo ... Iv. oCHlej Skupščina KŠK -pričetek ali (zopet) konec? Po nekaj letih so študenti ponovno oživeli svjjo interesno organizacijo, preko katere se oodo vključevali v družbenopolitično, kulturno in športno življenje občine - Tudi študentski problemi so družbeni in vredni upoštevanja Sporna smetiščna lokacija V radovljiški občini še vedno niso rešili problema lokacije osrednje deponije — Naj bi vozili v gramoznico Ribno? — Opekarna v stečajnem postopku Radovljica — Že nekaj časa v radovljiški občini razpravljajo o lokaciji za osrednjo deponijo odpadkov, vendar pa so vsi predlogi ostali vsaj do zdaj na papirju. Krajani Dvorske vasi, kjer je po mnenju strokovnjakov najprimernejši prostor za deponijo odpadkov, so se predlogu odločno in z vsemi silami uprli. Razmere pa postajajo nevzdržne, kajti v začasni deponiji na Jezercih pod Radovljico je prostor že prenatrpan z odpadki. Krajani Lesc in Radovljice zato odločno zahtevajo, da se čimprej usposobi začasna ali stalna deponija, kajti na Jezerca ni mogoče več dovažati. V tej stiski so se domislili, da bi morda lahko usposobili za začasno odlagališče odpadkov v veliko gramoznico v Ribnem pri Bledu. Krajevna skupnost Ribno ni nasprotovala, vendar pa je zahtevala, da se morajo ob tem urediti nekatera druga vprašanja, predvsem naj se usposobi cesta in zagotovi nemoteno odlaganje odpadkov. Mnenja pa so različna, najbolj se krajani bojijo, da ne bi deponija v Ribnem kakorkoli že motila turističnega izgleda Bleda, saj je v njegovi neposredni bližini Člani izvršnega sveta so na minuli seji spet temeljito spregovorili o perečem problemu, ki naj bi ga čimprej odpravili z dnevnih redov sej in v zadovoljstvo vseh krajanov ter občanov. Zavedajo se. da deponija ne bo nikjer prav posebno toplo sprejeta, nekje pa vendarle mora biti. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje sanacije stare opekarne v Dvorski vasi, ki je v stečajnem postopku in jo bo vendarle moral nekdo prevzeti. Predvsem so člani izvršnega sveta odločno zahtevali, da se morajo sklepi organov in organizacij dosledno uresničevati. Problem naj bi tvorneje poskušali razreševati tudi samoupravna komunalna skupnost in komunalno gospodarstvo Radovljica ter se plodneje začeli vključevati v razprave o najbolj smotrnem odvozu smeti in deponiji odpadkov za vso občino. Dokončno naj bi se o problemu deponije in opuščene opekarne v Dvorski vasi pogovorili na skupnem sestanku, ki naj bi se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in samoupravne komunalne skupnosti Radovljica. D. Sedej Kranj - Ze na X. kongresu ZSM-J so mladi zapisali v resolucijo, da razdvojenost delavske, kmečke in študentske mladine ne vodi k vzpostavljanju najširše fronte mladih in da le skupno nastopanje kaže njihovo moč in družbeno zrelost. Res je bilo v preteklosti vse preveč pojavov malodušja prav med študentsko mladino, često je ravnala družbeno neodgovorno, kot da nje problemi družbenih odnosov ne zadevajo, kot da je zanje kot bodoče izobražence mesto nekje zunaj njih. Na takšno situacijo so ponovno opozorili na novogoriškem kongresu, nenehno pa je prisotna tudi pri delu mladinske organizacije v kranjski občini. Kako organizirano vključiti študente v družbenopolitično. kulturno in športno dejavnost v občini.' £akaj njihova tako majhna prisotnost in aktivnost pri delu v osnovnih organizacijah? Zakaj vsega pet študentov iz kranjske občine na lanskih mladinskih delovnih akcijah.' Vse preveč je bilo doslej izgovarjanja na študijske obveznosti, na obvezno počitniško prakso in študentske vojaške vaje. na težko finančno situacijo. Preveč fragmentarno, po drobcih so študent, reševali te zadeve. Združen,, organizirani v svojo interesno organizacijo - klub študentov - in v stalni povezanosti z občinsko konferenco ZSMS bodo premostili marsikatero oviro, ki jim je na poti pri doseganju še boliših učnih uspehov in pri vključevanju v družbena dogajanja. Ne gre za splošno nezanimanje študentske mladine, so poudarili jna četrtkovi skupščini kluba študentov Kranj v domu JNA. najt. je potrebno le ustrezne oblike njihovega vključevanja v samoupravno odločanje. Pri tem velja tudi upoštevat, da bodo študenti že čez nekaj let prevzeli odgovorne delovne in samoupravne funkcije v občin,, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih ter da je že sedaj čas, da se družbeno »kalijo« za bodoče obveznosti. Klub študentov je bil v Kranju ustanovljen že pred petim, leti, pa je do danes vse prepogosto zadremal (in tudi trdno zaspal), se zopet postavil na noge. pa ponovno omahnil. Ze nekajkrat so študenti ohljubili »da, tokrat pa gre zares«, pa vendarle so svoj program praviloma uresničevali le v nekaj točkah. Dlje od skupščine s spoznavnim večerom so se le redkokdaj zavihteli. Bo tudi tokrat tako? Na skupščini KSK v četrtek je bilo slišati veliko odločnih »ne«, veliko besed pripravljenosti, da končno tudi študentskega »nedonošenčka« postavimo na trdne in zdrave noge. Za novega predsednika kluba so izvolili Stanislava Srako, študenta Visoke šole za organizacijo dela v Kranju, ter sprejeli program dela za letošnje leto, po katerem naj bi se študenti s svojim klubom organizirano vključevali v družbenopolitično, gospodarsko. kulturno, športno in družabno življenje občine. Obravnavali naj bi tudi specifično »študentsko« problematiko kot je štipendijska politika, predlog zakona o usmerjenem izobraževanju, počitniška praksa, vpis v višje in visoke šole. Ocenili bodo tudi vlogo mladinskega servisa pri posredovanju začasnih zaposlitev študentom, iz pozabe pa skušali oteti star študentski običaj - brucovanje. ko »stare bajte« sprejemajo v svoje vrste »zelene« bruce. C. Zaplotnik Brez novih naložb Radovljica — Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Radovljica je na zadnji seji obeh zborov med drugim sprejela program dela skupnosti, njenih organov in strokovnih služb za leto 1980. Upoštevajoč določila republiške in občinske resolucije o politiki uresničevanja plana kot tudi stabilizacijske ukrepe, so se delegati izrekli za predlog, da v letu 1980 izločijo predvidene investicijske naložbe v domu dr. Janka Benedika in financiranje centra strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Valorizirana sredstva od lani, ki jih niso porabili, bodo poračunali za letošnje programe. Zaradi novih nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo novi zakoni, predvsem pa uvedbe predzakonske in zakonske posvetovalnice — ta deluje v Radovljici že od 1. januarja — so sklenili, da bodo zaposlili novo strokovno delavko. Vendar pa bo strokovna služba socialnega skrbstva kljub novi zaposlitvi le težko kos vsem nalogam. V primerjavi z letom 1976 se je delo na področju preživninskih zadev poveza več kot 200 odstotkov, obe-pa izdatno tudi druge naloge. Izredno zahtevna in težavna naloga pa bo predvsem v posvetovalnici za zakonce. Po podatkih matične službe je bilo lani v radovljiški občini 472 zakonski zvez in pet zakonskih zvez iz tujine. To pomeni, da je bilo mesečno sklenjenih kar 40 zakonskih zvez. Socialno skrbstvo bo moralo po teh podatkih opraviti' mesečne posvetovalne razgovore najmanj za 80 kandidatov. JR čalo nem Z novim računalnikom še hitreje r SDK Kranj bo za obdelavo podatkov dobila nov računalnik — Že sedaj ob manjšem številu zaposlenih trikrat večja produktivnost kot pred 20 leti — V prihodnje bomo podatke družbenega knjigovodstva lahko še bolj vsestransko uporabljali Ko so pred kratkim v Službi družbenega knjigovodstva v Kranju zbirali podatke o svojem 20-letnem delu, so tudi ugotavljali, kako se je njihovo delo stalno sirilo, dopolnjevalo in postajalo vsako leto bolj zahtevno. -Tako se je samo pri nalogih plačilnega prometa delo več kot podvojilo; medtem ko so leta 1962 takratne podružnice SDK na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču obdelale 3,421.000 nalogov plačilnega prometa, so jih lani 7,800.000, torej kar za 128 odstotkov več.' Povečalo pa se je tudi Število uporabnikov družbenih sredstev, in sicer od 1.600 na 2.530. Hkrati se je seveda povečalo tudi delo v blagajnah, v prehodni kontroli, statistiki, družbenem računovodstvu, prora- čunu, pri registru uporabnikov družbenih sredstev, v analizah in drugje. Vendar ves povečani obseg dela zmorejo sedaj s 40 delavci manj kot leta 1962. Takrat je v SDK delalo 295 delavcev, danes pa tu združuje delo le 255 delavcev. Po dvajsetih letih ugotavljajo kar za trikrat povečano produktivnost. HitrejSi so. bolj ažurni in kvalitetnejši.' Posebno Se pri zaključnih računih. Včasih so za njihovo obdelavo potrebovali po 30 dni, da so pripravili zbirnike, sedaj pa jim to uspe vil dneh. In vsi plačilni nalogi z Gorenjske so obdelani v enem dnevu.' Ogromno je pripomogel seveda k temu računalnik. Zdaj pričakujejo novega, ki jim bo omogočil Se hitrejSo obdelavo nalogov plačilnega V Verigi varčujejo V tovarni Verig Lesce so pripravili temeljite ukrepe za stabilizacijo — Izdatni prihranki — Manj sestankov — Nepotrebna družabna srečanja prometa, periodičnih in zaključnih računov ter drugih evidenc in statistik. - Ogromno podatkov iz našega gospodarstva se zbere na SDK, toda Se vedno jih premalo uporabljamo. Razlogi so deloma v tem, da razvrščanje podatkov s Šifriranjem Se ni v celoti prilagojeno določilom zakona o združenem delu in podatki zaradi tega tudi niso popolni, deloma pa zaradi tega. ker je njihova obdelava zaenkrat Se ročna in zamudna. Novi računalnik pa bo omogočil hitrejšo obdelavo teh podatkov in analiz. Morda bo dal celo drugačno sliko uspešnosti gospodarjenja v neki delovni organizaciji, kot je delavcem prikazujejo poslovodni organi... Bolj prožne in hitrejše oblike plačevanja preko terminalov in uvajanje drugačnih načinov plačevanja obveznosti pa bodo sprostile tudi del obratnih sredstev združenega dela. ki so zdaj vezana v kanalih plačilnega prometa. Še bolj se bodo v prihodnje pri SDK Kranj posvečali preventivi, predhodnim kontrolam, da bi pravočasno lahko opozarjali na pomanjkljivosti, ki so dostikrat posledica nepoznavanja predpisov, malomarnosti, velikokrat pa tudi preobremenjenosti računovodskih delavcev. D. Dolenc Lesce — V tovarni Verig Lesce so pripravili rebalans plana in stabilizacijske ukrepe, ki so eni izmed najboljših ukrepov v delovnih organizacijah radovljiške občine. V Verigi so izhajali iz republiške resolucije za boljSe gospodarjenje in zadolžili poslovodne delavce, da pripravijo strokovne predloge. Te so obravnavale in dopolnile družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji. Stabilizacijski ukrepi so splošni, proizvodni in komercialni, vsebujejo pa tudi učinek vseh ukrepov, z roki in zadolžitvami. V vsaki temeljni organizaciji naj bi si kar najbolj prizadevali, da bi predloge tudi uresničili. Tako načrtujejo prihranek materiala ter večjo proizvodnjo v temeljni organizaciji vijakarna. kjer naj bi uvedli tudi sedem dodatnih delovnih sobot. S tem. ko bi uvedli nadurno delo, bi po ocenah povečali celotni prihodek za skoraj 4 milijone dinarjev. V temeljni organizaciji verigama naj bi se povečala proizvodnja zaščitnih verig in verig z grabeži in tudi v verigami naj bi delali sedem dodatnih sobot ter tako prihranili oziroma povečali prihodek za 5 milijonov dinarjev. Ce bodo v temeljni organizaciji sidrne verige povečali proizvodnjo visokoodpornih verig, bodo povečali celotni prihodek za 7 milijonov dinarjev, obenem pa naj bi zmanjšali proizvodnjo sidrnih verig in bi bila izguba manjša za skoraj 2 milijona dinarjev. Dodatne sobote v sidrnih verigah bi dohodek povečale za več kot 9 milijonov dinarjev. V kovačnici bi z nadurami povečali prihodek za 4 milijone dinarjev, v orodjarni za 970.000 dinarjev, v temeljni organizaciji vzdrževanje za milijon 600.000 dinarjev, v TIO za milijon 500.000 dinarjev. Seveda pa v Verigi dajejo prednost izvozu ter vsem tistim ukre- pom, ki vodijo v večjo produktivnost in v večji dohodek. Vse norme naj bi povišali za 5 odstotkov, pri materialu pa naj bi prihranili odstotek. Prekomerno porabo zaradi malomarnosti bodo obravnavali kot disciplinski postopek, znižali pa naj bi tudi rabate, za začetek predvidevajo znižanje za 50 odstotkov pri lesnih vijakih. Zanimivi so tudi njihovi splošni ukrepi, ki med drugim pravijo, da morajo omejiti sestanke in skrajšati čas dogovarjanja, vsa družabna srečanja pa naj bi omejili na enkratno srečanje z Dnevom slovenskih železarjev. Uvedli bodo tudi premakljiv delovni čas. omejili nadurno in pogodbeno delo ter skratka na vseh področjih ravnali resnično varčno in v skladu s politiko ekonomske stabilizacije. D. Sedej Će vas zanima ... Hotel Creina je imel v letu 1979 na 200 ležiščih 42.845 prenočitev, oziroma 214 prenočitev na 1 ležišče, kar pomeni 58,6-odstotno izkoriščenost zmogljivosti. Jelen je s 105 ležišči dosegel 25.175 prenočitev oziroma 240 nočitev na 1 ležišče, torej 66,3-odstotno izkoriščenost zmogljivosti. Turistično društvo Kranj je s 77 ležišči doseglo 19.012 prenočitev, kar pomeni 247 prenočitev na 1 ležišče in 78-odstotno izkoriščenost. Penzion Marija Brezar v Zabnici pa je s 7 ležišči dosegel 968 prenočitev na ležišče, kar znaša 38-od-stotno izkoriščenje zmogljivosti. Skupno ima Kranj 382 ležišč, na katerih je lani imelo 88.000 prenočitev: v poprečju so bile postelje izkoriščene 63.2-odstotno. Za prehodne goste, kakršne ima Kranj v večini, je to kar visoka izkoriščenost. V leski Verigi ho pripravili temeljit Foto: F. Perdan J program varčevanja. Varčevanje na vsakem delovnem mest Ob oceni stabilizacijskih prizadevanj in gospodarskia razmer v škofjeloški občini poudarjajo, da so se v retisi delovnih kolektivov že v preteklih letih stabilizacijsko nhnasnM To dokazujejo poslovni rezultati, saj niti ena temeljna orgat» zacija lanskega leta ni zaključila z izgubo. Ugotavljamo, da resolucijskih in drugih ukrepov v kolektivov niso sprejeli kot omejitev delitve temveč kot a po boljšem delu. Zavedajo se, da če bodo'bolje delali, lahko tudi več delili. To se kaže v izrednih prizadevanjih m prodajo doma, predvsem pa na tuja tržišča. Prvi rezultati taksnih prizadevanj so že vidni in se kažejo predvsem v večjea izvozu prvih dveh mesecev. V celoti pa bodo rezultati vidni »ali v daljšem obdobju. Zaposlovanje pa je področje, kjer so zadnjih nekaj krepko presegali dogovorjene meje. Vzrok temu je izredna h rast industrijskih zmogljivosti, saj je bilo pred leti na skofjeloa-kem področju zastavljenih vrsto programov, ki so se do prti kratkim zahtevali širjenje in s tem tudi zaposlovanje novia delavcev. Sedaj se že pojavlja selektivnost in izstopa)« programi* ki imajo prihodnost. Vendar pa je prav tu ponekod zmanjkalo volje in časa pa tudi denarja za boljše tehnološke rešitve, ki bi zagotavljale rast proizvodnje pri enakem števili delavcev. Zato mora zahteva po sodobni tehnologiji in sprt* membi sestave proizvodnje postati osnova stabilizacijskih prizadevanj tudi v novem srednjeročnem obdobju. To bo nujno, ker so naravni pogoji razvoja Ukini, da postavljajo najtrše omejitve. Prostora je malo, zlasti površin, ki bi jih Se lahko pozidali, posebno če naj se kaj prostora ostaja naslednjim generacijam. Druga omejitev je naravni prirast ljuti oziroma novih delavcev, ki jih ni toliko, da bi se lahko računali na ekstenzivno širjenje. Prav ta dva elementa bosta najtrii oreh pri usklajevanj« planov za naslednje srednjeročno obdobje, ko se bo treh* natančno dogovoriti, kateri programi imajo motnost razvoja ia kaj se bo lahko gradilo. Srednjeročni programi morajo han* stabilizacijski programi, ki bodo razvoj gospodarstva usmerjali tako, da bo uspešno nastopalo doma, predvsem pa na tujem trgu. Ob vsem tem načrtovanju in dolgoročnih usmeritvah pa nikakor ne gre pozabiti na varčevalne ukrepe, ki morajo hiti izpostavljeni v letnih programih. Ni dovolj izdelati samo načrt varčevanja, treba je tudi izpostaviti osebno odgovornost a njegovo uresničevanje. Le če bo vsak delavec zavestno odločil da varčuje, bo cilj dosežen. Pa naj gre za varčevanje z energija ali materialom, poudarjajo v Škofji Loki. L. Bogataj ti Združene gospodarske poui V radovljiški občini za prihodnje načrtujejo ivj' združitev delovnih in temeljnih organizacij zd ženega dela — Usmeritev kmetijskih zadrug SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Gorenjski osnovnošolci in začetki usmerjenega izobraževanja (3) KJE SO MESTA IN STIPENDIJE? Ko bo šolska mreža usklajena in potrjena, bodo ob koncu marca ti podatki razgrnjeni v skupnem razpisu za vpis. Objavljen bo v posebni prilogi Dela; v njej bodo učenci in njihovi starši lahko natančno pregledali, kje je določena šola, kakšne izobraževalne programe ponuja, koliko učencev namerava sprejeti in kakšne pogoje zastavlja za sprejem. Prebrali bodo lahko, kakšne so možnosti za sprejem v domove in še kaj koristnega. Približno v istem času bo izšel tudi skupni razpis, v katerem bodo nanizane vse letošnje kadrovske štipendije v SR Sloveniji ter štipendije iz združenih sredstev. Morda bo prav ta informacija za marsikoga pomenila utrditev njegove odločitve, za nekatere pa spremembo. Prav kadrovske štipendije so namreč vsaj približen kazalec potreb združenega dela in namig, katere strokovnjake potrebuje bolj in katere manj. — Vemo. da časopisa Delo nimajo povsod, zato bomo najbrž tudi letos prinesli v vsak osmi razred pet ali šest izvodov skupnih razpisov. PRIJAVLJANJE IN VPISOVANJE Ob koncu aprila bodo osmošolci v razredu in pod vodstvom skrbno izpolnili posebne prijavnice. Te prijave (ali zgodnejše vpise — kakor smo jih imenovali) bomo pregledali in predvsem ugotavljali, na katerih šolah ali programih se pojavlja izrazit presežek oziroma primanjkljaj. Nato bomo osmošolce in njihove starše opozorili, kje ho letos posebej »vroče«. Ali drugače: povedali jim bomo, kje je naval večji od razpisanih mest in s tem verjetnost izbora in morebitnih težav ter kasnejšega preusmerjanja. Vpis v srednje šole usmerjenega izobraževanja pa ho od 25. junija do 30. junija letos in pa za zamudnike od 26. avgusta do 15. septembra letos. Kot pomor za »drugi rok« vpisovanja bo Izobraževalna skupnost Slovenije 20. julija letos objavila, kje so še ostala prosta mesta na šolah. To je osnovni kažipot letošnjega vpisovanja v srednje šole. Morda se bo kakšen datum zaradi obilice novosti nekoliko premaknil. Učenci bodo podrobnejše informacije dobili v šolah. V tej rubriki bomo sproti objavili, kar bo najbolj pomembnega. Za učence in starše, ki želijo poseben nasvet ali pojasnila, pa so ob ponedeljkih in sredah odprta vrata naše strokovne službe povsod razen v Tržiču, kjer je oh petkih. Franc Belčič Radovljica - Ko v občini ocenjujejo gospodarske rezultate minulega leta. pregledujejo plane razvoja delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. predvsem poudarjajo, da se bodo morali ponekod hitreje uveljavljati samoupravni družbenoekonomski odnosi ter samoupravna organiziranost. Dohodkovni odnosi marsikje še niso zaživeli, še posebej ne na osnovi združevanja dela in sredstev. Družbeno planiranje, v katerega bodo morali biti vključeni prav vsi, naj bi bilo smotrno' in temeljna dolžnost ter obveznost za vse. ki sodelujejo pri načrtovanju gospodarskega in družbenega razvoja občine. Med prednostne in temeljne naloge sodi združevanje kmetijstva. Komisija za uresničevanje zakona o združenem delu pri skupščini občine Radovljica bo skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja in Kmetijsko zemljiško skupnostjo posebej proučila in pripravila predlog samoupravne organiziranosti v okviru zakona o združevanju kmetov ter proučila poslovno usmeritev kmetijskih zadrug. Obenem naj bi tudi pred lagala možne načine samoupravne organiziranosti in združevanja vseh kmetijskih organizacij zdrul dela. LIP Tomaž Godec v Bohinjski! strici in Filbo v Bohinjski Bisti naj bi se združila, poiskati pa treba najboljšo integracijsko za delovno organizacijo Klava^ Bohinjska Bistrica. Tekstilne t lovne organizacije, predvsem Sd>*1 in Almira, naj bi še naprej »s* vale, prav tako kovinska industn«' Verigo in Plamenom. Združila b*,'' se zdravilišče Tone Cufar v DW vasi in Psihiatrična bolnica BejNU* zelo zaželeno pa bi bilo. ko bi paskf li najboljše poti združevanja deh' sredstev na področju gostinstvi * turizma. V občini naj bi ustano«* * eno turistično poslovno skupno«^ Bledu, ki naj bi v naslednjih W zaživela v vsem svojem namen«' pomenu. V nekaterih delovnih skupno*' I se Se. niso organizirali kot teroaV] organizacije združenega dela. Ttf naj bi postale samostojne enot* IBM, v Ljubljanskih mlekarnah m' Merkurju. Svojo družbeno vlof»»» bi letos uresničevala stavbno-reat* Ska skupnost, temeljito pa naj M v občini pogovorili tudi o reorfa* zaci ji komunalnega gospodarstva Investicijski klicaji RADOVLJICA - Občinska resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica za letos posega tudi na področje naložb, ko pravi, da bo znašala rast investicij v osnovna sredstva gospodarstva in v stanovanjsko in komunalno dejavnost do 8 odstotkov, obseg naložb izven proizvodnih dejavnosti pa bo bistveno nižji kot lani. Investitorji, sovlagatelji in banke bodo usmerjali razpoložljiva sredstva predvsem v dokončanje že začetih objektov. Ob tem pa bodo morali upoštevati več meril in se odločati le v okviru materialnih možnosti. Vsekakor naj bi bili v prednosti tam, kjer bodo obetali modernizacijo, kjer bodo izdatno povečali izvoz, uporabliali domače znanje in kar najmanj surovin iz uvoza. Pomembna bo tudi racionalna poraba energije, programi novih naložb pa ne bodo smeli biti preveč splošni in načelni. Vse nove naložbe naj bi načrtovali smotrno in že prav v začetku tudi vedeli, koliko sredstev bodo terjale in kje jih bodo organiza- cije in skupnosti lahko dohiK Naložbe bodo upoštevane P tedaj, če bodo načrti sanje \V bo vali tudi natančne preglede »* prikaze nove zaposlenosti in K" Sevanja stanovanjskih prohK mov zaposlenih. Ob tem se ha/ uveljavile lahko le tiste naloiK za katere bodo zagotovili usuV no število in ustrezno struktur* delavcev. Ob tem je jasno, da se bodo s/ i rali v občini odreči precejšnje^ številu predvidenih nalolb družbene dejavnosti, svoje »Hr grame bodo morale okrniti pn* vsem samoupravne interni | skupnosti. Zelo težko bodo pr£ drle želje nekaterih krajevni* skupnosti, kljub načrtovat samoprispevkom, saj ne bo U ko dobiti posojila in pot Prednost bodo vsekakor U gospodarne naložbe radovljij ga gospodarstva, kar je vi kor prav, saj bo le trdnejša terialna osnova vsega gospooV stva zagotovila kasnejli riaf družbeni standard vseh delovni' ljudi in občanov. * P S |% pevskih zborov — V dvorani o.snovne šole Lucijan Seljak v Stra J^/f bil v petek drugi koncert v okviru letošnje občinske revije pevskih \c.Sa posnetku je moški zbt)r Iskra Elektromehanika iz Kranja ki ga ^HaHtoStuden. - Foto: F. Perdan kedavanja za slaviste Sum - Slavistično druStvo Sj, ki združuje okrog 60 slavila kranjske, skofjeloftke in trži-?«Mne, je v marcu pripravilo za Sfane kar tri strokovna predaji V začetku meseca je Jože Du-J[«daval o zvrstnosti jezika s Nfckom na znanstvenem jeziku. Ni ob 18. uri bo v prostorih %tt pmnazije dr. Boris Pater-*sjd predavanje o sodobni slo-^ liriki. Zanj je med učitelji slo-Sm jezika, posebej med tistimi pozivajo vse osnovne organizacije zveze sindikatov po organizacijah Odanoga dela. da imenujejo v svojih vrstah poverjenico ali poverjenika •tli« Jene« Kaj naj bi ta delal? V svoji sredini naj bi poskušal pridobiti /ei naročnikov »Naše žene« Poverjenikom »Naše žene« nudi brezplačno prejemanje revije, ob ; *wu teta pa dobijo še novoletno nagrado, ki je seveda odvisna od števila ov. v okviru godbe pa uspešno deluje tudi manjša glasbena sestava pod imenom gorenjski pihalni ansambel, ki je imel lani šest samostojnih koncertov. Vendar j>a se še vedno srečujejo s težavami, ki jim brez pomori Verige in Murke ter pomoči kulturne skupnosti ne bi bili kos. Gre za nabavo novih instrumentov, notnega gra-diva in posameznih glasbenih jiri-redb za godbo Leski godbeniki delajo tudi v Organih domače DPD Svoboda in v delegacijah za interesne skupnosti. J K r Kulturni koledar RAZSTAVA PLANINSKIH FOTOGRAFIJ NA LOŠKEM GRADU V petek, 7. marca, so v galeriji na loškem gradu odprli razstavo planinskih fotografij, ki jo je pripravil Foto kino klub Planinske zveze Slovenije. Z najboljšo razstavo planinskih fotografij zadnjega časa se predstavljajo Drago Bole, Aleš Doberlet, Pavle Nagode, Vlastja Si-mončič in Vida Strašek. Odprta bo do 28. marca, nakar jo bodo prenesli v Ljubljano. PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI V sredo, 12. marca, ob 18. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki na sporedu predavanje z diapozitivi »Kaj se dogaja v gozdovih na Loškem«, ki ga bo vodil Janez Ahačič. V četrtek, 13. marca, ob 17. uri bo v uri pravljic Snežana Lotrič otrokom predstavila nove angleške slikanice. DORA PLESTENJAK RAZSTAVLJA V ŠIVČEVI HlSl V Šivčevi hiši v Radovljici se z akvareli, olji in pasteh predstavlja akademska slikarka Dora Plestenjak-Miljkovič. Razstava bo odprta do 23. marca, vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. ' RAZSTAVA LIKOVNIH DEL DOMAČIH SLIKARK Likovna sekcija kulturno umetniškega društva Bled in osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled sta v počastitev dneva žena pripravila razstavo likovnih del domačih slikark. V avli osnovne šole na Bledu se predstavljajo Irena Lelja, Katarina Plemelj, Marina Bačar, Metka Vovk in Ana Kopač. NA AMATERSKIH ODRIH Žirovnica — Ob koncu minulega tedna so v kulturnem domu na Breznici gostovali prizadevni člani dramske skupine kulturno-prosvet-nega društva Rudi Jedretič iz Ribnega. Gostje so obiskovalce zabavali v Molierovi komediji Kaznovani soprog. Bohinjska Bela — Dramska skupina domačega kulturno-pro-svetnega društva se je ob osmem marcu predstavila domačemu občinstvu s komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Predstava je bila v kulturnem domu na Bohinjski Beli. Javornik — Člani dramskega odseka javorniške Svobode so postavili na oder že tretjo premiero v letošnji sezoni. Občinstvu so predstavili delo domačega kulturnega delavca in režiserja Francija Tušarja Oh, ta vikend ali nevarne igre. Tušar je predstavo tudi režiral. D. S. RAZSTAVA V STARI FUŽINI Stara Fužina - V krajevni skupnosti Stara Fužina nimajo nobenega prostora kjer bi lahko zaživelo družbeno življenje vaščanov. Ze dolgo časa si prizadevajo, da bi zgradili svoj kulturni dom ali družbeni center, kajti kulturna in družbena dejavnost bi se tako lahko veliko bolj razmahnila. .. Vendar pa so ob letošnjem osmem marcu vseeno organizirali razstavo in jo obiskovalcem prikazali ob prostorih gostišča. Razstava je bila odprta tri dni. ogledali pa so si jo številni krajani. V ZASIPU ZA DAN ŽENA Zasip - V krajevni skupnosti Zasip pri Bledu so tudi letos obeležili praznik žena s proslavo, ki jo je kot vedno doslej pripravila mladina ter moški pevski zbor kulturno-prosvetnega društva. Člani krajevne organizacije ZZB NOV so obiskali žene padlih borcev, ki jih je v organizaciji Zasip-Podhom le še šest ter jih skromno obdarili. Krajevna organizacija SZDL oa je vsem ženam, ki so stare več kot 70 let. poslala če-mku!tM^^ domu dr. Janka Benedika. pa so odnesli šopke rož. .... Razstavlja Dora Plestenjak-Miljkovič - V Sivčevi hiši v Radovljici bo do 23 marca odprta razstava akvarelov, olj in pastelov akademske slikarke Dore Plestenjak-Miljkovič iz Škofje Loke. Znana slikarka v Radovljici razstavlja prvič, predstavlja pa se predvsem s krajinami m portreti. - Foto: F. Perdan Prodajna razstava knjig v Škofjeloški knjižnici - Ob koncu preteklega tedna so škofjeloški knjižničarji pripravili prodajno razstavo knjig Cankarjeve založbe iz Ljubljane. Poudarek so dali družboslovni literaturi, obiskovalce pa so opozorili tudi na nekatere najzanimivejše knjige, ki so izšle v zadnjem času. Zabeležili so tudi več skupinskih obiskov, mi smo srečali učence škofjeloškega Centra za slepo in slabovidno mladino. Uvod v prodajno razstavo pa je bil četrtkov literarni večer, v katerem so sodelovali naši znani književniki Janez Menart. Igor Torkar in Tone Pavček. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o njihovem delu. posebno pozornost je vzbudila Menartova pesniška zbirka Statve življenja, ki je pri Cankarjevi založbi izšla kar v 6.000Q izvodih, kar je za naše razmere - pesniške zbirke običajno izidejo v 300 do 600 izvodih - pravi knjižni fenomen. Knjiga je draga, saj stane 390 dinarjev, zato je Menartova pesniška zbirka dokaz, da cena ni odločujoča. Če je knjiga dobra, saj je naklada že skoraj v celoti razprodana. M. V. - Ftito: 'X Perdan...................„ - _ ___ 4 6. STRAN. TOREK. 11 MARCA DUHllNI (33 nadaljevanje) TONE POGAČNI V tesni ulici burskega bazarja kupimo domače bur-ske piškote, pa sirup za v vodo, in kazalca se že spravita na uro, ko naj bi šli v Mustafin hotel. Ze čaka, stisnjen v usnjen naslonjač. Spet pijemo čaj v steklenih kozarčkih z dvema kockama sladkorja. • Povabi nas na pravo turško večerjo. Vse plača on. Protestiramo. Če nas je že ves dan vodil in razlagal ... Dobro, četrt vi, tričetrt ON. Ce že mora biti tako. Kavarnica je staroturška. Za nas je že prej rezerviral omizje. Na mizo nam nosijo najprej: KEBAB — na ražnju pečeno jagnjetino, paradižnik v solati, neke vrste jo-jurt v pikantni omaki iz kumar, še prej smo juho odklonili, pa kruh, posut z janežem, RAKI — janeževo žganje ... in še in še, za kar pa še danes ne vemo imena. Meso je bilo mehko, okusno, le telefon je neprestano zvonil, lakajsko oblečeni natakarji so vsakič prišli ponj, potem ga kakšne pet minut ni bilo, ko se je vrnil (»biznis«), smo mirno jedli naprej. Televizija na stojalu v kotu je kar preveč na glas prenašala CARTERJEV JULIJSKI GOVOR. Nihče pa ni buljil vanjo. Najedli smo se. Plačujemo. Za tri tisoč mi, za dvajset on (starih tisočev dinarjev). Malce omotično vstajamo (janeževo žganje), nese nas najprej na WC. potem pa na zrak. Znočilo se je. Mustafa je malce opit. Hoče na vsak način z nami, da gremo na popevkar-ski festival kilometer iz mesta na stadionu. Mi - da ne, da smo utrujeni, da se nam mudi v kamp, m da ne vemo. če ga bomo sploh našli v tej temi. Nekako le najdemo parkiranega spačka na ulici pred banko. ko se začne starejši Turek nekaj razburjati in mahati z rokami in kazati na neko številko ki si jo je zapisal na škrnid jev papir. Mustafa se strezni na mah in prevaja: Pred uro se je nek Turek z renauftom. parkiranim pred našim spačkom, zabil in skrivil sprednji odbijač našega avtomobila. Ko je lezel ven. ni gledal nazaj in . . . je butnil. Pobledimo. Odbijač je kar precej skrivi jen. Brane se je bal da mu ne bi zdrobil vetrnice v motoriu Je še cela, na srečo, nezadeta. Ponuja nam možakar številko grešnikove registrske Številke, češ - naj gremo na policijo, da nam bo lopov plačal vso škodo, pa še sodili mu bodo. ker je po- Zamahne Brane z desnico - nimamo časa' Mustafo nosi okrog razburja ga nepoštenost Tur- ft^ffg** S,!Wke " mU meSaJ° trak"vi hudih odbijača8'' Resede ne bodo Poznate spačkovega Kar je bilo, je bilo. Malce razkuhani. vendar srečni, da se ni zgodilo še kaj hujšega vžgemo motor - spaček najprej kihne. po em pa ubogljivo zahrza, najprej odpeljemo dohro-volinega Mustafo v njegov hotel. Iščemo kamp na mestnem obrobju, naprej za BA!;IKE£IR: se nam *Pl«h *e ne da, ker smo slišali da turski težki kamioni ponoči vozijo kar po obeh pasovih, če se jim tako zazdi ali če so tako zaspani. Muslimani so se oh robu ceste vračali iz mošeje domov, tako da smo vozili bolj po sredini. Kilometer, dva in iz. noči se je izluščil VHOD v burski kamp. Oddamo potne liste, tokrat smo se prijavili kar vsi trije, ker drugače pač ni šlo. So nas že videli in prešteli. Vse je že spalo v temi, ko smo zabijali kline v izsušeno rjavino pod nekakšnimi topoli, da bi jutro dočakali v senci. Izmenično smo kuhali in se prhali, z Branetom sva celo skočila v bazen in se lenobno naplavala. Človek ne sme nikoli pozabiti na čistočo, drugače se ti vse prisuši. Še volja in duh. Ne vem, kaj smo že kuhali. Bilo je toplo in sladko in mesnato. Dovolj močno, da smo v miru nezavedno prehropli do jutra. BURSA vznemirja, še enkrat se odpeljemo nazaj. Spet srečamo Mustafo. s kolobarji pod očmi in mačkom v želodcu. Ni vajen alkohola, se opravičuje. Spet pijemo čaj. nekaj privatnega šušljamo. Turki se nam sploh zde strašansko nerazumljivi. Povabimo ga v Jugoslavijo. Bi prišel, če bi mogel videti še našega TITA. Še enkrat hitreje se na tujem ura vrti. minute uhajajo, polzijo kot bi lovil glasove v odmevu. Iz burske pošte pišemo domov, z Mustafinimi pripisi opremljeno v čisti turščini (zato — kdor dvomi, da smo ga sploh srečali - lahko pride pogledati dokaz). Poslali smo še majhen paket . . . in . . . SREČNO, BURSA! Vse je bilo prisrčno, čeprav so nam domači piškoti, kupljeni na bazarju in lepo zaviti, spet malce zame-žljali naše občutljivo črevesje. Trojo in Brane med branjem Homerjeve ILI A DE. V ozadju rekonstruiran TROJANSKI KONJ. s kate rim naj bi Atenci z zvijačo zavzeli mesto po tem. ko so ga že deset let oblegali. MOTOR NAM GORI Gremo za BALIKESIR in naprej - BERGAMA. IZMIR. v MARMARIS (za kar smo odtrgali s koledarja tri dni) od tam pa na grški otok RODOS Slano jezero A PO L YO NT GOLU na levi. Tu je nekoč stala grška Apolonija. ^ Do BALI K ESI RJA smo dvakrat ustavili. hnkraT je prav nesrečno gorela oljnata cunja v spačkovem motorju (šoferska pozabljivost) na plastični cevki za dovod goriva. Občutljivi Sončkov nosek je zavohal to zahrbtno gorenje in cmarjenje. drugače bi se verjetno že iskali kje po zraku, ker - čez minuto bi se cevka prežgala m bi vse skupa jeksplodiralo ali pa bi vsaj spaček ostal za soncu samo trak ;a užaljena vihala vedno v tisti pušči. kjer se je videl v asfalta, tepihi rdečkaste prsti, kamenja in ničesar d ni gega. »Nekaj smrdi! »Daj! Daj!« »Ja. res!« »A spuščaš balončke?« »Ti se kar hecaj. Brane!« je nosek. »Kar naprej ti nekaj smrdi!« Sobi že nos in ustnice. »RES. SMRDI po GUMI! USTAVI, če ti rečem!« Brane sunkovito zapelje na neutrjeno gramozno bankino. da spačkovi amortizerji presunljivo zaškrip-Mejo. Butneva ven. Dvigneva pokrov: V MOTORJU JE GORELO. In se kadilo. In )e neznosno smrdeio. Obup. Daj vodo! A si zmešan? Boš še kaj drugega polil! Kdo je pa vodo še gasil avtomobilski motor? A si že kje ridel? razstava in prodaja pisarniške opreme in strojev OD 17 DO24. III. V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU ODPRTA VSAK, DAN OD9.D016.URE VABLJENI! m u rti a Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. Cesta JLA 2 TOZD TOVARNA OLJA »OLJARICA« BRITOF - z n. sol. o. Britof 27 Delavski svet TOZD Tovarna Olja Oljarica Britof v skladi z 41. členom, 7. odstavek in 149. členom Statuta, razpisni* JAVNA DRAŽBA — osnovnih sredstev »opuščeni mlin« na Bregu pn Kranju, ki bo v sredo, dne 2. aprila ob 10. uri, v sindikalni dvorani, TOZD Tovarna olja Oljarica Britof, Britof ♦? POGOJI: 1. : - izklicna cena za »opuščeni mlin« skupaj z. prizidkoma funkcionalnim zemljiščem je 604.597,00 din 2. : - mlin se sestoji iz treh nadstropij ter dveh prizidkom (Strojni del, stanovanjski del) prometni davek od prenosa nepremičnine ni vračun* v izklicni ceni. način plačila po dogovoru. kavcijo je potrebno položiti v višini l()rr od izklicne c** pred pričetkom javne dražbe na blagajni TOZD Oljarici Britof kavcija se položi v gotovini. pravico do nakupa imajo tako družbeno-pravne. chtil pravne osebe in fizične osebe. podrobnejše informacije o nakupu se dobijo v TOD Tovarna olja Oljarica Britof. 3.: - 4.: - 6.: -8.: - Upoštevane so določbe Zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ št. 53/76) in zakona o prometu z nepremičninami (Ur. 1. * 19/76) o prenosu družbene lastnine. Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) Na podlagi takšne ocene in ob polni podpori belogardističnega vodstva v Ljubljani se je Slavko Krek lotil zastavljene naloge: v okviru gorenjskega domobranstva organizirati četniško ilegalo, imenovano »slovenska narodna vojska«. Začel se je boj za pridobivanje ljudi. Gorenjsko domobranstvo je bilo v vseh pogledih podrejeno šefu gestapa na Bledu Pbrstererju. Le-ta je za neposredno poveljevanje določil šefa kranjske izpostave gestapa Ericha Dichtla, za poverjenika za politično linijo domobranstva pa obersturm-fiihrerja Messnerja. S posebno odredbo je Dichtl imenoval Slavka Kreka za poveljnika centra gorenjskega domobranstva, Janeza Ovse-neka za načelnika oddelka za obveščevalno službo, Alojza Perneta za propagando in Milana Amana za načelnika oddelka za policijsko-kri-minalne preiskave. Za kakšen politični program naj bi se borili gorenjski četniki v ilegali, kako naj bi bila urejana Slovenija po vojni in kako naj bi organizirali slovensko narodno vojsko, o vseh teh vprašanjih je Slavko Krek želel slišati mnenje vodilnega predvojnega gorenjskega politika senatorja Janeza Broda rja. Posestnik Janez Brodar je bil rojen 1. julija 1885. leta v H rastju pri Kranju. Kot zagrizen klerikalec je bil 1936. leta izvoljen za poslanca Kranjski plavogardisti in črnorokci na listi Slovenske ljudske stranke. Dve leti pozneje je bil izvoljen za senatorja (stara Jugoslavija je imela senat in parlament, poslance in senatorje. Polovico senatorjev je imenoval kralj brez volitev). Imel je še druge funkcije. Bil je predsednik Kmečke zveze in zastopnik Vzajemne zavarovalnice za Gorenjsko. Po okupaciji je vzdrževal najtesnejše stike z belogardističnim vodstvom v Ljubljani, ki je zrastlo i/ Slovenske ljudske stranke, kateri je pripadal. Ze 1942. leta se je pogajal z Nemci, da bi na Gorenjskem po zgledu Ljubljanske pokrajine ustanovili belogardistične vaške straže. Partizani so ga za to dejanje obsodili na smrt. Iskali so ga doma, toda Brodar se je skril in nato umaknil na Dunaj. »Spomladi 1944. leta se je vrnil na Gorenjsko in je Nemcem pomagal ustanavljati domobranske postojanke. Njegova dva sinova sta bila poveljnika domobranskih posadk, eden od teh v Voklem. Tretji Brodarjev sin, Milan, je bil kot nemški vojak zajet na ruski fronti. Tam se je priključil jugoslovanski brigadi, s katero je prišel v Jugoslavijo. Milan je padel kot Titov oficir v bojih za osvoboditev Zagreba maja 1945. leta. Oče in brata niso vedeli, da se Milan bori s petokrako zvezdo na kapi. K temu naj dodam še drobec osebnega spomina na Milana. Pred vojno sva tri leta skupaj hodila v kranjsko gimnazijo. Bila sva prijatelja. Tedaj se še nisem razumel na politiko in za vlogo njegovega očeta tudi med vojno nisem nikoli ničesar slišal. Dan pred odhodom v partizane decembra 1943. leta sem obiskal Kranj. Ko sem se vračal na železniško postajo, sem v mestu srečal Brodarjevega Milana. Več kot eno uro sem mu navdušeno pripovedoval o partizanih in mu zaupal, da bom naslednjega dne zvečer tudi jaz goščar. Tega nisem zaupal niti svojim staršem niti drugim sošolcem. Milan je bil edini, ki je vedel za to skrivnost. Med mojim pripovedovanjem o partizanih je molčal in kimal. Menil sem. da se zaradi osebne varnosti noče izjaviti niti za niti proti. Med vojno je bilo precej provokatorjev, ki so bili pripravljeni izdati ne samo sošolce in prijatelje, temveč tudi sorodnike. Razumel sem ga šele, ko sem zvedel, na čigavi strani je bila njegova družina in na čigavi on. Najmlajši proti bratoma in uglednemu osivelemu očetu. Bil je upornik v družini. Slavko Krek je po vojni v preiskavi natančno opisal svoje delo pri tajni preobrazhi gorenjskega domobranstva v slovensko narodno vojsko. Med drugim je opisal tudi svoj diplomatski obisk pri Brodarju na Dunaju: »Na Dunaju sem se nastanil v hotelu VVeisserhan. Brodarja sem obiskal na njegovem stanovanju v bližini univerze. Z njim sem se pogovarjal o položaju v Ljubljani in na Gorenjskem (zanj sem imel tudi Smersujevo pismo). Brodar naj hi se vrnil na Gorenjsko. . O političnem položaju v Ljubljanski pokrajini sem ga seznanil s precejšnjo rezervo in mu zlasti nisem omenil notranjih trenj v naših vrstah. Tudi mu nisem hotel prikazati domobranstva in partizanstva v Ljubljanski pokrajini kot dva nasprotnika, ki se borita na življenje in sm rt. > Na Dunaju sem razen z Brodar-jem prišel v stik tudi s političnimi ljudmi tedanjih ilegalnih strank in organizacij v Avstriji. V stik z njimi sem prišel popolnoma naključno, ker so se sestajali pri Brodarjevi gospodinji, lastnici večjega filmskega podjetja. Govoril sem s prejšnjim f&\ sednikom socialistične strank* danjim predsednikom Volksp*^ Z njimi sem se pogovarjal povsem o svetovni in notranji nea*l politiki. Bili so prvi, ki so mi ptf dali, da nemški sistem znotraj pe**l V pogovorih o Jugoslaviji niso «n gledali nanjo kot na državno-pr*** tvorbo; socialisti in drugi so aaSM pali stališče o združitvi Skrnavi Avstrije, vključno s Trstom Z Dunaja se nisem narom'* vrniti v Ljubljano. Po direktiv < J venske ljudske stranke, ki pa **\ rodila na mojo pobudo, bi ■* oditi v Švico, od koder naj bi Mj priti v London. Od škofa R«jh sem dobil toplo priporočilno za kardinala Innitzerja na D«MJJ Le-ta naj bi me po predvi oziroma nasvetu škofa Rc spravil v zvezo s Švicarskim k( tom na Dunaju. Po Roti informacijah je bil kardinal lov prijatelj. Načrt se je por ker Innitzerja ni bilo na Duna;,. pa si nisem upal na švicarski koor'j lat. Ze omenjeni avstrijski politik' mi odsvetovali vsak pristop k skemu konzulatu, ki je Nil strogo gestapovsko kontrolo Zato sem odpotoval r Dunava Ljubljano. Z Dunaja je odpoto tudi Brodar, ki se je nastanil Kranju. Vračal sem se prek Salt ga, kjer sem obiskal dr. Albina ša da. Smajd je bil interniran v hotelu brez straže ali polki nadzora in je dobro živel. (M Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI flHj.1. MARCA 1980 aaMM(lniw>-<'w< em **mmm-« MBSMSSSSaMSMSSSi Bdajk - V domu kulture na Golniku je bila v petek skromna, a prikupna *-ytdUev v počastitev mednarodnega dneva žena. S proslave, ki sojo pripra-i najmlajši, so žene poslale pozdravno pismo tovarišu Titu z željami za —rjinjo ozdravitev. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo ročnih in del; gobelinov, slik, vezenih prtov, pletenin, različnih okrasnih pred-*, manjkal pa ni niti doma pečen kruh. Izdelke za razstavo so prispevali oni, od najmlajših do odraslih, sodelovali pa so tudi bolniki iz Inštituta. Vi '- Foto: F. Perdan buri - Krajevna konferenca SZDL Vodovodni stolp je v četrtek, 6. marca tutor, pripravila v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organiza-ym akademijo v počastitev dneva žena. Za več kot 200 povabljenih žena *> kulturni program pripravili otroci iz vrtcev in osnovne šole Simon Jenko, tlom ZZB, WI in mladinci pa so te dni obiskali tudi vse starejše občanke. Urnike spomenic in druge, ki zaradi slabega zdravja niso mogle na akade-mp.fL.Mj - Foto: F. Perdan V«el in oblika — Ob dnevu žensk so na Jesenicah odprli zanimivo razsta-M Vozel in oblika. Sodeluje šestindvajset razstavljavk, ki prikazujejo tapi-dja. — Foto: F. Perdan 17 S položajem na diagramu 'M (VVADE - KORCNOJ; Bue-no* Aires, 19f>0) lahko prikažemo tesno medsebojno odvisnost blokade kot pozicijske postavke in tempa kot časovnega elementa igre. Beseda tempo je latinskega izvora in pomeni čas; v šahovski govorici jo pogosto rabimo. g4 + !! 4. hg4: + Kg5 in beli kralj mora odstopiti, nakar črni kralj osvoji kmeta in prodre v položaj belega. 2. ... 3. h:, b6 05 A A A mf A & A ■1 lit v n s. Položaj kraljev in kmetov je enak kot pri varianti po 2. a5? z eno razliko: na potezi je beli!. Gre torej za časovno razliko, ki pa je bistvenega pomena. 4. Kg2 g4 5. f4!! gf3: + e.p.! Edino slabo je 5. ... ef4:. zaradi 6. e5!! npr. 6. . . . f3 + 7 Kgl! (na 7. Kf2 sledi g.} + ! 8. Kf3: Kg6 in črni je uspel ohraniti ravnotežje) g.J 8. dfi in beli dobi. H. Kf,: 7. Ke3 Kgf. Diagram 37 Crni je bil v časovni stiski in je igral netočno. 1. ... Kg5? 2. b5! Kh5 3. a5!! Crni se je vdal. Beli je najprej blokiral kmeta bfi in ga nato sprostil, deblokiral. (»lavni namen tega je bil posredno eliminirati kmeta c7. Sedaj namreč na '{. ... ban: sledi 4 b6! cbfi: 5. d« in kmet d '»dkoraka neovirano proti osmi vrsti ter se hitreje spremeni v damo kot črni kmet na polju V izhodiščnem položaju na diagramu pa je imel črni naslednjo možnost 1. ... 2. a bo: bo! Tempo poteza, kajti črni se ho moral Ae pomuditi. da zaustavi kmeta 1)5. Na 2. a5? bi namreč sledilo g5! :). M Položaj je remi. Kmetje so zaustavljeni, kralja pa preprečujeta drug drugemu vdor na nasprotno stran tako, da se črni premika s polja g5 na h,r> in nazaj, beli pa s polja e.'} na fH in nazaj. TEMPO Šahovski pomen izraza tempo je morda še najznačilnejši za potezo, s katero dosežemo neko razvojno prednost in predamo dolžnost igranja nasprotniku, ki pa tega ne more izrabiti za izenačenje razvoja. To se pogosto dogaja v otvoritvi, npr. ko z napadom na vrednejšo nasprotnikovo figuro razvijamo svojo, medtem ko mora nasprotnik figuro umakniti, dostikrat na slabše mesto. Ribez vabi Gorje — Toplo vreme je že privabilo v ribezove nasade lastnike ribeza, ki ribez posebno skrbno obrezujejo. Ribezovi nasadi se hitro starajo in jih je treba nenehno pomlajevati. Leglo bolezni je prav v ostarelih vejah. Februarja je bilo v Gorjah precej strokovnih predavanj o negi in pomlajevanju ribezovih nasadov. Po livadah pa so že tudi tisti, ki nabirajo regrat. Prve regratove solate pa strokovnjaki ne priporočajo. Regrat iz ribezovih nasadov je sploh neužiten zaradi strupenih snovi, ki jih brizgajo v ribezove riasade. J. Ambrožič CD Popravek objave Gozdnega gospodarstva Kranj TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacijo z dne 4. marca 1980 Pravilen pogoj za zidarja je: končana šola v gospodarstvu ali pridobljena polkvali-fikacija. Za napako se opravičujemo! Razstava domačih jedi Škofja Loka — »Folklora ni le zbiranje narodnih pesmi, pripovedk, plesov in noš, ampak je tudi zbiranje domačih jedil; če hočeš narod spoznati, moraš z njim živeti, plesati, jesti, piti in uživati« - je na petkovi otvoritvi kuharske razstave, ki so jo pripravile škofjeloške z.adružnice. svoj oris zgodovine slovenske kuhinje zaključil znani škofjeloški kuharski strokovnjak Pavle Hafner. Zadružnice so ga poklicale, da jim je pomagal razporediti preko 230 domačih kmečkih jedi, ki so jih skuhale za razstavo. Več kot sto kmečkih žena iz vseh štirinajstih proizvodnih okolišev škofjeloške kmetijske zadruge je prispevalo domača jedila. Na razstavi so jih opremile z recepti, ob nekaterih so prikazale tudi posodo, v kateri so kuhale naše babice. Razstavo, ki so jo zadružnice pripravile ob dnevu žena in tako javnosti predstavile svoj trud in znanje, je poleg predstavnikov škofjeloške kmetijske zadruge, predsednika škofjeloške občinske skupščine Viktorja Zaklja. predstavnic zadružnic iz Vrhnike, pozdravila v imenu zadružne zveze Slovenije in Jugoslavije Mara Rubena, ki je dejala, da je že lanska razstava ročnih del našla odmev v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru in tudi letošnja predstavlja prijetno presenečenje. Domača kuhinja pripoveduje o narodovi zgodovini, le brati je treba znati, pravi Pavle Hafner. Podobne razstave dopolnjujejo naše znanje o domači kuhinji. Cesto pridejo na razstave jedila, za katere morda nismo vedeli. Tri četrtine domačih jedi, ki so jih pripravile škofjeloške zadružnice, so naše narodne jedi. nekaj je takih, ki so prišle od drugod. Etnične meje se pač ne ujemajo s kulinaričnimi. Tako potico, našo pravo narodno jed, najdemo tudi v Istri. Ali pa kislo zelje, za katerega menimo, da je naša narodna jed, pa je k nam prišlo s Kitajske, medtem ko je kisla repa naša narodna jed. Še vse polno zanimivosti nam lahko na-trese Pavle Hafner. Tudi pikre, kot tista, da so kranjske klobase izginile iz naših kuhinj. Mesarji jim dajejo najrazličnejša imena — domače, kmečke... — da se lahko izognejo nadzoru, saj pravih kranjskih klobas ne delajo več. Potice, celo s suhim sadjem, štruk-Iji z najrazličnejšimi nadevi, mešte. sok, medla, aleluja, češnjevec. pa prešce, poprtnjak, še in še bi lahko naštevali jedila, ki smo jih videli na razstavi. Marsikdo prvič. Ob spoznanju, kako pestra in bogata je kmečka hrana, se nam je zazdel naš sodobni jedilnik še bolj okleščen. Zrezek, malo krompirja, solata in kosilo je tu. Vsak dan slično. Celo obar ne kuhamo več. Pozabili smo. kako dobre so domače kmečke jedi, naš okus je pokvarjen, saj mislimo, da žganci, medla, mesta niso dobri. Morda so škofjeloške kmečke žene vzbudile zanimanje za domačo kuhinjo, morda bo naše jedilnike le popestrila katera jed z razstave. - M. Volčjak Samotna hribovska cerkvica sv. Ahaca nad Koliščem (32. zapis) Hribovska pota so zdaj že kopna in zato mi je bilo mogoče priti tudi do Kališča v severnem bregu doline Crne. Neznatne vasice, malokomu znane in še redkeje obiskovane. A z bridkim spominom na 28 padlih borcev Kamniškega bataljona . . . KALIŠE - KALIŠĆE Najbrž bo bolj prav Kaiišče. ne pa narečno Kališe. V duhu slovenskega jezika — pač glede na izvor besede — se odločimo za Kaiišče (kal. kaiišče plitva kotanja s stoječo vodo ali razmočen močviran kraj, največkrat na pobočju — no, ta druga oznaka se točno ujema s kakovostjo zemljišča v vasi. nad in pod vasjo — dne 3. t. m. se sem to videl na lastne oči!), kot se bomo najbrž složno odločili tudi za Prisojnik. ne pa za ljudsko izgovorjeni Prisank. Saj ima gora vendar, tako zelo prisojno južno pobočje. Fonetično pisanje krajevnih imen in osebnih priimkov nam je. vsaj v preteklosti, narodnostno zelo škodovalo. GORSKA IDILA Ki adarkoli me ,je pot peljala z vrha Črnivca l9ll2mNm), mejnega prehoda s Štajerske na gorenjsko stran (razvodje Savinje in Kamniške Bistrice), sem vselej občudoval trdoživost slovenskih kmetov, ki so si postavili svoje domove v taki strmini, na jugozahodnem obronku Kranjske rebri ( I43fi m Nm). Njiv je v teh mokrotnih bregovih bolj malo in še s teh splakujejo prst nešteti studenci in studenčki. Več je travnikov, senožeti in pašnikov. Lep kos kruha dajeta domačinom Kali-šanom gozd in delo v rudniku kaolina v Crni. Slej ko prej pa je Kaiišče. ki šteje blizu 70 stalnih prebivalcev, odročen kraj. Zasilen kolovoz vodi le do prvih hiš. naprej k vaški cerkvici sv. Ahaca, pa je le blatna strmina. Sicer pa so Kaiišče včasih veljale le kot zaselek na peš poti iz Podloma v Crni na Volovjek (1029 m Nm). gorski prehod v dolino štajerske Brložnice in do Luč ob Savinji. Kališani imajo svoje hiše kar lepo razložene na manjših terasah v strmini; sosedje pa so si daleč . . . POMNIK NOB Stopil pa sem do hiše. ki nosi številko 10. Kajti prav tu -na travnatem pobočju pod vasjo - so se dne 19. januarja, v najhujši zimi. spopadli borci Kamniškega bataljona z Nemci, ki so pridni s svojo motorizacijo od ka- mniške in štaierske strani prav v Kaiišče. Nemci so v zimi 1942 — 4.1 nenehno zasledovali Kamniški bataljon, kajti v letu 1942 je ta partizanska enota dosegala velike uspehe. Saj je tudi uspešno mobilizirala slovenske fante, ki so jih Nemci klicali v vojsko pa tudi vse one, ki so kot nemški vojaki prihajali na dopust, so brž povabili v svojo sredino. Za zagrizene zasledovalce naših borcev je bilo to dovolj izziva. Ko pa se je Kamniški bataljon zadrževal v Kališču. se je našel izdajalec, domačin Grega Sušnik. Le-ta je prepričal stražo, da mora iti v Kamnik po zdravila. V resnici pa je šel po Nemce . . . Nemška premoč je bila tolikšna, da je v spopadu padlo kar 28 borcev. 18 pa jih je bilo ujetih. 14 pa ranjenih. Le z največjimi napori se je glavnina Kamniškega bataljona prebila iz obroča — v zasnežene strmine nad vasjo. Eden od vzrokov za tako hude izgube na partizanski strani tiči pač v razmeroma velikem številu komaj mobiliziranih novincev, ki niso bili vojaško izurjeni in še neoboroženi. pa tudi hudih naporov partizanskega vojskovanja niso bili navajeni. Na mestu spopada stoji danes zeio lep pomnik, odkrit 24, 5. 1959. Načrt zanj je napravil Bogomil Rot. — Na spomeniku je vklesanih le 14 imen znanih partizanov, druga imena padlih niso znana. Pomembno besedilo je vklesano v bel marmor: -i Tu je 19. 1. 1943 padlo 28 borcev Kamniškega bataljona. Nekoč je smrt bila poslednja pot, a vasa — zmagovalni je pohod. Še pripomba: izdajalec Grega Sušnik, ki je bil neposredno kriv za toliko smrti slovenskih fantov in požiga domače vasi je bil po osvoboditvi kaznovan s smrtjo. SAMOTNI AHAC Kaiišče pa ni kar tako. Saj ima tudi svojo cerkvico sv. Ahaca — vojščaka mučenika. Resda le podružnično — v cerkvenem oziru sodi vas k fari Gozd onstran doline. — Tudi ime kjer stoji kališka cerkvica je lepo: Krasna reber (9(Mi m Nm). Cerkveno stavbo s poznogotskimi in zgodnjebaročnimi prvinami omenjajo že leta 1526. Po tradiciji je bil okrog cerkve zgrajen »turški tabor«, a sledov danes ni več. Zanimivost cerkvene notranjščine so slikani oltarji, katerih avtor je Janez Potočnik iz Krope. Za revne cerkvice je bil slikan oltar pač neskončnokrat cenejši kot masivno rezbarsko ali kamnoseško delo. Škofjeloške zadružnice so nas že drugič prijetno presenetile. Po lanski razstavi ročnih del, so nam letos prikazale pestro in bogato domača kuhinjo. Sto kmečkih žena je za razstavo skuhalo kar 230 domačih jedi. — Foto: F. Perdan A. Dvanajsto evropsko mladinsko hokejsko prvenstvo skupine B Jugoslovani ponovili uspeh iz leta 1977 JESENUK — Avstrija, Jugoslavija in Bolgarija. Tak je vrstni red najbolje uvrščenih mladinskih reprezentanc na dvanajstem evropskem prvenstvu skupine B. Avstrijci so zasluženo prvi. Jugoslovani so z drugim mestom ponovili uspeh iz leta 1977. Takrat so bili v Španiji srebrni. Bolgari, ki so pričakovati zlato, pa so komaj tretji. V dvorani Podmežakla je vrstni red najboljših skoraj tak, kot so si ga upali napovedati hokejski strokovnjaki. Nič ni kazalo, da bo priilo do presenečenj. A vendar je drugo mesto jugoslovanske pomlajene reprezentance lep mednarodni uspeh. Ze v igri z Bolgari v prvem srečanju so presenetili vse s svojo borbenostjo. Borbenost so nadoknadili za slabo tehnično znanje. Bolgari so tretji. Prav Bolgari iz Jesenic odhajajo razočarani, saj so pričakovali, da bodo osvojili prvo mesto. Najboljši iz B skupine namreč v novi sezoni igra v skupini A. To bodo Avstrijci, ki so pokazali med vsemi osmimi reprezentancami najbolj tehnično igro. JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA 1:4 JESENICE - Jugoslavija : Avstrija 1:4 (1:1. 2:0, 1:0). Strelci za Jugoslavijo — Cizmadzija. Jugoslavija — Bolta, Tičar. Pajič, Borse, Zidarevič, Potokar, Lajovec, Burnik, Pe-stator, Schwentner, Beriback, Radovič, Komelj, Cizmadzija, Piterski. Gorenc. Spal, Orlic, Lah. Jugoslovanski mladinci v prvi tretjini tega srečanja niso in niso mogli oblikovati igre, ki sp jo pokazali v tretji trejini proti Bolgariji. Nafti severni sosedje so jih presenetili ze v drugi minuti in povedli. Jugoslovani so izenačili šele proti koncu te tretjine. V drugi so bili boljši. Imeli so kar trikrat igralca več in enkrat tudi dva, toda priložnosti za zadetek si niso mogli ustvariti. Avstrijski mladinci so se dobro borili in do konca srečanja Ae trikrat zatresli mrežo natega vratarja. Le nekaj minut pred koncem srečanja je prišlo do fizičnega obračunavanja in sodniki so na kazensko klop poslali po tri igralce iz vsake reprezentance. Pretep so začeli nafti, ki se niso mogli sprijazniti s porazom. D. Humei Prvi mednarodni hokejski turnir za pokal Thaver Tutt Zmaga in remi modrih LJUBLJANA - Ob petdesetletnici hokeja v Jugoslaviji in petintrideseti obletnici osvoboditve Ljubljane se je v hali Tivoli začel močan mednarodni hokejski turnir. Na tem turnirju, ki je pod pokroviteljstvom skupščine občine Ljubljana, nastopa deset reprezentanc, ki niso nastopile na olimpijskem turnirju v Lake Placidu. V soboto je bila v Ljubljani slovesna seja, na kateri so prvo zlato plaketo podelili predsedniku republike Josipu Brozu Titu. »Pol stoletja hokeja na ledu je prilika, da se zahvalim vsem športnim delavcem in igralcem, ki so vsak prispevali svoj delež nafti domovini«, je d slovesne otvoritve p odbora hokejske zveze Jugoslavije Borut mednarodne hokejske zveze Marjana Luxa je tekmovanje odprl predsednik skupščine Ljubljane Marjan Rožič. Že dopoldne so se začeli prvi spopadi, največ zanimanja gledalcev pa je pritegnilo srečanje nase vrste z reprezentanco Kitajske. Kitajski reprezentantje so bili trd oreh našim. po svojih močeh - za razvoj hokeja v nas, domovinu j. dejal v uvodnem govoru ~ Prfd?edn"1 izvr*nega MikUvci"č"~Por,™,,, , govoru Mana JUGOSLAVIJA : KITAJSKA 3:3 LJUBLJANA - Jugoslavija : Kitajska 1:2, 2:0). Strelci za Jugoslavijo: pozdravnem Prusnik, Kovač, Savič, Vidmar, Horvat, Hafner, Kavec, Pavlic. V imenu pokrovitelja je prvi med narodni hokejski turnir za pokal Thayer Tutt v Ljubljani odprl pred sednik skupščine občine Ljubljana Marjan Rožič. - Foto: F. Perdan 3:3 (0:1 Seklej, Klemene, G. Hiti Jugoslavija: Pretnar, Lap, Ščap, Razinger, R. Hiti, Petač, G. Hiti. Pristov, Sekelj, Lepša Betic, Klemene. prvih minutah so reprezentantje Kitajske pokazali, da jim hokejska igra ni tuja. Bili so boljši nasprotnik od modre vrste. Nafti so v prvi in drugi tretjini delovali zmedeno, saj s ploščico niso vedeli kaj bi počeli. Pravo vrednost so Jugoslovani pokazali Aele v zadnji tretjini. V tej so dobro igrali in če bi bili strelci le nekoliko prisebnejAi, bi lahko tudi zmagali. Ostali izidi - Avstrija : Italija 4:4, NI)R : Danska 15:3, Švica : Madžarska 9:3. JUGOSLAVIJA l AVSTRIJA 9:2 LJUBLJANA — Jugoslavija : Avstrija 9:2 (5:1, 2:1, 2:0). Strelci za Jugoslavijo: Horvat 3. Klemene, Hafner. R. Hiti. Petač. Kavec, Razinger. Jugoslovani so se tokrat predstavili v drugačni luči kot s Kitajci. Ze v prvi minuti so proti Avstrijcem povedli z 2:0. S tako igro so nadaljevali in na odmor odAli s r»rednostjo Atirih zadetkov. Tudi v preosta-ih dveh tretjinah so nafti prekaAali Avstrijce, saj so jih popolnoma nadigrali. Zasluženo so jih visoko premagali. Ostali izidi - Kitajska : Bolgarija 7:2. Francija : Danska 3:2, NDR : Madžarska 12:1. V A skupini vodita Jugoslavija in Kitajska, ki imata po tri točke, v skupini B pa NDR s Atirimi točkami. D. Humei Smučarski skoki Škrjanc in Kešnar zmagala na Obirskem . OBIRSKO - V tem slovenskem kraju na avstrijskem KoroAkem je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje, kjer so poleg skakalcev iz Avstrije nastopili tudi tekmovalci iz Atirih slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli skakalci kranjskega Triglava in Predmeje. Pohvaliti pa velja tudi mlade skakalce domačega kluba, ki napredujejo. Kranjski Triglav ima pokroviteljstvo nad tem klubom v dolini pod Obirjem v bližini Železne Kaple. Oba kluba tesno sodelujeta, trenerske posle pa vodi na Obirskem kranjski trener Brane Finž-gar. Rezultati: cicibani — 1. BoAtjan Likar, 2. Leo Minsko (oba Predmeja), 3. Borut Dežman, 4. Primož Batistič, 5. GaAper Ankele (vsi Triglav); mlajfti pionirji — l.Jože Keftnar. 2. Mitja Vidmar (oba Triglav), 3. Matjaž Zupan (Triglav-Križe), 4. Primož Likar (Predmeja), 8. Gregor Rančiga (Triglav); starejfti pionirji — 1. Martin Skrjanc, 2. Borut Dolenc, 3. Jože Jagodic (vsi Triglav); mladinci — 1. Branko Bizjak (Predmeja), 2. DuAan Rijavec (Lokve), 3. Franc Zorman (Triglav); člani - 1. Danilo Pudgar (Predmeja), 2. Darjo Gruden (Lokve), 3. Metod Černigoj (Predmeja). J.Javornik Eržen najboljši v Planici PLANICA - Jeseniški smučarski delavci so v nedeljo organizirali na 60-m skakalnici predzadnje letošnje tekmovanje za pokal SRS v konkurenci starejših pionirjev. Zanesljivo je zmagal Eržen iz Zirov, ki si je s to zmago že zagotovil prvo mesto v letošnjem tekmovanju za pokal SRS. Njegov edini resni tekmec Poljane iz Križ je tokrat povsem odpovedal, saj je bil Aele 14. V zadnjem tekmovanju, ki bo prihodnjo soboto prav tako v Planici, ima Poljane samo Ae teoretične možnosti za naslov pokalnega prvaka Slovenije. Tudi v ekipni konkurenci v sad njem kolu ne bo prišlo do spremembe. Kranjski Triglav, ki nastopa z največ tekmovalci, zanesljivo vodi. Rezultati: 1. Eržen, 2, Kavčič (oba Ziri). 3. Novak (Ilirija). 4. Česen (Triglav). S. Peljhan (Jesenice. ... 8. Melin (Triglav), 9. Dolar (Jesenice, 11. Štirn. 12. Silar (Triglav), 13. Mur (Ziri). 14. Polanc (Tri glav-Križe). 15. Semenič, 16. Cimžar Slatner (vsi Triglav). 17. J.Javornik Opravičilo udeležencem teka Na prvem teku Treh i TD Kranj-obmejno telo- voz-lorali 4 VMm Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti PinufV* Pripravili v domu družbenih organizacij prisrčen sprejem za svojo krav* Nuio Tome. V prisrčnem pogovoru je naša olimpijka povedala vrstTZ mivosti z letošnjih tekmovanj, sokrajani pa so ji za dosežene uspehe unti skromno priznanje ter ji zaželeli več sreče na prihodnjih nastopih, ffrj Svetovni alpski pokal Soliden nastop naših OBERSTAUFEN - Andreas Wenzel iz Liechtensteina je zmagovalec Šestega veleslaloma za svetovni moAki pokal. S to zmago je Wenzel priAel tudi v vodstvo skupnega seAtevka v svetovnem pokalu. V tem veleslalomu so se nafti dobro odrezali, saj je Kuralt na dvanajstem mestu. Križaj je Atirinajsti, medtem ko je Ziblerju le za las ušla prva točka v svetovnem pokalu. Bil je izvrsten sedemnajsti in si ponovno izboljšal FIS točke. Razplet v tekmi je bil zanimiv. Najboljši čas v prvem nastopu je ime Švicar Luthv, ki je vodil pred VVenzlom za trinajst stotink sekunde. Na odličnem tretjem mestu pa je bil vedno boljši Norvežan Halsnes. V tem nastopu je presenetil Avstrijec Steiner, ki se je z dokaj visoko startno Atevilko prebil na četrto mesto. Nasploh pa so imeli največ svojih tekmo-. valcev med prvo petnajsterico prav Avstrijci. Zanimivo je, da je prvi favorit Stenmark imel Aele deveti najboljši čas. Za vodilnim Luthvem je zaostal kar sekundo in pol. Tudi nasi niso najbolje opravili ta prvi nastop. Križaj je bil Atirinajsti, Kuralt pa sedemnajsti. Še najbolje se je odrezal Janez Zibler, ki je Ael na razrito progo zelo hitro. Dobro je speljal vse pasti in bil na odličnem triindvajsetem mestu. Predčasno tekmo morala končati Strel in slalomsko uvrstitev v letošnji Križaju spet ni Alo tako kot bi bilo trtssA zgornjem delu je bil prepočasen, a imm je bil v spodnjem delu dovolj hiter, 4* * ostal v prvi petnajsterici. Svoj aajksP nastop pa je opravil Janez Zibler. Le ah) mu je ušla prva točka v pokalu. Janei i« » zapravil v prehodu v najstnnejsi uel snfi saj ga je zaradi prevelike hitrosti mms* preveč v spodnji del vratic. Ta napak«« je stala uvrstitve med petnajst najbolj** Rezultati - 1. W en zel (Liechteasn* 2:14,93, 2. Lilthv (Švica) 2:15.12. 3. Sn» mark (Švedska) 2:15,50. 4. Steiner {.Krt* ja) 2:15.67, 5. Halsnes (Norveška) Mi* 6. Gaspoz (Švica) 2:16,4». 7. Enn (AvtfnjN 2:16.73, 8. Zeman (CSSR) 2: l«,M*iJ>jsit sky (Avstrija) 2:17,27, 10. Ph. Mahre (SvicarT:27,60, 4. Patrakejeva (SZ) 1:*U 5. Pelen (Francija) 1:28.75. 11. ZavaO* (Jugoslavija) 1:30.33. Slovensko prvenstvo v plavanju za ml. pionirje B Pionirji Triglava prvaki Slovenije KRANJ — Zimski bazen je dva dni gostil najboljše slovenske pionirje in pionirke, ki so se borili za posamične in moAtveni republiški naslov. Obenem pa je bilo to tekmovanje tudi prvenstvo slovenskih Šolskih Aportnih društev. Za naslove se je v kranjskem bazenu potegovalo nad osemdeset tekmovalcev in tekmovalk iz dvanajstih slovenskih plavalnih kolektivov in iz petintridesetih šolskih športnih društev. Moštveni naslov je v rokah pionirjev Triglava iz Kranja, saj so bili v konkurenci mlajših pionirjev in pionirk B najboljši. V skupnem seštevku so prehiteli mariborski Branik za sto točk. Najboljši rezultat je na 1500 m kravi postavil mladi Mariborčan Matjaž Koželj. Z 20:32,0 je postavil nov državni rekord za mlajše pionirje B, v vmesnih 800 m pa še z 10:34,1 slovenskega. Tudi ostali pionirji in pionirke so plavali odlično, saj so dosegli najboljše letošnje zimske rezultate. Moštveni vrstni red — 1. Triglav (Kranj) 12.293, 2. Branik (Maribor 12.193. 3. Ilirija (Ljubljana) 10.738, 4. Ljubljana 9.584, 5. Olimpija (Ljubljana) 4.927. Reprezentantje Kitajske so na uvodnem srečanju z našo reprezentanco nn nazali dobro hoke/sko igro. Jugoslovani so se morali krepko potruditi, da so s foSf^SSSS^ Gnrazd mj* btl str(,lt'c ******:adetko za modr(' - Streljanje Memorial Staneta Košnika KRANJ — Kranjski strelci so pripravili prvo spominsko tekmovanje za memorial Staneta KoAnika, ki je umrl februarja lani in je bil eden od začetnikov strelskega športa v Kranju. Leta 1929, ko je bilo v Kranju ustanovljeno strelsko druAtvo, je bil aktiven v tej organizaciji. Po vojni je sodeloval pri novi organiziranosti strelstva na Gorenjskem in v kranjski občini. Ril j«' učitelj in . vzgojitelj, razen tega pa priznan organizator tekmovanj, pa tudi sodnik. Stane KoSnik je veliko prispeval k uspehom kranjskih strelcev. Prvega tekmovanja so se udeležili strelci iz Škofje Loke, Kamnika, Velenja, Olimpije iz Ljubljane in Kranja. V streljanju s standardno zračno puSko so bili najboljši Kamničani, v streljanju z zračno pištolo pa Velenjčani. H. Malouli /Vn 2(X) metrov delfin je na republiškem />rrenstvu v plavanju za mlajše pionirke R zmagala triglavanka Kalanoyq. Od leve proti desni: Godina (2). Kalan (I). Škafar Ci). - Foto: F Perdan Rezultati — pionirji — 200 m delna -Koželj (Branik) 2:51,1, 2. Obersnel (Ilin* 3:19,1. 3. Karadža (Fužinar) MENA** Jocič (Triglav) 3:40.8, 100 m kravi - ■ Karadža (Fužinar) 1:15,7, 1 K*** (Olimpija) 1:18,4, 3. Obersnel (1b"J* 1:19,6, 5. B. Rus (Triglav) 1:10.6. !•»• prsno: 1. Koželj (Branik) 1:20.1. 2-1:38,4, 3. Demšar (oba Triglav) 1:1*1 200 m mešano: 1. Koželj (Branik) !»!■♦ 2. t.Josič 3:12,0, 3. B. Rus (oba Trifton 3:14,1, 1500 m kravi: 1. Koželj (*rtt*> 20:32,0 (rekord SFRJ za ml. pionir* Bi i Drašler 23:10,9. S. Kurnik (oba OluafPJ 23:31,6, 200 m kravi: 1. Koželj (Brank 2:27,6, 2. Karadža (Fužinar) 1:411* Drašler (Olimpija) 2:49.2. 4. Vene (Tri|fcw 2:55,8, 200 m prsno: 1. Koželj (Br*sA> 3:12,5, 2. S. Jocič 3:12,6, 3. Deaašsr [m Triglav) 3:31,5, 100 m hrbtno: 1. K«r*A 1:27,4. 2. Drašler (oba Olimpija) 1:211* Jerkovič (Ilirija) 1:31,8, 4 x 100 m »«*••* 1. Branik 6:00,1, 2. Triglav I «:1M. V Ilirija 6:26,4, 400 m kravi: 1- K«*t '(Branik) 5:15,4. 2. Kurnik »:50.0, 1. Drsak* (oba Olimpija) 6:04,0, 5. B. Rus (Tngkn< 6.09,2, 200 m hrbtno: 1. Kurnik 3:64.4. t Drašler (oba Olimpija) 3:10.6. 3. J«fW (Ilirija) 3:18,3. 5. Vene (Triglav) 3:171 100 m delfin: 1. Koželj (Branik) 1:1111 Karadža (Fužinar) 1:30.5. 3. Oberas* (Ilirija) 1:32,0. 4. B. Rus (Triglav) 1:111 4x100 m kravi: 1. Branik 5:31.11 Triglav I 5:38,1. 3. Ilirija 5:53,8; pionirke — 100 m prano: 1. SlaW (Branik) 1:36,0, 2. Savinšek (Ti4g**rt 1:36.3, 3. Bezjak (Ptuj) 1:38.2. 200 m o>*§» 1. Kalan (Triglav) 8:60,0, 2. Godina (Br» nik) 3:54,2. 3. Škafar (Celuloaar) 4:011 4 x 100 m kravi: 1. Branik 6:06.8, 1. Tn-glav 6:17.8. 3. Ljubljana I 6:20.0. 10* a kravi: 1. Godina (Branik) 1:16.2. 2. Mara* čič (Ilirija) 1:16.6, 3. Savinšek 1:19,6, 200 m mešano: 1. Savinšek (Triglav 3:06,1, 2. Godina (Branik) 3:12.1. 3- Kaki (Triglav) 3:17,6, 800 m kravi: I. SaviaaH (Triglav) 11:48.2, 2. Godina (Brank' 12:29.8. 3. Kalan (Triglav) 12:45.1. SOI* kravi: 1. Godina (Branik) 1:41.1 ! Savinšek (Triglav) 2:47.5. 3. Martitfv (Ilirija) 2:56.6. 200 m prsno: 1. Slab* (Branik) 3:29,9. 2. Bezjak (Ptuj) 131.1 I Kalan (Triglav) 3:33.2. 100 m hrbtno. 1 s* vinšek (Triglav) 1:26,6, 2. Martinčič (Ilir. ja) 1:30.1, 3. Godina (Branik) l JVi 4X100 m meAano: 1. Branik 6:31.».! Triglav 6:45,9. 3. Ljubljana 7:03.3, 406» kravi: 1. SavinAek (Triglav) 5:42.0. 2. G«, dina (Branik) 5:44,9. 3. Martinčič ffMN 8:10,4, 200 m hrbtno: 1. SavinAek (Triftavi 3:04,2, 2. Martinčič (Ilirija) 3:11.1. J Koemut (Olimpija) 3:23.9. 100 m drifta 1. Godina (Branik) 1:37.7. 2. Kalan (Trt. glav) 1:45,1. 3. Toplak (Celuloiar) 1:«4U ___. n.HusjN. JJEK, 11. MARCA 1980 21. STRAN. G L, A Tekmovanje delavcev upravnih organov Tržičani zmagovalci tTAlI VEH - Nad 250 tekmovalcev je **ftsln M letošnjih 17. zimskih športnih M fcisrcti upravnih organov občin Issorljica, Jesenice, Kranj. Kam-*, lifili in Skorja Loka. ki je bila S*j*ar(e»e Radovljica); ženske nad 35 let: i rranrstaik (Radovljica), 2. Mrkalj Laka). 3. Snabl (Kamnik); moški S« k* 1. Kosir (Jesenice). 2. Rant Vb Laka), S. Cenček (Jesenice); moški •K 41 let: 1. Cuenik, 2. Benedik (oba Vlnfta), I. Vali« (Skorja Loka); sanka- ?i - krnske do 35 let: 1. Pobezin (Tržič). Ca* (Kkofla Loka), S. Rutar (Kranj); Mtasi U let: 1. Faganelli (Trsi«), 2. VaM (Isaaafk), 3. Skodlar (Radovljica); Nki e* 44) let: 1. Bertoncelj (Tržič). 2. Ud) (laaavlttea), 1. Rant (Skorja Loka); **fti asi 40 let: 1. Ahaci« (Trti«), 2. Ho-^•ktf> Loka),}. Racman (Kranj); fese« L Trti«, 2. Skorja Loka. 3. Ra-Mka, 4. Kranj, S. Jesenice. 6. Kamnik Tffaajih Ocaaaastsr prihodnjih iger bo skupsči-*• efase Kranj. Športno srečanje bo naj-•*)darja M Jezerskem. P. Pokom Krajani na snegu r VASA PISMA IMss v kranjski krajevni skupnosti Slat - Dndovka je dala pobudo, da bi • bspai takrat m spremembo — imeli » h »ekaoraaja v balinanju, kegljanju in Sneta - pomerili na snegu. Domenili * s m veleslalom, ki so ga organizirali iNaUssaieljo, 2. marca, na Zelenici. .Hir krajanov je bil nad pričakovanji. Vdsjs 72 tekmovalcev, uvrščenih pa je V Mirih skupinah so tekmovali: Si* Miki do 25 let, moški od 25 do 40 »saeakiead 40let. H taiatrh je zmagala Sabina Kern s Sa 40,47, draga je bila Ani Zevnik 'Uh tretja Slava Kompare (40,30), Vi Tasjs Geč (47,09) in peta Ani Da-b^UMO). r4 asskik do 25 let je bil najhitrejši ••taTrtsn (33,35) za njim pa so se uvrsti-1 Kare 0Wak (33,52), Brane Rakove« Kit), Dnsaa Mostrokol (34,99) in Ivo »ri asskik od 25 do 40 let je bil najhitrej-»lisaTlaler (33,88), 2. Janez Kompare Krt), t Stojan Sekne (35,08), 4. Nejc Ksfca (17,17) in 5. Zlatko 8mrdelj (38,25). *M ssitlnti nad 40 let pa je bila uvrstitev Sestaja: 1. Julij Bertoncelj 635.08), 2. 'tat iskavec (S0.33). 2. Franc Vrhunc *JJ),4. Iran Carman (45.88) in 5. Milan <*k#ric (47,78). »rt eriaravi proge na Zelenici in pri mer-> »sov so pomagali «lani S K Tržič, fjlr-*-^ ia Drulovčani so zadovoljni 'b« rrajhn prvim tekmovanjem in pra-Vup bodo odslej organizirali vsako V |s aorda se to: vsi nastopajoči so Ssu prevoza in žičnice krili sami. Le S*ae, ki so jih dobili po trije najboljši v Natašini in prehodni pokal za najbolj-'hiifcsl čas (tokrat ga je osvojil Vinko THas), je prispevala krajevna skupnost. D. I). PREMALO OBVEŠČENI Ze novembra lani sem posla/a svetu krajevne skupnosti Planina dopis s prošnjo za pojasnilo. kj< bo trasa nove rekonstruirane ceste l. maja. ki bo povezovala mesto z novim mostom pri Cir čah. kako bo urejen promet in kako bo z zelenicami. Predlagala sem, naj nas o tem obvestijo ali na zborih občanov s ceste 1. maja ali v glasilu krajevne skupnosti. Kako bomo žii. Dslenc J. (p. Kav«i«, Skorja Loka) »Imrl. (Heroja Grajzerja. Trti«) vsi po ■Mat U repsMieko prvenstvo sta se uvrstila OrisVa, /Brege pionirke: 1. Omejc Marija M.nažgsr, Lesce) 7 točk, 2. Cencelj **e«. Jenko, Kranj) 4 točke, 3.-4. Sa-•* Aaa U. B. Tito. Predoslje) in Sekulič reh(A.T. Linhart, Radovljica) 3,5 točke; U nsmMisko prvenstvo sta se uvrstili NakkiCaaeelj. stoji shalrjl:' 1. Bučan Uro* (S. in J. Jate, leaevr) 8 točk, 2. Pazlar Marko ; Cakr, Jesenice) 7 to«k, 3. Sučur w — ' , ?ajafc» (P, V orane. Jesenice) 6,5 točk, 4. 11 j _ _ _ | • • _ • _ • • mafiBS&&& v Radovljici gradijo Seatoe) I točk, t. Bernik Mateja (Gorje) 5 tftka. S. B. Iskanja vodijo v vrh Milan Malovrh pripoveduje o svojem fotografskem iskanju in o delu tržiškega foto kluba Tržič - »Ja, o foto klubu vam prav lahko kaj povem, o sebi pa res ne bi rad govoril,« se brani Milan Malovrh. Skromnost je lepa čednost, ampak pretirana včasih lahko tudi škodi, mu dopovedujem. »No, prav,« se naposled da prepričati, »ampak samo toliko.« In pokaže s palcem in kazalcem približno pet centimetrov, kolikor bi največ smel meriti stolpec v časopisu. Milan Malovrh je član foto kluba v Tržiču šest let. Ze v osnovni šoli ga je fotografija silovito privlačevala. Potem pa ga je Janko Krmelj. predsednik, nagovoril, naj se vključi v klub. v katerem bi se lahko veliko več naučil kot sam. Pričakovanje mu je klub resnično izpolnil. Pogovarjal se je z drugimi, bolj izkušenimi Člani in se izpopolnjeval. »Začetek je bil težak,« se spominja. »Ne veš, katere teme bi se lotil, katere slike bi poslal na razstavo. Potem se počasi navadi* na žirijo, čeprav ne delaš zanjo. Seveda si vesel vsakega priznanja, spodbude, a mislim, da kljub vsemu moraš delati zase, za lastno zadovoljstvo.« Nagrad je dobil že več. O njih ne mara govoriti, kot hi ne bile pomembne. Ali pa »prave« nagrade še ni bilo? »Res je. Nisem še dosegel tiste ravni, ki bi jo rad,« pojasnjuje. »Nisem še zadovoljen.« Milana Malovrha najbolj pritegnejo motivi i/, športa V njem je veliko gibanja. Dela v »zum« tehniki, s katero se da kljub statičnemu motivu ustvariti dinamiko, napetost. Največ fotografij je črno-belih. v zadnjem času pa se poskuša tudi v barvni tehniki. »Žal imam premalo časa, da bi se ji bolj posvetil. Sodelujem namreč še v filmskem klubu Tomo Križnar in pri organizacijskem delu v obeh klubih, rad pa zaidem tudi v družbo, se pogovarjam s prijatelji.« »Kaj vas bolj zaposluje: fotografija ali film?« V Vrbnje najprej cesta Radovljica - Družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v krajevni skupnosti Radovljica načrtujejo tudi v Vrbnjah. kjer naj bi po zazidalnem načrtu postavili 49 zasebnih stanovanjskih hiš. Občani in krajani Vrbenj niso proti predlogu, da bi v Vrbnjah gradili, vendar pred gradnjo zahtevajo, da se uredijo vse tiste zadeve, ki bi lahko gradnjo kasneje motile. Tako sta svet in vaški odbor Nova vas predlagala, da se lahko izda soglasje k zazidalnemu načrtu Nova vas, Če investitor najprej razširi dostopno asfaltirano cesto od odcepa Radovljica—Nova vas—Vrbnje v širini več kot štiri metre. Novo naselje mora biti tudi povsem komunalno urejeno: asfaltirane morajo biti vse ceste, postavljena javna razsvetljava, vodna napeljava, kanalizacija in urejene zelenice. Zemljišča se bodo oddajala le po kriterijih stanovanjske zadruge Radovljica Dom, saj gre v Vrbnjah za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Razen tega mora" biti ob naselju dovolj zemljišča za športna in otroška igrišča, zgraditi pa bodo morali tudi trgovino. D. S r V soboto veleslalom na Krvavcu CniUK - Turistično društvo tipsiflrs v soboto tradicionalni vele-jjlrr aa Krvavcu za vse Člane in Masira, mladince in pionirje. Tekmo-resje k» v testih kategorijah. Na letoA- Cveleslalomu lahko sodelujejo tariatičnih društev kranjske (kost, prijave pa zbira Turistično trsttra Cerklje do petka. 14. marca. V a^rtshM. ki je 40 dinarjev, bo zajeta kji eeas u enolončnico. Onasizacija tekmovanja na Krvavcu h r rokah športnega druAtva Krvavec C«r«he. J. Kuhar Radovljica — Zbor uporabnikov in izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine sta se letos marca prvič sestala v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica. Na skupni seji sta zbora obravnavala zaključni račun stanovanjske skupnosti za lani in finančni načrt za letos. Poslušali so poročilo o delovanju stanovanjske skupnosti v letu H)7<>. seznanili pa so se tudi s predlogom programa dela za letos, ki so ga prav tako sprejeli. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali še sporazume, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo preko zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter v okviru teh potrdili aneks k samoupravnemu sporazumu o posebni družbeni pomoči prizadetim zaradi potresa na Kozjanskem, zagotovili "Sofinanciranje Zve- ze stanovanjskih ukupnosti pri realizaciji programa mladinskih delovnih brigad v letu 1980. sprejeli dopolnitve pravilnika za posojila za reševanje stanovanjskih vprašanj v manj razvitih slovenskih občinah in sklep o sofinanciranju publikacije za delavce, ki so na začasnem delu v tujini. Skupščina je sprejela tudi faktorje za revalorizacijo stanovanjskega sklada v družbeni lastnini za leti 1977 in I97H ter.obravnavala delegatska vprašanja. Med delegatskimi vprašanji je bilo največ zanimanja za gradnjo stanovanj, ki jih v občini gradijo na Jaršah na Bledu, kjer bo t>8 stanovanj, v Cankarjevem naselju v Radovljici p;t jih bo i;l<». Delegati so z odobravanjem sprejeli predlog programa gradnje novih stanovanj. ■). v. ; »Fotografija. Z njo sem začel, v njej iščem vrh, lahko da tudi samega sebe.« »Menda poskušate tudi s portreti.« »Res je. Precej sodejujem z glasbeno skupino Sedmina. Pri njej sem začel. Vendar pa moram povedati, da mi za portrete kar na splošno ni. Tudi lepote ne iščem. Človeka, ki ga slikam, moram poznati; kakšen je, kaj misli... Na fotografiji skušam ujeti njegov izraz.« Pesnik bi rekel: dušo. Zdaj pa še nekaj besed o foto klubu! ki se ponaša z več kot štiridesetletno tradicijo. Pred kratkim je prejel Kurnikovo nagrado, najvišje občinsko priznanje za delo na polju ljubiteljske kulture. »Kakšna je osnovna usmeritev kluba?« »Predvsem udejstovovanje na umetniškem področju in priprava razstav v Tržiču. Zdaj posvečamo veliko pozornosti tudi pridobivanju novih članov. Starejši so večinoma odnehali, tako da nas je delavnih le še okrog petnajst. Potrebne so nam mlade moči, nove ideje.« Klub vsako leto organizira tudi tečaj iz osnov fotografske tehnike. Posebno zanimiva pa je njegova usmeritev v osnovne šole. Z mentorstvom nameravajo spodbuditi delo v šolskih krožkih, saj vedo. da le z dovolj zgodnjim navduševan jem mladih za fotografijo lahko pričakujejo kvalitetno razraščanje kluba. Lansko leto je bilo v štiridesetletnem obdobju kluba eno najuspešnejših. Člani so sodelovali na številnih razstavah. Osvojili so prehodni Puharjev pokal Gorenjske zveze za tehnično kulturo kot najuspešnejši klub na peti gorenjski razstavi barvnih diapozititov. Božidar Šinkovec pa je na razstavi jugoslovanske mladinske fotografije v Titogradu odnesel prvo nagrado za kolekcijo detajlov v arhitekturi, podobno kot nato tudi na republiškem natečaju. »Obstojajo morda težave, ki ovirajo vaše delo?« »Tudi te so. Predvsem z denarjem. Pri občinski zvezi za tehnično kulturo smo lani dobili le dober poldrug milijon starih dinarjev, medtem ko na primer samo priprava ena razstave stane najmanj milijon. I udi temnice, ki jo imamo v paviljonu NOB, zaradi pomanjkanja denarja ne moremo bolje opremiti. Milan Malovrh Pripomočki so zastareli in obrabljeni.« »Morda pa kakšen izhod vendarle je?« »Morda. Verjetno bi bilo dobro, če bi bili člani zveze kulturnih organizacij. Mislim pa, da bi morali v občini najti primerno sistemsko rešitev za financiranje vseh društev, ki delajo v okviru zveze za tehnično kulturo. Lahko bi vsaj nekaj zaslužili tudi s snemanji po naročilu, vendar pa žal večina tržiških organizacij in skupnosti take storitve raje išče zunaj občine.« »In kakšni so načrti foto kluba za letos? Katere pomembnejše razstave boste pripravili?« »Kadi bi organizirali bienale športne fotografije, ki bi bila jugoslovanskega značaja. To bi bilo za naš klub in Tržič veliko priznanje, ne vemo pa še, kako bo z denarjem. Seveda bomo pri-' pravili tudi že tradicionalno klubsko razstavo črno-belih in barvnih diapozitivov ter sodelovali na razstavah zunaj občinskih meja.« H. Jelovčan Holandija, dežela cvetja Hortikulturno društvo Kranj je za petek, 14. marca, ob 17. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju pripravilo zanimivo predavanje inž. Janeza Ahačiča o Holandiji. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. D. D. Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja prosta dela in naloge za naslednje delavce: 1 VODILNEGA PROJEKTANTA - 1 delavec Pogoji: - fakulteta za elektrotehniko jaki ali šibki tok. — 48 mesecev delovnih izkušenj. — 2-mesečno poskusno delo 2 KV ELEKTROINSTALATERJA NA TERENU — 7 delavcev objavlja prosta dela in naloge za naslednje delavce: 1 VODILNEGA PROJEKTANTA - 1 delavec pogoji: - fakulteta za elektroteniko jaki ali šibki tok, — 48 mesecev delovnih izkušenj. — .'{-mesečno poskusno delo ■2. KV ELEKTROINSTALATERJA NA TERENU — 7 delavcev pogoji: — poklicna šola elektro.smeri jaki tok. — 12 mesecev delovnih izkušenj. — 2-mesečno poskusno delo ;i KV KLJUČAVNIČARJA - 2 delavca pogoji: — poklicna šola kovinarske stroke. — 8 mesecev delovnih izkušenj. — 2-niesečno poskusno delo 1 NK DELAVCA NA TERENU - 2 delavca pogoji: — osnovna šola. — 1 mesec delovnih izkušenj — 1 - mesečno poskusno delo r, KN DELAVCA V DELAVNICI - 2 delavca pogoji: — osnovna šola — 1 mesec delovnih izkušenj — I-mesečno poskusno delo Rok za prijavo je 15 dni od objave. Kandidati naj pošljejo prijave Z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53/c. -Z SVEŽINA POMLADI OBUTVI V NESREČE UMRL V BOLNIŠNICI V soboto, 8. marca, je v ljubljanski bolnišnici za posledicami prometne nesreče umrl Franc Lavtar (roj. 1897) iz Dolenje vasi. Nesreča se je bila pripetila 1. marca v Dolenji vasi, ko je pokojni prečkal cesto, pri tem pa ga je zadel tovornjak. KOLESAR ZAPELJAL PRED AVTO Tupaliče - V četrtek, 6. marca, nekaj pred 19. uro se je v bližini hiše št. 41 v Tupaličah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Krese (roj. 1928) iz Potoč je peljal proti Preddvoru, ko mu je z leve strani na cesto nenadoma pripeljal kolesar Franc Prešern (roj. 1909) iz Kokre. Voznik Krese je zaviral, da bi preprečil trčenje, vendar pa je kolesarja kljub temu zadel. V nesreči je bil Prešern huje ranjen in so ga s pretresom možgan in zlomljeno nogo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NEPREVIDEN OTROK Jesenice - V petek, 7. marca, ob 17.30 se je na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Mihaljič (roj. 1955) z Jesenic je peljal proti Kranjski gori, ko mu je nenadoma z desne strani na cesto pritekel 5-letni Nebojša Šmitran z Jesenic. Avtomobil je otroka zadel in zbil po cesti, tako da so ga s kompliciranim zlomom noge prepeljali v bolnišnico. CESTA NI BILA PROSTA Kranj - V petek, 7. marca, ob 7 45 se je na regionalni cesti Kranj-Brnik v križišču ceste za Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Edvard Silar (roj. 1946) iz Kranja je peljal po Gasilski cesti proti križišču z regionalno cesto in v križišču ustavil, nato S SODIŠČA Mehko analinsko usnje prožna izdelava (fleks) Tragičen konec Ostali brez osebnega dohodka Okoli 320 tisoč din bosta morala obrtnika Peter in Desanka Avbelj izplačati svojim delavcem kot osebni dohodek in pa odstotke od čistega dohodka obratovalnice, kot je bilo v pogodbah Obrtna delavnica - radiomehani-ka in precizna mehanika ter izdelovanje drobnih kovinskih predmetov Petra in Desanke Avbelj iz Radovljice je prenehala obratovati v začetku februarja letos. Vendar pa pet delavcev ni dobilo izplačanih osebnih dohodkov že za december, čeprav je delo redno teklo vse do začetka februarja, ko sta obrtnika odjavila obrt. Delavci so se zaradi tega obrnili na sodišče združenega dela v Kranju, ki je v odsotnosti tožene stranke odločilo, da delavcem pripada njihov osebni dohodek po pogodbi o delu, prav tako pa tudi nadomestilo za prevoz na delo in nadomestilo za topli obrok. Tako morata lastnika obratovalnice izplačati osebni dohodek za december, januar in za prve dni februarja ter povračilo za prevoz in prehrano Nadi Repe v višini 21.(XX)din, Mariji Repe 22.194 din. Dragi 2emva 19.104 din, Metodu Kavčiču 15.081 din in Marjanu Tomazinu 32 126 din. Sodišče združenega dela pa je že lani tudi obravnavalo zahtevo, da imajo delavci pravico do deset odstotkov udeležbe na Čistem dohodku obratovalnice, kakor imajo to zapisano v delovnih pogodbah, ki so jih sklepali za dobo petih let. Spor se je končal s poravnavo. Ferdo Baje je tako kot ostali delavci prejemal akontacijo na osebni dohodek, odstotki na čisti dohodek obratovalni- ce pa mu niso bdi obračunani. Ker je možno zahtevek uveljavljati le za tri leta nazaj, je razlika do osebnega dohodka, ki naj bi mu bil izplačan od leta 1976 do 1978, znesla 60.000 din. Enako razliko do osebnega dohodka je Desanka Avbelj pred sodiščem združenega dela pripozna-la tudi Marjanu Tomazinu v višini 80.000 din. Nadi Repe 60.000 din Mariji Repe 60.000 din in Dram Zemva 40.000 din. L. M. Gorenja vas - Ze pred dvemu tednoma, ko so gradbeni stntji zakopali na mestu, kjer bo stala nova zdravstvena postaja, so se med zemljo pokazali naboji za puške. Nadaljna previdna izkopavanja pod nadzorstvom strokovnjaka Milana Potočnika z republiškega sekretariata za notranje zadeve pa so pokazala, da se je v zemlji tik osnovne šole skrivala kar precejšnja količina municije. S pttsebnim detektorjem so v globini dveh do treh metrov odkrili več kot 3000 nabojev za puško, 88 polkilogramskih letalskih bomb, 9 minometalskih min, H večjih granat, 13 vžigalnikov za minometalske mine in .9 tulcev za granate. Teren preiskujejo še naprej. - Foto: F. Perdan prepira Škofja Loka - V soboto, 8. marca, ob 18. uri je Zvonko Koder (roj. 1957) iz Dorfarjev v prepiru z nožem do smrti zabodel Eda Ileniča (roj. 1962) iz Sr. Bitenj. Komisija, ki je raziskovala tragični dogodek, je doslej ugotovila, da so se Ilenič. Koder in Boris Oblak iz Zg. Bitenj sprli v gostilni Strahinc v Zg. Bitnjah, kjer jim je Koder tudi grozil z nožem. Ilenič in Oblak sta ga opozorila, naj zapusti lokal. Koder je res odšel in šel peš po cesti proti domu. Ilenič in Oblak sta mu sledila z mopedom in ga podrla po tleh, nato pa odpeljala naprej. Popoldne okoli 17. ure pa sta Ilenič in Oblak prišla h Kodru na dom. ga poklicala na dvorišče ter vprašala, zakaj ju je napadel v gostilni. Spet se je vnel med njimi prepir. Koder je stekel v kuhinjo po kuhinjski nož in nato zabodel Oblaka v roko, Ileniča pa večkrat v prsi. Ilenič je hudim ranam podlegel. Oblaka pa so prepeljali v Klinični center, kjer pa so ugotovili, da gre le za lažjo rano. pa speljal, vendar se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta. Z njefott desne strani je prav tedaj p° regionalni cesti pripeljala voznic* osebnega avtomobila Mojca Hrib*** (roj. 1948) iz Kranja, tako da je vor nik Šilar trčil v levo bočno stran njr-nega avtomobila. Avtomobil hV barjeve je odbilo nazaj, vanj pa * trčil še avtomobil Aleksandra Kern* (roj. 1948) iz Kranja, ki je prav tedV pripeljal s smeri Brnika. V nesreči m bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 60.000 din. TRČIL V PEŠAKIN JI Zg. Gorje — V soboto, 8. marci ob 17.15 se je na lokalni cesti v U Gorjah pripetila prometna nezp»di v kateri sta bili dve osebi ranjeni Voznik osebnega avtomobila Joz* Maček (roj. 1963) iz Sp. Gorij f peljal z neprimerno hitrostjo ■ smeri Krnica v Zg. Gorje. Po desa* strani ceste sta prav tedaj hodili M* lena Bukovnik in Katarina Por « Podhoma. Voznik je sicer zaviral, i* bi preprečil trčenje, vendar pa j* avtomobil kljub temu trčil v pe*aki-nji. Pri padcu sta bili obe ranjeni i» so ju prepeljali v jeseniško bolni1 nico. AVTOMOBILA TRČILA Podnart — V nedeljo, 9. marci nekaj po 16. uri se je na regionah« cesti Podnart —Lipnica pripeti* prometna nezgoda. Voznik osebnel* avtomobila Leopold Dermota i* Krope je peljal iz Lipnice malo prr več po sredi ceste, ko mu je ix sprotne smeri pravilno po svoji o>»* pripeljal voznik osebnega avtom* bila Marjan Seliškar (roj. 1946)* Krope, ki je zavil v levo, da bi p*" prečil trčenje, vendar pa je prav tr krat tudi voznik Dermota zavil vir sno, tako da sta avtomobila trčili Na srečo ni bil nihče ranjen, ško* na vozilih pa je za 55.000 din proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA TOZD JELEN, Gostinstvo Kranj objavlja prosta dela in naloge 1 SKLADIŠČNIKA v obratu Stari Mayr v Kranju Pogoj: - KV ali PKV delavec, vsaj 6 mesecev ustrezne prakse * 2. ADMINISTRATORJA — korespondenta na upravi TOZD v Kranju Pogoj: - 2-letna administrativna šola ali upravno admini strativna šola in 1 leto ustrezne prakse 3. DELAVKE za čiščenje v obratu Homan in SP restavraciji Prajerca v Škoji Loki 4 NATAKARICE v obratu Homan v Škofji Loki Pogoj: — poklicna gostinska šola V novozgrajenem obratu Podlubnik v Škofji Loki, ki bo odprt predvidoma 1.5. 1980, bodo prosta naslednja dela oz. naloge za: 5 DVATOČAJA Pogoj: — poklicna gostinska šola ali PKV natakar 6 DVA NATAKARJA Pogoj: — poklicna gostinska šola ali PKV natakar 7. DVE BLAGAJNIČARKI Pogoj: - poklicna gostinska šola ali šola za prodajalce 8 DVE DELAVKI ZA ČIŠČENJE IN POMIVANJE TOZD PRODAJA NA DROBNO objavlja naslednja dela in naloge 9 MESARJA SEKAČA Pogoj: — poklicna živilska šola za mesarja sekača 10 PRODAJALCA ZA ŽELEZNI NO MEDVODE Pogoj: — poklicna šola za prodajalce tehnične stroke 11 NATAKARJA ZA BIFE V PIRN1ČAH Pogoj: — poklicna gostinska šola ali PKV natakar. Vsa dela se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom Poskusno delo za dela oziroma naloge pod zaporedno točko 3 in 8 traja 30 koledarskih dni, pod zaporedno točko 1, 4, 5, 6, 7, 9. 10. 11 traja 45 koledarskih dni. pod zaporedno jtočko 2 pa Traja 60 koledarskih dni Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izobrazbi na naslov Loka, Škofja Loka, DS skupnih služb — kadrovska služba, Kidričeva 53, v roku 15 dni po objavi oglasa. M i i tt i Ki 4*4 » .* * 4 t WH,H MABCA 1980 .23 STRAN G L. A MALI telefon 23-341 OGLASI MODAM sd Prodam GRAMOFON - ISKRA-2006 z 2X10 W zvočniki. Utr. Papirnica 8, Škofja Loka Prodam PRAŠIČA za zakol, težje? 150 kg. Goličič Janez. Suha 13, MjaLoka 1765 Prodam opremljeno ZIBELKO, tled v popoldanskem času. Ber-ieelj Tatjana. Luže 35. Šenčur 1728 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, ••dje 95. Šenčur 1729 prodam PUJSKE bekone, težke $fcZ*. Brnik 28 , 1731 Prodam novo PEČ TAM — stad-*r 1)000 k. kal. brez bojlerja. Lan-fcfefunje 104 1732 Prodam 450kg težkega VOLA in •j meseca brejo TELICO simen-'4u>. Sp. Lipnica 36. Kamna gorica 1733 Prodam 2 kub. m rabljenih DESK. Vukajlovič Drago, Struževo * h Kranj, tel.: 28-642 — popoldan 1734 Prodam eno leto rabljeno SAMO-MLADALKO 25 SIP ali zamete z» 19 SIP. Visoko 29. Šenčur 1 735 Praeeni prodam trodelno OMA-•'i /:IZ0« (koreta) in zofo. Kranj. Ltozarieva 9 1736 Prodam 11 let starega KONJA. Trboje 51, Kranj 1737 Prodam VITRINO. Vopovlje 4, Cerklje 1738 Do konca marca bom razprodaja I KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Cena 40 din 1 kom. Tušek Franc. Lenart 11, Selca 1739 Prodam mlado jalovo KRAVO ali zamenjam za brejo ter dve PEČI na olje: EMO 5 in EMO 8, dobro ohranjeni. Križe 74 pri Tržiču 1740 VOZILA SKUPIM Kupim suhe hrastove PLOHE. I kub. m. Kovač Anton. Smledniška 25, Kranj 1580 Kupim rabljena VRATA. OKNA in LES, primerno za vikend. Pismene ponudbe na naslov: Toplica Ramo, Sr. Bitnje 5. Zabniea od 4. marca dalje 1584 Kupim rabljen PISALNI STROJ. Ponudbe na naslov: Mira Mlinar. Stara vas 254, 64226 Ziri 1741 Kupim ena in pol tonsko traktorsko PRIKOLICO. Tel.: 064-60-734 1742 Kupim 1 kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV. Košnik. Britof 12. tel.: 25-796 — popoldan in telefon 23-770 int. 26 - dopoldan 1743 Kupim KOLO v voznem stanju. Telefon 23-404 po 16. uri 1744 Kupim dve rabljeni OTROŠKI KOLESI, za punčki. Zg. Brnik 75. Cerklje 1745 Kupim dobro ohranjen siv KUP-PERSBUSCH. 42 cm. Gartnar Stanko, Železniki. Racovnik 5 1766 Kupim dele za motorko 0.8 stihi. Možina Janez. Sp. Zet ina 7. Poljane ZAHVALA Ob smrti naše drage mame. stare mame in sestre ŠTEFANIJE PINTAR roj. Raj gel j * iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo go* spodu župniku iz StražiSča, pevskemu zboru Društva upokojencev in članom kolektivov Iskra - Orodjarna in IMP - Zastopstva. Sinova Franc in Stane z družinama, brat Jože. sestra Minka in brat Franc z družinama Bitnje. 6. marca 1980 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, ali zamenjam za ZASTAVO 750. Podlipnik, Selca 70 1768 Ugodno prodam brako PRIKOLICO. Orešnik, Groharjevo naselje 11, Škofja Loka. tel.: 61-809 - popoldan 1769 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 17.500 km. Papirnica 8. Škofja Loka 1770 Prodam ŠKODO, letnik 1967. generalno obnovljeno, registrirano do julija. Bečič Šefik. Kidričeva H, Škofja Loka 1771 Prodam ŠKODO, letnik 1972, re- §istrirano do januarja 1981. Bečič efik, Kidričeva 74, Škofja Loka Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. registrirano do marca 1981. Minov. Nazorjeva 10, Kranj, tel.: 21-102 - popoldan 1684 Prodam nov motor JAWA. 350 ccm. prevoženih 2.500 km. Sodja Martin. Mencingarjeva 28. Boh. Bistrica lb'97 Ugodno prodam VW kasonar. v dobrem stanju. Telefon 24-336 1746 Prodam JAVVO 350, letnik 1977. 6.500 km. Vari Janez. Kamna gorica 59/a 1747 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. školjka obnovljena 1976, stroj l)o generalni. Sp. Gorje 169 1749 Prodam SIMCO 1301. Kranj. Zlato polje 5, tel.: 064-24-239 1750 Prodam VVARTBURGA karavan, letnik 1970. Javornik. Struževo 14. Kranj 1751 Prodam MOTOR. MENJALNIK. POLOSOVINK in RAMENSKE LEZAJE za SPAČKA, starejši letnik. Telefon 70-169 - popoldan 1752 Prodam 125-P. letnik 1979. dobro utečen in zaščiten. Stružnik, Moša Pijade 17. Kranj, telefon 22-972 1753 Ugodno prodam avto FIAT 750 letnik 1972. Ogled vsak dan po 14. uri. Valjavčeva 4. Kranj - Svatov- a 1754 ™da"i ponovno zaščiteno brako PRIKOLICO s predprostorom, rabljeno samo 4 dni. Tel.: 064-24-890 o 17^ Prodam osebni avto ZASTAVA 101 L. letnik 1977. Mlinar. Stara vas 143. Zrn 1?56 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 L 1300. letnik 1979. H.:«K)km. Križnar, Hafnarjeva 1. Kranj 1757 Poceni prodam PRINZA NSU 1200. letnik 1971. Sp. Gorje 124 1758 .ZAHVALA Ob smrti naše drage mame FRANČIŠKE DEMŠAR ae iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, znancem, prijateljem in sorodnikom, kateri so ji v zadnjih dnevih stali ob strani, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo v tolikšnem številu pospremili pa njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Leskovarjevi za požrtvovalnost v času njene bolezni, med. sestri Cirili Zagarjevi, duhovščini za opravljene obrede, pevcem za žalostinke in vsem, ki ste nam izrekli ustmeno ali pismeno sožalje. Vsem in vsakomur prisrčna hvala. Hčerke Julka, Tončka in Minka z družinami. Breznica, Šutna, Škofja Loka, 6. marca 1980 Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da je pri izvrševanju delovnih dolžnosti v Varšavi tragično preminil naš dragi FRANC KOLAR roj. 1941 Na njegovo zadnjo pot ga bomo predvidoma pospremili v petek, 14. marca 1980, ob 16. uri na pokopališče v Domžale. Žalujoči: žena Marjana, hčerkici i Andrejka in Saša, mama, brata Mirko in Marjan z družinama ter drugo sorodstvo » Mt»tM»»H Prodam karamboliran R-4 letnik 1976, delno obnovljen z rezervnimi deli. Kunčič Joža, Zale 9, Radovljica 1730 STANOVANJA Dvo in pol sobno STANOVANJE, zamenjam za GARSONJERO in doplačilo, ali prodam. Ponudbe pod: Vodovodni stolp l709 Starejša ženska išče skromno STANOVANJE. Ponudbe pod: Odločba 1759 1 POSESTI Prodam PARCELO z gradbeno dokumentacijo, primerno za vikend ali stanovanjsko hišo. Voda in cesta sta na parceli. Sončna stran Bohinja. Naslov v oglasnem oddelku. 175 PRODAM stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje skupaj, ali posamezno v mirnem kraju 15 km od Ljubljane proti Kranju. Naslov v Upravi lista. Zadnja PLESNA TEČAJA v sezoni 79/80 Hotela Creina Kranj, se pričneta v torek ob: — 18. uri — izpopoln jevalni - 19.30 - začetni OBVESTILA 1761 VABILO na planinsko turnosmučarski vzpon na VIŠEVNIK (2050 m) To je gora v jugovzhodnem grebenu Malega Draškega vrha Od glavnega grebena nad Krmo je odmaknjen, in se globoko zajeda v gozdove Pokljuke V Konjščico pada v strmih travnikih, ki parajo globoke grape Pristop iz Rudnega polja ni zahteven, spust s smučmi pa že zahteva izurjenost Ob lepem vremenu se iz vrha odpirajo čudoviti pogledi in to je za planinca najlepša nagrada — plačilo za preliti znoj Planinsko društvo Kranj, skupaj s sekcijo ISKRA, organizirata v soboto, 15 marca 1980, skupno turo na ta »najlepši vrh«, za planince in turne smučarje Odhod avtobusa bo, ob 6 30, izpred hotela Creina če vam čas dopušča — če ste ljubitelji planin, pridite na zborno mesto s smučmi ali zimsko planinsko opremo SERVIS! Za čiščenje »tepihov«. tapisoma in itisona. za privat sektor in družbeni sektor. Telefon 22-043 -od 14. do 20. ure 877 FOTOKOPIRAM IN RAZMNOŽUJEM! Kakovostne kopije formata A-4 in A-3, vam izdelam v najkrajšem času. Cena fotokopij je 2 din. Za dijake in študente 25 odstotkov popusta. Oglasite se pri Rihar, Škofja Loka. Podlubnik 235, tel. 62-318 vsak dan po 15. uri in v soboto od 8. do 15. ure 1712 ZAPOSLITVE ZVEZNI TEKSTILNI CENTER Kranj, vabi k sodelovanju VKV ali KV ŠIVILJE za dela in naloge inštruktorja. Delo je terensko in hi se opravljalo v mesecu maju. juniju in juliju. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu ZTC. St. Žagarja 31 - do 20.3.1980. 1760 SOZDSAP Viator Gozd Martuljek Objavljamo prosta dela in naloge kurjača z naslednjimi pogoji: KV KURJAČA — 1 leto delovnih izkušenj, — 2 meseca poskusne dobe. Delo in naloge se združujejo za nedoločen čas. Rok za prijave je 15 dni po objavi. '"■ Vse prijave sprejema Komisija za medsebojna delovna razmerja v TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek. SGP Gradbinec Kranj KRANJ Nazorjeva 1 Po sklepu Odbora za delovna razmerja Delovne skupnosti Skupne službe Kranj objavljamo proste delovne naloge in opravila SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA Pogoji: - končana višja oz. srednja šola - gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in tri leta delovnih izkušenj 2 TEHNOLOGA Pogoji: - končana srednja šola izkušenj kušenj gradbene smeri in 2 leti delovnih ARHIVARJA Poiroii' — končana srednja oz. poklicna šola — ekonomske oz. admi-nistrativne smeri in leto dni delovnih izkušenj, delovno razmerje se sklene za določen čas in to za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. objavljamo proste delovne naloge in opravila za izpostavo JESENICE, Titova 16 REFERENTA ZA LASTNO PROIZVODNE OBJEKTE IN NAPRAVE PoKoji- - končana višja oz. srednja šola - gradbene smeri, oprav-I jen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj VODJE ODDELKA ZA GRADNJO ZA TRG Poiroji* - končana višja oz. srednja šola - gradbene oz. ekonom-ske smeri, ter tri leta delovnih izkušenj Za razpisane delovne naloge in opravila se delo združuje za nedoločen čas, razen za delovne naloge arhivarja, kjer se delo združuje za določen čas, s polnim delovnim časom. Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD Projektivni biro Kranj objavljamo proste delovne naloge in opravila za sektor JESENICE, Prešernova 17 DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ARHITEKTURE Pogoji: - končana visoka šola - smer arhitektura, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj INŽENIRJA ARHITEKTURE Pogoji: - končana višja šola - smer arhitektura, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj Za razpisane delovne naloge se delo združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj vloge Z dokazili pošljejo na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj, kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1. - • . — 1 Prijave sprejemamo 15 "dni od objave v časopisu4. 1 ' ' 0 ' J' * Že jeseni vrtec za še sto otrok Ob dnevu žena so v Škofji Loki slovesno podpisati samoupravni sporazum o gradnji prizidka pri vrtcu na Trati — Za združevanje sredstev se je odločila večina škofjeloških organizacij združenega dela, s čimer so odkupile mesta v vrtcu za otroke svojih delavcev Škofja Loka — Pred dobrini letom začeta akcija je dobila svoj slovesni trenutek prav ob dnevu žena. V petek, 7. marca, so predstavniki škofjeloških organizacij združenega dela, občinske skupnosti otroškega varstva in Vzgojnovar-stvenega zavoda Škofja Loka slovesno podpisali samoupravni spo- razum, h katerim so se dogovorili p gradnji prizidka pri otroškem vrtcu, na Trati. Storjen je pomemben korak neposredne svobodne menjave dela, saj smo zabeležili prvi primer, da so se škofjeloške organizacije združenega dela neposredno vključile v reševanje problema, tokrat na področju otroškega varstva. Pozdraviti moramo njihovo odločitev, ki je S&r^^V) Prt2ldka - Trati (e skupaj nivo ^fer^/^SJ1 dr,OVm ktkt,vl pmč 'X*1'**' * F. Perdan mt na P'«*"'?.!" otroškega varstva. - Foto: S skn>mno slovesmtstjo so v jeseniški bolnici obeležili letošnji o.s/m marec, vendar je pridobitev s prizidkom specialističnih ambulant precejšnja. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki gorenjskega zdravstva. delavci bolnice, prizidek pa je uradno odprl predsednik skupščine občine -Jesenice Slavko Osredkar. - Ftttn: F. Perdan Počasna, a nujna zdravstvena opeka Nadaljevanje 8 1. str. ambulante, tako urgentna, kirur-gična. ginekološka, laboratorij in pričakovana moderna kuhinja in lekarna niso bile zgrajene le za delavce jeseniške bolnice, ampak predvsem za bolnike. Ambulante razbremenjujejo sedanje bolnišnične prostore, delavcem nudijo boljše delovne pogoje ter omogočajo upo- rabo modernejših zdravstvenih naprav, predvsem pa so zgrajene in namenjene vsem bolnikom, ki jih bodo potrebovali. * Prizidku naj bi prav zato. ker služi zdravstvenim potrebam vseh gorenjskih zavarovancev, čimprej in resnično namenili še tista sredstva, ki so nujna za njegovo dobro in nemoteno delo. I). Sede j v tem trenutku tudi najlepša čestitka delovnim ženam Taka pot reševanja problemov se je kot us|>ešna pokazala že v drugih središčih škofjeloške občine in morda je sedaj prebit zid tudi na področju škofjeloškega mesta in bo pravkar sklenjeni sporazum spodbuda vsem. ki so tokrat še stali ob st rani Organizacije združenega dela bodo z združevanjem sredstev odkupile mesta v vrtcu za otroke svojih delavcev. Eno velja HO tisoč dinarjev, kar je malo. saj se pri novogradnjah dvigne že na 200 tisoč dinarjev. Ta pravica bo veljala 15 let, v varstvo v eno izmed ustanov Vzgojnovarstve-nega zavoda Škofja Loka pa bodo sprejeti tisti otroci, ki po veljavnih merilih skupnosti otroškega varstva v varstvo niso bili sprejeti. Prispevek staršev bo seveda določen po enotnih kriterijih kot za oni a It otroke. Da se bodo ta določila uresničevala, bodo podpisniki sporazuma oblikovali poseben skupni odbor, ki bo reševal tudi morebitne težave. Sedanje gospodarske težave so nekoliko oklestile prvotno najavo odkupa mest in tako jih je po sklenjenem sporazumu odkupi jenih HI. s čimer se bo nateklo h\4H milijona dinarjev. Termika pa se je odločila za kredit v višini milijon dinarjev. Gradnja prizidka bo veljala 11.1 milijona dinarjev. Za začetek gradnje je seveda treba zagotoviti polovično udeležbo lastnih sredstev in dovolj denarja se bo nateklo že do srede aprila Dokumentacija je pripravljena in tako bodo sredi prihodnjega meseca zasadili lopate. Septembra, torek v začetku prihodnjega šolskega leta. bo lahko vrtec na Trati sprejel še sto otrok. Urejene bodo štiri nove igralnice in večji prostor za telovadbo, ki ga bo moč pregraditi v dva prostora. Sedanja kuhinja je dovolj velika, da bodo v njej lahko pripravljali hrano še za sto otrok, prizidek bo energetsko povezan s sedanjimi objekti. Tudi zemljišče za gradnjo je na razpolago, saj so na razširitev mislili 8e o*b gradnji vrtca. •leseni bo torej v dnevno varstvo in vzgojo zajetih okrog 1.200 predšolskih Otrok in s sedanjih '10 odstotkov se bo povečala za dobre tri odstotke. Na področju škofjeloškega mesta pa že danes dosegajo skoraj polovično vključenost • Volčjak Kratka, a dobro obiskana smučina V Gozd Martuljku upravlja z vlečnico jeseniška Gorenj ka — V Martuljku še več odličnih smučarskih terenov — Dobro vzdrževanje Gozd Martuljek — Naša smučišča so letos sprejela in še vedno sprejemajo številne smučarje. Največ jih smuča v znanih smučarskih središčih, ne glede na to, da so oh vikendih pred vlečnicami dolge vrste in je smučarija večinoma le eno samo čakanje. Na Gorenjskem pa imamo več krajev z manjšimi in krajšimi vlečnicami, a z zadovoljivimi smučarskimi tereni. Na teh smučajo večinoma domačini ali smučarji iz bližnjih krajev in tudi ob sobotah in nedeljah ob teh vlečnicah ni prevelike Smučišče v Gozd Martuljku gneče. Smuka je torej celodnevna in rekreacija odlična. Gozd Martuljek je s svojo vlečnico dobro znan in tudi priljubljen. Letos sprejema smučarje iz bližnjega hoteia. šolske skupine, goste iz zasebnih turističnih sob. Smučišče ne preveč strmo in primerno predvsem za otroke in začetnike ter družine, je vzorno vzdrževano. Vlečnico v Martuljku upravlja letos Gorenj-ka — temeljna organizacija žičnice Kranjska gora. ki redno tudi po- S podpisa samimpravnih sporazumov — Foto: F. Perdan Kmalu gostejše telefonsko omrežje V petek so v Tržiču podpisali samoupravni sporazum o financiranju gradnje telefonskega omrežja v Bistrici in v industrijski coni ter samoupravni sporazum o financiranju investicij v krajevnih skupnostih Tržič - Maja letos bodo v trž.iški občini začeli graditi primarno telefonsko omrežje od avtomatske centrale v Tržiču do Bistrice, sekundarno krajevno telefonsko omrežje v Bistrici in v industrijski coni ter kabelsko kanalizacijo od Peko do odcepa v industrijsko cono. Osnovo za uresničitev zahtevne naložbe, ki bo stala okrog 10 milijonov dinarjev, je dal samoupravni sporazum o financiranju gradnje. Približno tretjino denarja bodo zbrali bodoči naročniki iz Bistrice. Erijavljenih je :1H0 oziroma deset več ot bodo dopuščale zmogljivosti, del bo prispevala območna interesna skupnost za PTT promet iz. sredstev, zbranih na območju tržiške občine v letih I97H. 197«» in 1980. nekaj pa bo primaknil tudi izvršni svet skupščine občine Tržič. Iz teh virov bodo zbrali dobro tretjino denarja, kar predstavlja lastno udeležbo nosilcev naložbe za najem kredita pri Ljubljanski banki. Odplačevanje posojila ho prevzelo Podjetje za PTT promet iz Kranja, območna interesna skupnost za PTT promet in organizacije združenega dela iz. tržiške občine. Gradnja bo sklenjena predvidoma konec tega leta oziroma v prvem in drugem mesecu prihodnjega, ko bo večina naročnikov v Bistrici že lahko spojila telefonski aparat s priključkom. V petek pa so razen sporazuma o financiranju gradnje telefonskega omrežja podpisali še drug pomemben dokument; samoupravni sporazum o financiranju investicij v krajevnih skupnostih 'S tem sporazumom so se organizacije združenega dela odločile, da bodo za hitrejši razvoj krajevnih skupnosti prispevale iz čistega dohodka po 500 dinarjev na zaposlenega. Znesek bo vsako leto višji za toliko kot bo porasel družbeni proizvod v tržiški občini. Polovico tako zbranega denarja bodo dobile krajevne skupnosti neposredno za uresničevanje lastnih planov razvoja, polovico pa bo šlo za skupne potrebe v občini- S podpisom obeh sporazumov je tržiftko združeno delo pokazalo veliko mero razumevanja in pripravljenost, da pomaga pri reševanju skupnih vprašanj, ki v občino prinašajo napredek H -lelovčan Strojnik in rešemlec Kristl Lan/ga skrbi, da je na smučišču v Martuljku vse steptano in urejeno. Ob v leto v je Gorenjka postavila tudi skromnejšo okrepčevalnico, tako da sam-carji niso ne lačni in ne žejni. Vlečnico ima v oskrbi znani moj-stranški alpinist in reševalec Krild Langus, ki je tu redno zaposler i strojnik in kot reševalec na sminV ču. »Vlečnica je dolga 600 metre* in na uro prepelje 847 oseb. Tn» smo zaposleni, opravljamo M vsa dela, ki so potrebna, da vke-niča obratuje vsak dan od J. 4» 17. ure,« pravi. »Vlečnico je tre* vsak dan vzdrževati, menjati f* škodovana sidra, prodajamo taafc karte. Osem ur se nemoteno trti in treba je nenebno patiti, • normalno obratuje. Letos aa* imeli precej obiskovalcev, ii hitela Spik in iz zasebnih t* rističnih sob v Gozd MartuliU tu radi prirejajo tudi sindikata* prvenstva. V neposredni bližji: je sedem kilometrov tekaskii prog, zato je kraj primeren a raznovrstno zimsko rekreacij* Vsekakor bi bilo dobro, ko hi« Martuljku, ki ima se dovolj primernih smučarskih terenov, prihodnosti postavili se vec vlečnic. Ob tej naši vlečnici t* so potrebne tudi sanitarije.« Langus je strojnik, znan na predvsem kot odličen mojstranški *h> nist in reševalec. »Kot gorski reševalec sem * vedno aktiven, lani sem opra« izpit za reševanje s helikopter jem. Kot alpinist plezam le a* nisem več toliko aktiven, čepr*' sem večkrat vodič, tudi v Prat" ciji in Švici. Kaj mislim o w*i stranskem alpinizmu? Mishav da ni v nobenem zatonu, t imamo mlade, sposobne ia * izkušene alpiniste, ki so v a* sameznih navezah odlični. Na samem smučišču v Goai Martuljku so se letos ponesu** trije smučarji, ki so si zlomili noto« bili brž deležni strokovne Lanju«« pomoči. V primerjavi z obiskom ne sreč ni bilo veliko, na sami vlečnic sploh ne, kajti Langus skupai ■ N delavci dobro in zanesljivo skrbi a naprave in za smučarski teren i vlečnici. r). Sede: DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 1-H 111,1 ANA /dravniSki komilij * V ponedeljek sporočil, d« pri pr«*- sedniku republike .Josipu Bron Tu« ni znamenja poslabšanja. Nadalj«K» intenzivno nego. BEOGRAD - .)uKn udeležil ministrskega -e»unl>» iieuvrieenih. CORTINA IVAMPKZZO - V t«, znanem italijanskem »mufinim srediAču je hita sedma slalomska trima za moški svetovni pokal. Zmagal je Sved Stenmark. ki je spet previs vodstvo v svetovnem pokalu. 04 naSih se je najbolje odrezal Joir Kuralt. ki je bil Šestnajsti. Bori« Str« je triindvajseti, medtem ko je od I it a« svoj nastop opravil Cerkovnik. Je enaintrideseti. S to uvrstitvijo si je izboljšal svoje FIS točke. Na prvi progi je bil sicer \ vodatva Jugoslovan Bojan Križaj in kot a* j* pozneje izkazalo je Bojan naprava napako pri šedemnajatih vratcik ta po »vodi« je Sla Se ena izredna uvrsti, tev. Dobro so ae v tem uvodnem aa» stopu držali tudi Kuralt. Strel in Cerkovnik, medtem ko je Zibler zapeljal slabSe kot zna. Od tekme ao se le v prvem nastopu poslovili Oherstar. Franko in Benedik. Neuradni vrstni red — l.Sten«aark (Švedska) 1:30.92. 2. 1 i rov (SX> 1:31.32. 3. Orlainskv (AvatrijaJ 1:31.37. l.Trojer (Italija) 1:11.11. S. S. Mahre (ZDA) 1:31.88. Newrr» ther (ZRN) 1:31,80, ). W6rndl (ZRNlia Frommelt (l.ieshtenatein) oba 1:31.81, 9. Heidegger (Avstrija) 1:31.8». 10. Halvarsson (Norveška) 1:31.*T. Iti. Kuralt 1:32.51. 23. Strel l;«.*, 31. Cerkovnik 1:34.09. 41. Zibler (vaj •Jugoslavija) 1:35,48. Danes bo v Cortini Se veleslalom