Številka 6.
JUNIJ 1925
LETNIK 191.
VSEBINA 6. ŠTEVILKE:
OBRAZI IN DUŠE. XXIV. - MARIJA SKRINJARJEVA. - (Maša Gromova.)   Stran   145
BINKOŠTI. — Pesem. — (Gustav Strniša.).............       „       147
POMLAD V TUJINI. - PESEM LJUBEZNI. (Pesmi). - (Marjana Kokaljeva.)       „       147
UBOŽICA. — (France Bevk.) — Nadaljevanje............       „       148
CVETOČA PISMA. — (Tone Gaspari.) — (Nadaljevanje.).......       „       152
BOXMATCH. — (Janez Rožencvet.)...............       „       153
MLADI DRAMATIK SIVOBRADEC. - (Ost.)............       „       168
BEDA. — Pesem. — (Fran Žgur.).................       159
DOSTOJEVSKI IN NJEGOVE ŽENE. — (Priredil Ivan Vouk.).....       „       160
ŽALOSTNA DEKLICA. - Pesem. - (Srečko Kosovel.)........       „       164
ZAVOD ZA SOC. HIGIJENSKO ZAŠČITO V LJUBLJANI. — (Sestra A. B.)       „       164
VEČERNO SOLNCE. - Pesem. — (Srečko Kosovel.)........       ,       167
ŠKODLJIVOST ENOSTRANSKE IN NEPRAVILNO PRIPRAVLJENE HRANE.
(Konec.) — (Davorinka Deželova.)...............       »       168
SPOMINI. - Pesem. - (Kristina.)...............       „       170
IZVESTJA: Za našo deco! — Naše delo. — Po ženskem svetu. — Higijena. — Materinstvo. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Književna poročila. — Iz naše skrinje. 171, 172, 173, 174, 175, 176. Razgovori in listnica uredništva v prilogi. PRILOGA ZA ROČNO DELO. -------„----------------   UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA.-----------------------
ŽENSKl     SVFT izhaja prve dni vsakega   meseca. - Za J u g o s 1 avi j o letna
_____          ___________ naročnina:  Din. 64 (s krojno prilogo);  polletna:  Din. 32,
Naročila in naročnino je nasloviti na upravo .Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška cesta 20.
Uredništvo in uprava: Trst, posta centrale, poštni   predal štev. 384. — Izdaja .Žensko
dobrodelno  udruženje v Trstu". Tiska »Tiskarna Edinost" v Trstu, Via S. Franeesco 20.
Upravništvo v Trstu, ulica Torre bianca štv. 39/1.
Zadovoljnost in blagostanje
je odvisno od gospodinje, ona more to vstva-
riti, ako se poslužuje za nakup potrebščin le
priznanih solidnih tvrdk. — Vsaka gospodinja
naj bi se posluževala za nakup oblačil
svojcem le tvrdke
Drago Schwab
Ljubljana
ki je že mnogim gospodinjam dokazala svojo strogo solidnost in skrb zadovoljiti vsakogar. Svojci so jim elegantno in po ceni oblečeni I Tudi Vi se poslužujete pri nakupu oblačilnih predmetov te tvrdke, čije oblačilni izdelki kakor : obleke, sukne, reglani, dalje damski pla* šči, kostumi, krila, ki slovijo kot najboljši izdelki Slovenije. — Ideluje se oblačila le iz najboljših vrst blaga. — V zalogi vse mudne potrebščine, perilo in bogata izbira uvoženega angleškega sukna.
Cene najnižje!
ŽENSKI   SVET
Obrazi in duše.
XXIV.
MARIJA SKRINJARJEVA.
Žena redkih lastnosti, priprosta, iz naroda, bogata po neizmerni dobroti. Živi in dela za blagor človeštva. Velika v ljubezni do svoje grude: taka je gospa Marija Skrinjarjeva, rojena Monfredova.
Rojena v naši primorski Švici, v romantičnem Kobaridu, sošolka našega pesnika Pagliaruzzi - Krilana, prijateljica skladatelja Volariča, učenka našega slavčka Simona Gregorčiča. V vzorni mladosti je stopila na pot narodnega dela: iz njenega udejstvovanja odseva globoka požrtvovalna ljubav do domovine, združena s sočutjem do vseh ubogih in zatiranih.
Kot mlado dekle se je zanimala za žensko gibanje, osobito za vprašanje naših služkinj. Ko se je poročila z orožniškim postajevodjo g. Simonom Skrinjarjem, vrlim Kraševcem, se je posvetila vzgoji svojih štirih otrok, a poleg tega je pisala članke v tedanje slovenske liste. Mnogo teh člankov je bilo priobčenih v Podgornikovem »Slovanskem Svetu» in sam g. Podgornik mi je zatrjeval, da je ga. M. Skrinjarjeva najmarljivejša sotrudnica njegovega lista; a pok. profesor Celestin v Zagrebu se je osebno zanimal za neznano dopisovalko in izražal se je o njej zelo laskavo in pohvalno. Naši «Edinosti» je od nekdaj zvesta dopisovalka, in tako je bila iudi «Slovenki», »Jadrankh, »Slovenski ženi» in sedaj »Ženskemu Svetu».
Njena narodna zavest je bila bridko preizkušena pod avstrijskim režimom; njenega soproga so osumili, da je bil pod vplivom svoje narodne žene, zato je pretrpel mnogo šikan in moral je prenašati razne krivične premestitve   in   ukore.   A   duh   te   velike   žene ni klonil, svesta si svoje
STRAN 146.
ŽENSKI SVET
LETNIK III.
življenjske naloge se je udejstvovala povsod, kjerkoli je služboval njen soprog, tako v Podgori, Podmelcu, v Sežani itd. Po odhodu svojega soproga v stalni pokoj pa se je naselila v Trstu.
Tu je uresničila vse svoje ideale, katere je snovala v mladosti: ustanovila je leta 1898. Zavod sv. Nikolaja, zavetišče za brezposelne služkinje h Trstu. Vse svoje duševne in gmotne moči je kot voditeljica žrtvovala za svoj zavod. V odboru so stale poleg nje še druge odlične slovenske žene in dekleta, ki so pripomogle, da se je zavod začel širiti tako, da je sprejel na leto tisoče brezposelnih deklet v svoje okrilje. Da je bila prava mati zavoda, je razvidno iz dejstva, da je celo kupila zavodu hišo. Ali usoda je hotela drugače: gospa Marija Skrinjarjeva je postala žrtev zavoda; ko je hotela namreč pokazati neki služkinji, kje je spravljen na podstrešju njen kovčeg, je padla blaga žena z lestve tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Nepopisno je trpela doma in v bolnici, a konečno so ji morali odrezati nogo pod kolenom. Lahko si mislimo, da je bil zavod vsled njene bolezni hudo prizadet, kajti hišo so morali prodati in ona se je odpovedala vodstvu, katero je prevzela na to Marija Žitnikova, a Skrinjarjeva je ostala še nadalje svetovalka in zaupnica zavoda.
Ugled Zavoda sv. Nikolaja se je dvignil, kajti prihajala so dekleta iz raznih držav in dežel, med njimi tudi učiteljice, vzgojiteljice i. t. d. Po inicijativa ge. Skrinjarjeve je odprl zavod nekako nadaljevalno šolo za služkinje, kjer so se učile računstva, pravopisja, šivanja, gospodinjstva i. t. d. Na ta način je skrbel zavod za duševno izobrazbo mladega neizkušenega dekleta, došlega v veliko mesto. Koliko deklet se je rešilo moralnega propada, vedo povedati zapiski odborovih sej. Velikokrat je blaga žena posredovala na policiji in sodniji med gospodinjo in služkinjo v sporih, a vsakokrat je ščitila svojo gojenko. Celo v zapor je hodila po nje, jih vodila v zavod, jih vzgajala ter skrbela, da so postale dobre članice človeške družbe. Koliko poštenih žen, dobrih mater in zavednih Slovenk je izšlo iz Zavoda sv. Nikolaja!
Vojna, ki je uničila toliko človekoljubnih naprav, tudi zavodu ni prizanesla. Vsled pomanjkanja dohodkov in podpor je zavod leta 1919. ukinil svoje delovanje. Udarec je najbolj zadel ustanoviteljico, kateri se je zdelo, da je z zavodom vred prenehalo njeno duševno življenje.
Marija Skrinjarjeva je založila in izdala pred leti celo vrsto razglednic s slikami odličnih mož, n. pr. Ivana Nabergoja, voditelja in državnega poslanca tržaške okolice, Pagliaruzzi - Krilana, pesnika, Matije Majer -Ziljskega in druge.
Dasi ne več mlada, bolna in vsestransko bridko preizkušena, živi plemenita žena še vedno junaško življenje. V najlepši mladeniški dobi ji je umrl dobri sin Milko; te izgube ne more še danes preboleti. Uteha v tej bolesti ji je skrb za druge, njeno geslo je: Sebi nič, drugim vse. Človeku se zdi, da ta žena ni ustvarjena za sedanjo dobo; nikoli ni hotela poznati prevar in slabosti človeka, temveč je verovala le v luč, dobroto in pleme-
LETNIK III.
ŽENSKI   SVET
STRAN 147.
nitost. Zdi se mi, da je poosebljena plemenitost, ki plava med nebom in zemljo, troseč človeštvu blagostanje.
Skrinjarjeva biva začasno v Podgorici v Črnigori, pri svojem sinku, kamor jo je vedla zgolj njena materinska skrb.
* * *
Marsikdo bo vprašal: čemu te vrste? Ob kaki priliki? Odgovor je lahek: ona se zanima vedno in za vse, a za njo, našo zaslužno rodoljubno ženo, nihče. Kaj je pomenilo delo in človekoljubno prizadevanje Marije Skrinjarjeve, vedo one, ki jo poznajo pobliže ali so bile celo same deležne njenih dobrot.
MAŠA GROMOVA.
DinkOŠti. (Gustav Strniša.)
Vesoljna skrivnost duri odpira, zažarel je na nebu sveti Duh, Bog; zadrhtela pevca samotnega lira, nasmehnila se pomlad skozi log; novo življenje poljublja naravo, duh božji diha v dobravo. —
Zapela je pevca pozabljena lira, vjela šepet zelenečih ravnin: dih večne ljubezni v strunah vibrira, lahno šušljajo vetrovi planin; dviga se glas, v daljavi zamira: O, domovina, pozdravlja te sin 1
Čutil sem silo božanske skrivnosti, vrnil iz tujih, sovražnih se mest; ogenj zaplal je svete modrosti, gorečih jezikov zavabil me blest, čutil očiščen sem uro radosti, svojo in tvojo pozabil bolest. —
Bel golob trka na okenca nizka, dajmo, odprimo mu vsi na sležaj-; milost modrosti božje se- bliska,   , vrača na zemljo sveti se. raj, saj oljkova vejica v kljunu trepeče, čakajo časi miru nas in sreče! -^
©O©®©©
POmlad   V   tUJini.   (Marjana Kokaljeva.)
Cvet odtrgala sem tihi bila. Jablan ni nič zaihtela, dosti cvetja je imela in se ž njim košatila krasila Drobni cvet pa zaihlel v moji roki je glasno,
jaz otrla sem solzo,
ki na cvet je padla be)...
Čudno se usoda šali,
mari nisem jaz v tujini
cvet odtrgan, mali —
jablan v cvetju pa — spomini ?
©©©©©©
PeSeiTl   ljubezni.   (Marjana Kokaljeva.)
Hiram kot cvetica hira, ki se v solnce zaljubila, ona tiho brez besed umira, kot bi smrt brez bolečine bila.
V smrtnem strahu pa šepeče: »Ljubim svojega tirana, — solnce — bog si sreče in nesreče 1" Cvet umre — še solnčna je poljana.
©©©©©©
STRAN 148
ŽENSKI   SVET
LETNIK III.
Ubožica.   (Povest. Spisal France Bevk.)              (Nadaljevanje.)
22.
Mračen večer je bil, ko Rezika ni mogla najti Bruna ne na ulici ne v gostilni in je stopila v njegovo sobo. Sedel je na kovčegu in bral časopis. Ozrl se je nanjo in se dvignil.
«Ali si že. prosta ?»
Pozabil je bil nanjo. Z naglim pogledom je preletela sobo. Začudila se je, ko je videla.vse pospravljeno. Njegovih predmetov ni bilo ne po oknih ne po policah več.
«Kam si del svoje stvari?*
Trepetala" je, njene oči so zrle prodirno kot oči sodnika.
«Kam?» je dejal Bruno; zadrega mu je stisnila grlo. «V kraj. Ali ne smem imeti stvari v redu?»
Rezika ni zinila niti zloga. Njen pogled je izpraševal dalje; Brunove besede niso zadostovale.
«V kovčegu je vse!»
Na te besede, ki so padle kot breme na njeno dušo, je zrla še par trenutkov njega in sobo, ki je niso oživljali njegovi predmeti. Nato je poble-dela. Mislila je, da se zgrudi na tla. Skozi stisnjene, jok zadržujoče ustnice, je dejala:
«Uteči mi hočeš.»
Bruno jo je zrl z nevšečnim pogledom človeka, čigar najtajnejša namera je bila z eno potezo razgaljena. Molčal je. Rezika je hotela prekiniti govoreči molk, ki je tolkel z ostrino na njeno srce; skoro kriknila je:
«Ti mi hočeš ubežati!«
«Ne», se mu je izvilo iz grla. Nato jo je ujel, da se ni zgrudila na tla.
* * *
Naslednji dan so bili predmeti zopet na svojem mestu. Bruno se je smehljal, niti z eno besedo se ji ni približal. Bil je brezbrižen za vse.
Rezika je pazila na njegove besede in na njegovo vedenje. Vse breme skrbi je ležalo na njeni duši.
Vprašala ga je po dolgi muki;
«Kaj bova storila? Zgovori se, kaj nama je storiti?!«
Počasi je prodrla jasnost izgovorjenih besed v Brunove možgane. Dejal je in skomignil z rameni:
«Kaj naj storiva? — Saj niti ne govoriš o tem nikoli.» Rezika je strmela nanj dolgo časa, žalost je ležala v njegovih očeh. Kot dva nepremična kipa sta bila. Spregovorila je počasi, da se je slednja beseda razločno zasadila V njegovo zavest.
«Ti si mi izbegaval. "Poročiti se morava, ali storiti karkoli1» «Stori karkoli!«
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 149.
«Dobro», je dejala Rezika komaj slišno na nervozno in nepremišljeno
Brunovo besedo. «Dobro». Solza se je prikazala v očeh, a se ni utrnila; pretrda je bila.
Bruno je videl, da je njegova vse zametu j oča beseda zarezala pregloboko. Zametavala je z eno kretnjo tisto, kar je napolnjevalo Rezikino življenje z neprodirno skrivnostjo, radostjo in bridkostjo. Dejal je nato:
«Pojutranjem zvečer me počakaj!» Samo pokimala je.
23.
Prišlo je poglavje Rezikinega življenja, ki se ga je ubogo dekle le z ogabo v srcu spominjalo. Vsega ni razumela> Le podmolklo je udarilo v njene možgane, ko jo je Bruno pritiral v tujo hišo, pred umazano žensko, ki je govorila ogabne besede. Bežala je od nje in od Bruna, preskočila stop-njice, šele na ulici se je pomirila. Greha zoper človeško' riaturo ni hotela storiti, materinstva ni marala opljuvati na najogabnejši način...
Ko sta se po dolgih dneh izogibanja zopet videla z Brunom, mu je dejala:
«Poročiti me moraš!«
Bruno je molčal. «Kaj misliš? Ni mogoče drugače. Pri nas je tako, da se drugače greh izbrisati ne da.»
« Čudna navada.*
«Sicer mi mati umrje; oče ubije tebe in mene!»
Težka misel je zakljuvala v Brunovem čelu. Čez nekaj minut je dejal s kretnjo, kot da je plačal nadležnega dolžnika:
«Poročim te!»
Rezika je bila žalostna te odločitve, ker ni bilo niti drobca srca v njej.
Bruno pa je pristavil, kot bi zabijal žebelj v rano: «Poročihi te; toda nimam denarja. Živil te bom, vse drugo preskrbi, če hočeš!«           '
«Bom», je dejala Rezika in je še tisti dan zlagala tole kratko pismo:
«Dragi oče, ljuba mati! Zdrava sem in se mi godi dobro, poročim se. Srečnejša bom, če mi pomorete k temu, potem vaju ne bom nadlegovala nič več! Pustite me v sreči, ako Bog. da, ali v nesreči, ako mi je namenjena. Vaju pozdravlja hči Rezi.» Oče je odpisal:
«Draga hči, če rabiš kaj, pridi in pogovorili se bomo; ljudje smo in ne volkovi.
Tvoj oče.» 24.
Rezika se je pravkar vrnila od doma. Temnega večera je bila prišla v vas, pred zarjo je odšla. Šla je k Brunu in ga je našla doma. Sedel je na
STRAN 150.
ŽENSKI   SVET
LETNIK   M.
stolu in kadil cigareto, dim je leno puhal pred se in razmišljal na vse, kar se je bilo zgodilo.
Mešana čuvstva so ga polnila. Bila so čuVstva ugodja, spomini na lepe ure hrepenenja, ki se nikoli ne izpolnijo, a so se izpolnile in izgubile na svoji mikavnosti. Bil je vmes neugoden občutek človeka, kf je zvezan z žensko in ne more stran, a ga neugnana kri žene kamorkoli.
Varal se je v ljudeh, ki jih je srečal pod tem nebom. Njegova mladost je potekla na jugu; malo je delal in več stradal. Nemirna kri ga je gnala za sledjo deklet, pa ga je bilo groza običajev, da ne obleži z zleknjenim telesom sredi vasi ali na cesti kje. V deželi severnjakov, ljudi, ki so navidezno brez čuvstva, je drugače. Nagovoril je dekle in jo je prijel za roko, oče mu ni padel z nožem za vrat.
Pa so vendar strašni in nepreračunljivi ti ljudje. Kakor pisana postava so; brez noža, a ne ubežis pred zakonom, ki je ukoreninjen in svet ter se je pisal sam iz roda v rod.
Bruno je čutil, da je neizbežno, kar ima priti. Udal se je. Iz tega je izvirala njegova brezbrižnost. Kot človek, nad komur je izročena smrtna obsodba: bodi karkoli! Ko je Rezika ta dan vstopila, se je jedva okrenil.
«Ali si že prišla?*
«Sem», je dejala in sedla na stol čisto v kot sobe.
Malomarno je čakal njene besede, kot da ga v nobenem slučaju ne more niti razžalostiti ne razveseliti,
«Vse je urejeno. V enem mesecu se lahko poročiva,« Bruno je bil nervozen. Ogorek cigarete je vrgel v kot, z ustnikom se je igral In ga vrtel med prsti,
«Boš pisal po svoje listine?»
«Bom», je dejal.
Nato sta bila tiho. Bruno se je pogreznil v misli. Njegov obraz je kazal mračne poteze. Rezika je položila trudne roke na kolena in gledala tega človeka, ki se poganja zanj, kot'da zavisi njeno življenje od njega samega.
Ljubila ga je takrat naj čiste je, ko ga je poznala najmanj. Ko je razumela jezik in se je beseda za besedo vtisnila v njeno srce, se je podoba tega človeka naenkrat spremenila. Poteza ženstva je bila na njem, samoljubje in namišljeni ponos, Iahkoživje in sentimentalnost posebne vrste. Njen moški ideal je bil drugačen. Kakor da se je Bruno spačil pod njeno roko. Ali je kriva ona?
Med nju je zazijala razpoka. Kaj je bil v preteklosti? Komu izroča usodo svojih otrok? S tem človekom bo delila dneve in noči, ure in minuta?
In-vendar se sredi brvi ni mogoče obrniti. Ena sama pot je, četudi pre-grenka v svojem dvomu,
«Bruno», je dejala Rezika z milim glasom. «Še eno besedo... Kakšno bo najino življenje?«
Bruno je prižgal novo cigareto, glava mu je plavala v višnjevkastem dimu in je dejal: «Kakšno? Tako.»
LETNIK III.
ŽENSKI  SVET
STRAN 151.
Skomignil je z rameni. Nato je dejal zopet:
«Saj veš, kakšno!«
«To ne zadostuje,« je drhtela iz Rezike. «Stopila bova v zakon za vse življenje, ti pa si tako lahkomišljen,«
«Kaj naj storim?» je odmevalo iz Bruna. «Kakšen sem?»
«Rad me nimaš nič več tako», je pristopila k njemu in položila roko krog njegovega vratu.
«Rad te imam!« ji je gledal v oči, ko ga je zganila njena mrzlična bližina. «Kaj naj storim, da boš verjela?
«Prisegam ti!»
«Ni treba! Ni treba! To se spozna drugače...«
Nagnila je glavo na Brunova prša in jih je močila s solzami...
25.
V temno poslikani sobi je viselo v ogromnih okvirjih par svetih podob; nad klečalnikom je bil velik križ s Kristusom in blagoslovljeno vodo. Za pisalno mizo je sedel duhovnik v črnem talarju, nasproti je sedela Rezika.
«Kaj vam teži srce?« je vprašal z mehkim glasom duhovnik,
«Bojim se, kaj bo. Tako težko mi je v duši.«
«Zaupajte!» je dejal duhovnik, ki so mu curljale besede iz ust kot iz knjig naučene. «Molite in vse bo dobro, potrpite in vse bo premagano. Bog nam pošilja križe in težave, da bi nas lažje izveličal; za vse mu moramo biti stokrat hvaležni.«
Rezika se s temi besedami ni zadovoljila, v srcu je kljuvala druga misel. V njeni duši se je gnetel trd vozel in se zadrgaval od dne do dne. To so pa gole besede. Kam naj jih dene, ko pa je lačna drugega?
Dejala je: «Bojim se, prečastiti, da me mož ne bo ljubil.«
«Dvomi vas mučijo?« je prevzel duhovnik po kratkem premolku. «Za-kon brez ljubezni je pekel.»
«če ga vzamem, padem v sramoto.«
«Kadar izbiramo med večjim in manjšim zlom, vzemimo najmanjšega. Večje zlo pa je vselej greh, ki ga moramo popraviti. Če pa si naložimo že sami kazen za greh, moramo biti tega veseli, da ne bomo na onem svetu trpeli. Tako je in nič drugega!«
Besede so padale kakor obsodba na dekletovo srce. Zdrgetala je in solza ji je zablestela v očesu. Zadrževala je jok, ker se je sramovala.
Duhovnik je videl njeno solzo in se. je vznemiril za hip. Za tolažbo so lahko padale olepšane besede nanjo:
«Pomirite svoje srce. Ljubezen pride mnogokrat šele v zakonu. Od vas bo pogosto odvisna.«
Rezi se je dvignila. Duhovnik ji je dal podobico. Poslovila se je.
Pred vrati je postala s podobico v rokah in ni vedela, kam bi krenila.
(Dalje prih.)
STRAN 152.
ŽENSKI SVET
LETNIK III.
»(*V6lOCcl   piSm3.    •  (Tone Gaspari.)                      ((Nadaljevanje.)
VIII.  ROŽE.
Ko sem se vrnila, so bile ir.oje stopinje orošene s prvimi kapljicami srčnega gorja. Ves svoj razgreti obraz sem potopila v največjo rdečo rožo. Roke so trepetale, oči so žarele, ustne so iskale v roži tvojega diha, ki sem ga čutila neizrečeno opojnega in omamnega.
Tisto noč je bil moj vrt paradiž; moja izba je samevala, svilena blazina je čakala do jutra . .. vso noč sem šepetala z rožami le o tebi, dragi! —
IX.  SANJE.
Kdo kliče moje sanje, ne vem! Prihajajo kot zvezda polnočnica, vrhujejo nad menoj in se zrcalijo v brezdanjem tolmunu moje neizmerne sreče.
Kdo kaže pot mojim sanjam, ne vem! Žarki padajo tenki in srebrni na mirno gladino tolmuna in to srebro zveni pred menoj kot zlati prah.
Kdo odganja moje sanje, ne vem! Polnočni veter preganja pritepeno črno vojsko oblakov in kraj tolmuna se zibljejo povešajoče se misli in močijo kot vrbe žalujke razčesane vejice v temi nemira...
Kadarkoli   narastejo  sladke   mesečine  v  polnoč,   tedaj  vzidejo   na   obzoru   tolmuna baročni mlečni oblaki kot velika kraljevska pahljača; nebo in zemlja se rahlo zazibljeta:  , zavesa  ob   oknu  strepeta...  dragi,  tedaj   si ti  pri  meni,  —  —
X. UMIRANJE.
Visoka jagned ve o mojem prvem silnem umiranju: na levi roki pekoče čelo z udarci srca, ki je štelo tvoje korake, blodeče v meni nasprotne smeri. Tresoče se ustne so šepetale tvoje ime v gluho praznino... klicale so... vse se je izgubljalo v temnomodre odjeke večera. Omahujoče noge so polzele, otroško ohromljene v bojazni zate, v travo  kraj ceste...
In ko sem se zrušila na kolena in je čelo udarilo v blato, me je predramila mrzla, tuja noč...
XI. SAMA.
Pot je svilenobela; ni stopinj, ni trdega kamenja, ni razjed, ni razpok: vse čisto, neoskrunjeno, Vse okoli solnca rast; ustvarjajoča moč se prižiga v velikih rdečih makovih cvetih, ki ne poznajo srpastih ostrin, zakaj te zvenijo drugje, daleč od njih in od naju.  Midva sva sama;  najlepša in najpopolnejša  od vsega,  kar naju  obdaja.
En sam pogled v makove cvetove razmnoži silen plamen po poljanah; obzorja se preobrazijo in odpro: tam v metropoli neizmernih daljin pa se dvigne veličasten oltar: na belem prtu čaka pajčolanasto deviško krilo, bel venec počiva na njem, zlatoiskreči se prstan leži na zravnanih gubah...
Zdaj sem sama. Moja glavica kloni na ostri rob oblačnega okna; solze so zalile prstan  s  tvojim imenom.   Opal  se  je  v solzah  raztopil,  tvoje  ime,   dragi,   je  ostalo. —
XII. TEBE NI!
Spolzki cesti, ki nema išče polnoč, sveti eno samo utrujeno okno... trava pod oknom venomer šumi, šumi... moja izba molči v hladnem, enakomernem šepetanju dežja s travo...
Bolna misel sloni ob vrtni ograji — :  od nikoder ni čuti tvojih stopinj.-------
xra. VEČER.
V zadnji zarji zveni večerna pesem zapeljivega mraku.
Preden zarja ugasne, se ozrem še enkrat na tvojo sliko: tvoj obraz zagori v rožah in tvoje žive oči se vprašujoče ozro name. — Čez okno potegne nevidna roka zaveso.,.
LETNIK lir.
ŽENSKI SVET
STRAN 153.
Ob moji postelji bedi čistost, ki neslišno krili s snežnobelo perutjo, odganja zle misli in  varuje  veličino  sanj...
XIV. KLIC.
Udarec pozne ure je zganil bele liste rože, ki si mi jo utrgal ob solnčnem zahodu. Dolgo  časa sem zaverovana  zrla vanjo, da bi našla v njej  tvoj   obraz  in tvoje misli...
Ko sem daleč na dnu njenih kelihov zazrla samo en kratek solnčen smehljaj tvojih obljub, se je vse omračilo...
Pozna ura je udarila meni in tvoji roži — kod hodiš,  dragi? —
XV. TEŽKA MINUTA.
Kosci pojo... : kri kaplja od kos, na jagodah krvave kaplje, po obrazih je razlita kri, na rokah kri, za kosci na cesti kri... le zobje so beli, ko hlastno grizejo pojemajočo pesem o ravnem, zdravem polju...
Ko ta minuta izgori, bodo grla onemela, mrak bo zasul cesto in gore, na poljih se bo  oglasilo  kakor beganje trpečih  src ihtenje umirajočih rož...
Dragi, nocoj se ustavi,  ozri se in prisluškni! Tvoja pot gre predaleč. — —'
©d)®©©©                                         (DalJe Prih->
Boxmatch.  (]anez Rožencvet.)
Gospod, moj dober znanec, mi je pravil:
Že ko sem hodil v šolo, kjer so učitelji poveličevali samo pridnost in modro glavo, mi je posebno dopadla fizična moč, bodisi pri ljudeh ali živalih. Moja goreča želja je bila, gojiti šport. Izpolnila se mi ni nikoli. Starši niso imeli denarja, vrhtega je bil takrat pri nas ves šport — razven jahanja in drsanja — na slabem glasu. Pozneje, ko je val športnega pokreta preplavil tudi našo milo domovino, je bilo zame prepozno. Sem bil že v službi in nisem imel časa. Garanje po pisarnah seveda ne vzgaja telesa, in tako vidite, da ima danes na moji postavi največ zaslug krojaški mojster, kadar je res mojster.
Zanimanje za šport me vseeno ni nikoli minilo. Intenzivno sem se z njim teoretično bavil in ljubim ga tembolj, odkar vem, da je pri pravem športu telesna moč samo sredstvo za manifestacijo najvišje lepote — sile volje in gibčnosti duha. Pomilujem ljudi, ki tega ne spoznajo in maskirajo degeneriranost svojih živcev s tem, da proglašajo za barbarski ves šport, posebno pa še njegov višek — boksanje. Žalostna jim majka. Jaz, ki sem se do svojega spoznanja dokopal s trudom in neodvisno od drugih, mislim do smrti neustrašeno oznanjevati športni evangelij, A s posebno gorečnostjo propagiram boksanje, čeprav imam ravno s tem športom izkušnje, ki bi pri manj solidnem idealistu lahko ves ogenj udušile.
Bilo je neko pomlad, in živel sem takrat v velikem mestu. Moje srce je bilo v vseh štirih predalih sveže pobeljeno in snažno pospravljeno, kakor ob žegnanju podružnična cerkev na domačem hribu. Oziral sem se po ženskah in premišljal, katera naj prva v novi sezoni zapiše svoje ime na prazne stene, da ostane tam ovekovečeno — do novega beljenja druge pomladi. Že precej pozno je bilo, skoro v maju, a vseeno se še nisem mogel odločiti. Nazadnje mi pride na pomoč srečen slučaj. Seznanil sem
STRAN 154.
ŽENSKI  SVET
LETNIK III.
se z dekletom, ki je je bila sama svežost, gibčnost in zdravje — telesno in duševno. Ko sem jo zagledal, je bil moj sklep storjen, in komaj sem cul njeno ime, je bilo tudi že v mojem srcu zapisano z velikimi črkami.
Nisem bil novinec v ljubezni in zato nisem časa tratil s praznini vzdihovanjem. Vedel sem, da le prav mlada dekleta ali neozdravljivo sentimentalne duše vodijo svojo ljubezen v mesečini pod kostanje, a ona ni bila več prav mlada in še manj sentimentalna. Ravnal sem se raje po besedah izkušenega gospoda, ki mi je nekoč rekel: če moški neče, da trpi njegovo srce, mora pustiti, da trpi njegov žep.
Ta modrost se je v mojem slučaju sijajno obnesla. Naglo sem se bližal zaželjenemu cilju. Vkljub žrtvam se z naslado spominjam tistih dni. Vodil sem jo skoro vsak dan na razne prireditve in opazoval, kako je pri tem kot prava ženska vživala. Njene oči so glasno govorile: glejte, tudi ob moji strani stopa moški, ki sem mu jaz kraljica, in v ničemur ne zaostajam za svojimi to>varišicami. — Pa tudi res ni. Znala se je čudovito okusno oblačiti, govorila je inteligentno s prijetnim organom in kretala se je povsod z neprisiljeno lahkoto, ki jo zmore samo prirojena eleganca. Ker je bil šport tudi njej simpatičen, sem za tisti večer, ko sem nameraval zahtevati odločitev, kupil dve najboljši vstopnici za boksarski match med Joe Dickson-om in Harri Blackwood-om.
Ali se spominjate iz časopisov velikanske senzacije, ki jo je povzročil izid prvega srečanja teh dveh mojstrov!? Nihče ni pričakoval nič posebnega, a vendar je postal match športni dogodek, kakoršnih je malo. Zato se ga posebno spominjamo mi, ki smo bili slučajno, rekel bi «po nedolžnem* priče, ko se je poleg utrjene zvezde «Joe Dickson» nenadoma užgala in zableščala na športnem nebu druga, «Harry Blackwood». Dolgo sta goreli cbe zvezdi z enakim sijajem in prekašali vse druge. Danes je Dickson že penzijonist in milijonar. Zamorec Blackwood nastopa še, a vživa ravno sedaj medene tedne s svojo peto ali šesto belo ženo.
Arena je bila do zadnjega kotička zasedena, ker je vse hotelo videti slavnega Dicksona, čeprav se je imel meriti to pot s čisto neznanim črncem. Pozdravili smo ga z navdušenim ploskanjem, ko ga je razsodnik predstavil. Ampak tudi njegovega nasprotnika smo prav dostojno sprejeli, zakaj oba sta bila vredna priznanja. Enako visoka in s krasno razvitimi mišicami. Dickson morda nekoliko preširok v bokih, a zamorec prešibkih meč. — Pač značilnost afrikanske rase. Tudi teža je bila skoraj enaka, Blackwood komaj za spoznanje lažji od Dicksona.
In potem se je začelo. Še danes mi je živo pred očmi vsaka potankost te krasne borbe, in rečem Vam, kaj sličnega se redko vidi. Boksarjev je sicer zmerom več, ampak kakor pri vseh poklicih, je tudi med njimi več kruhoborcev kot pravih borcev, ki so se za svojo vzvišeno misijo že rodili in ne šele izučili.
LETNIK HI.
ŽENSKI   SVET
STRAN 155.
V   prvem krogu se nasprotnika samo tipljeta. Dickson poskusi par evcjih znanih sunkov, zamorec parira mojs-trrko. Tii minute — žvižg — pavza!
Splošna pozornost velja zdaj zamorcu. Stotine kukal je namerjenih nanj, ko sedi na stolu, prepuščen veščim rokam cvojih maserjev. Pravzaprav ni grdega obraza. Črn je kot ebenovina in ne umazanorujav, kakor so navadno ameriški zamorci. Baje je pravi Afrikan-sc.
V  tretjem krogu obdrži ves čas inicijativo BIackwood, toda vspeha ne doseže. Dickson ni zastonj slavni Dickson, mojster vseh mojstrov. Ravno-tako se zaman trudi v četrtem krogu. Ko hoče pa Dickson poskusiti enako presenečenje kakor prej Blackwood, se mu ne posreči. Zamorec se sijajno ubrani. — Aplavz je buren. Publika se je vidno razgrela.
Peti krog: Situacija se neprestano menja, toda noben udarec ne obsedi in   odločitev   se   ne   nagiblje   na   nobeno   stran.   — Zanimanje gledalcev
narašča, in začne se šesti krog.
Kakor da je napetost publike prešla nanju, se borita boksarja z ljutostjo, kakoršne doslej še nista pokazala. Razsodnik pleša in skače okolu njiju, da mu lije pot z obraza. Sunki zdaj tudi zadevajo. In kakšni sunki! En sam bi moral podreti bika na tla, A tu!? Komaj za spoznanje omahne ali klecne, kdor je zadet, potem pa se zdi, da je ukresala nasprotnikova pest novih moči iz njega. Dickson prekaša samega sebe. Afrikančev obraz spominja na razjarjeno gorilo. Njegovo črno, mačje gibčno telo izžareva divjo, nebrzdano silo tropičnega pragozda. Toda v resnici je ta sila čudovito disciplinirana.
Vkljub ljutosti ostane borba ves krog «fan>, ali tudi neodločna. Oba borca krvavita.
Kakor morje zabuči publika v pavzi. V areni je postalo vroče. Sopa-rica zastira tisočglavo množico, vse seza po okrepčilih. In v morju živahne govorice, glav, robcev in pahljač sedim s svojo lepo družabnico in ji razlagam podrobnosti boksanja. Oba sva razvneta.
Mahoma se poleže razburkano morje. Dano je znamenje za začetek sedmega kroga.
Če bi hoteli vredno popisati, kar se je zdaj godilo, bi mogoče odrekli Bulwer, Sienkiewicz, De Amicis, Kellermann, Barzini in vsi taki tiči z našim Finžgarjem vred. Menda so vse sile sleherne mišice tisoče in tisoče gledalcev koncentrirane v dveh možeh, ki se v krogu borita z nečloveško besnostjo in spretnostjo. Bliskoma se menjajo napadi. Oči skoro ne morejo dohajati vseh kretenj borcev, razsodnik se zvija in vrti kakor opica. Tresemo se od razburjenja in v ušesih nam šumi.
Nepopisna je krasota borbe!
Naenkrat se pa zgodi nekaj čudnega. Dicksonu otrpnejo roke, pripravljene za sunek, in zamorec dvigne čisto počasi svojo levico. Za hip jo zadrži, potem pa s strahovito nsilo sproži pest nasprotniku v glavo. Seveda se mi je samo zdelo, da se je to počasi vršilo.
STRAN 156.                               2ENSKI   SVET                                   LETNIK III.
Čuje se par pritajenih ženskih krikov. Dickson zakrili z rokami, se opoteče ter ob vrveh kroga polagoma sesede in zlekne. Blackvvood plane za njim. Razsodnik priskoči, da zabrani eventualen nedovoljen udarec, in začne šteti.
Ena! — Dve! — Tri!-------------Tišina!
— Sedem! — Osem! — Gluha tišina! Dickson se slabotno zgane, zamorec je še zmerom, pripravljen.
Devet!-------------!------------! Mrtvaška tišina!
Zremo čudo! Dickson, nepremagljivi Dickson, leži poražen na tleh in se ne gane! Sodnik razglasi izid.
-------------«Knock out»-------------
Vsa energija, zadržana dozdaj v obeh borcih, se na mah sesuje in preplavi nas. Orkan navdušenja izbruhne. Kakor obsedeni ploskamo in kričimo: Živel Harrv Blackvvood!
Zamorec stoji med svojimi maserji, ki ga pihljajo, in s čipkastim robcem, vrženim od nekod, si briše kri, ki mu teče iz ust in nosa. Njegov obraz žari zmagoslavno.
Dicksona poberejo. Ko ga spravijo k zavesti, da more dati svojemu srečnejšemu tekmecu roko, se mi zdi pravo čudo, da arena sploh toliko navdušenja vzdrži.
V pijani ekstazi se prerivamo pri izhodu.
Pokličem voz, in odpeljeva se v elegantno restavracijo večerjat. Svež zrak nama je dobro del, in precej pomirjena stopiva v lokal. Po večerji se naju je polastila prijetna živahnost, ki jo je pospeševala okolica.
Ni bila razvajena in laskala ji je uslužnost in dovršena postrežljivost izvrstnih natakarjev. Meni seveda tudi, zakaj živel sem drugače skromno ter nisem posiljeval svojih financ. Povrhu sem čutil, kako me radi moje lepe družabnice skrivaj pozorno motiijo druge ženske in zavidajo mnogi moški. A kaj si morete sploh misliti, kar bi človeka bolj napihnilo?!
Čutil sem se, da je bilo kaj, in samozavestno sem ji razlagal svoje misli.
Kako so včasih smešni modrijani! V svojih možganih si izkonštruirajo zakone in se čudijo, da se svet po njh ne vrti. Potem psujejo maso, da je nerazsodna. Revčki ne sprevidi j o, da so se motili oni, ker posameznik se lahko zmoti. Masa se ne more, ker edino pravi zakoni izhajajo iz nje same. Zasluge za napredek človeštva!? Te priznamo drage volje vsakomur, kdor jih ima, a samo radi njih se zanj še ne navdušujemo. Zakaj obožujemo može, ki so bili dostikrat prava nesreča za človeštvo!? Ali je samo modna norost in ljudska nerazsodnost, da so danes bolj slavljeni boksarji kakor umetniki, državniki, učenjaki itd,!? Ne, masa ima pravi Njo navdušuje sila volje in gibčnost duha, ki jo pokaže boksar bolj kakor katerikoli drugi veliki mož. Instinktivno čuti, da bo edino s tema lastnostima človeštvo rešilo svoje velike naloge, ki so njegova sreča in nesreča obenem. Današnji izma-govalec  mogoče   ne   zna   ne  brati  ne   pisati, a s svojo borbo je pokazal
LbTNIK III.
ŽENSKI  SVET
STRAN 157.
najvišjo potenco inteligence. In če bo jutri njegova slava polnila časopise vseh petih delov sveta — moramo reči, vreden je je, ker velik mož je.--------
Morda nisem še nikoli tako prepričevalno govoril. Dvignila sva čase in pila na črnčevo slavo.
Poznate občutek, Id ga. ima moški, če zapazi, da padejo njegovi nazori pri ženski na rodovitna tla?! Ko se mu zdi, da so njegove besede izbrusile v ženski duši izrcalo, iz katerega odseva on sam!? Poznate ta čudoviti občutek? Prav! Jaz sem ga tisti večer užil zvrhano, in nastregel sem si ga iz njenih navdušenih oči.
Včasih sem doma s kukalom opazoval mačko, ki je na vrtu lovila tiče. Kako jih je zalezovala in se plazila za njimi, čeprav bi jih bila že davno lahko ujela. Videlo se je, da se namenoma naslaja nad svojim plenom. Oči so se ji iskrile, in ko že ni mogla svojega poželenja več premagovati ter je vsa drgetala, se je naglo potuhnila in bliskoma skočila. Z visoko dvignjeno glavo je odnesla svoj trepetajoči plen. Bila je divna.
Nekateri ljudje ne marajo mačk in jim posebno zamerijo, da love nedolžne tičice, Bog jim pomagaj, jaz jim ne morem. Mačka je pač vstvarjena za mačko, in meni bi se zdelo jako neestetično, če bi po kaki filistrski pravičnosti začele nedolžne tičice požirati mačke. — Toda oprostite, ne mislim filozofirati ampak samo povedati, da sem se ravnal po vzgledu tiste divne mačke.
Čemu seči že zdaj po cilju, ki je vendar siguren in ne odide. Ali niso najslajši trenotki pred ciljem! Posebno v ljubezni, kjer je začetek najlepši del, a dosežen višek sam navadno le začetek konca, ki ni nikoli lep! Ne, nisem se še nagledal te lepote, ki je bila kakor breskov cvet. Spremenil sem načrt in storil prav, zakaj po razburjeni živahnosti sva prešla v mehko razpoloženje, ki bi ga bilo škoda motiti z brutalno zahtevo.
Odšla sva peš in spremil sem jo domov. Večer je bil lep topel, a midva oba zamišljena. Občudoval sem njen profil in nalahko stiskal k sebi njeno toplo roko. Skoraj sem občutil nekaj, kar opisujejo včasih pesniki, in govoril bi ji bil o ljubezni, da nisem iz principa sovražnik praznega ' besedičenja. V veži sem ji poljubil obe roki in jo povabil za drugi večer v opero v ložo. Strašno rada je hodila v gledališče in dostikrat je menila, kako lepo mora biti — sedeti v loži. Drugače sva sedela v parketu. Pričakoval sem za nagrado par poljubov, kakor jih je znala dajati samo ona.
Ampak zmotil sem se, da se bolj ne bi mogel. Jutri — jutri--------ne
vem — ne morem,--------Teta je zbolela.--------Pišem, kdaj se spet lahko
vidiva. — Hvala za današnji večer.--------Treščil sem z devetih nebes.
Komaj sem zbral par besed, da sem se kolikortoliko mirno poslovil. Na ulici sem pa pri vsem svojem športnem fanatizmu začel na tihem in na glas neusmiljeno preklinjati tistega črnega afrikanskega mačka, ki v sedmem krogu ni potolkel samo Dicksona '— ampak tudi mene, in kdo ve koliko še drugih obenem.
STRAN 158.
ŽENSKI  SVET
LETNIK III.
Mladi dramatik sivobradec. «>st.)
To je Luigi Pirandello. — Včasih je že tako, da ima človek poklic, ga izvaja — in sicer z uspehom, ob večerni zarji pa spozna v sebi novo poslanstvo, in sicer tako, ki rodi še vse več uspeha in ki je imenitno kar na vse strani... Tako je gospod Luigi Pirandello pisal novele, črtice, zalagal zvezke «Beffe della morte e della vita» z duhovitimi zgodbami, živel svoje življenje elegantno, razkošno, nosil je bleščeče lakaste čevlje in modne površnike in kravate kot pravljice.... O teatru ni vedel ničesar, ne o odru, o igralcih, reflektorjih in-vseh mukah avtorjevih pred premjero. Vse to je je bilo pred leti in Pirandellova brada je bila takrat še plava in lepo pristrižena. O njem je vedela takrat samo Italija — o slavi onkraj laških meja ni bilo niti govora — takrat. Potem pa se je zgodilo — skoraj preko noči, da je petdesetletnik razvil svoje peroti in sfrčal na oder, ga objel, premagal... Njegov polet je bil dolgotrajen — dokler ni zavzel vseh evropskih jezikov, in danes ga skoraj ni pomembnega gledališča, kjer bi ne bilo i njegova ime v repertoarju, —
Spoznanje dramatika v sebi je prišlo pri Pirandellu skoraj legendarno na ta svet in njegov prijatelj Lucio d'Ambra trdi, da ne ve niti Pirandello sam, kako se je zgodilo. Preko noči je zlezel iz delavnice Pirandellove njegov prvi dramski metulj «Se non cosi», čisto gotov, izlikan in prikrojen, pripravljen za uprizoritev. Zdaj je bil primoran Pirandello spoznavati sicer že ob pozni uri vse, kar je v zvezi s teatrom: igralce in oder, reflektorje — in s strahom je zastavil korak v tisti tajinstveni svet teatra, kjer zvončkljajo kraguljčki norčij in se reže spake ljudi porojenih iz razpaljenih možganov... Takrat, ob tistem času je ležal na njegovi pisalni mizi pričet roman «Uno, nessuno e centomila«. On sam se je odpeljal v Milan k skušnjam svojega prvenca, s sklepom v srcu, da je prvi in poslednji... Od tistih dni je minilo sedaj osem, devet let in novo poglavje njegovega pričetega romana še ni napisano. Napisal pa je v teh letih, v katerih je čisto zanemarjal ta svoj roman — napisal je okrog trideset dram in komedij — iztisnil jih svoji fantaziji in pognal v svet...
Tu v tem začetem in nedokončanem romanu, ki leži zaprašen na Piran-dellovi pisalni mizi, pa začne njegova formula za dramatika — Pirandellova formula: vsak pisatelj lahko svoje življenje živi ali pa ga piše. Pirandello ga je pisal, vendar napisal je samo tragično življenje svoje misli, zgodbo o neskončni muki avtorjeve bitnosti in ustvarjanja. O vsem drugem, kar mu je prožilo življenje in ceste, ki jih je prehodil nekoč v lakastih čevljih, je molčal... Spomin in želje, te tihe cvetke pod pepelom odpovedi, so temelj njegovih poletov — in v tem prostranstvu se je dvignil v one regij one, kjer ni duh več privezan na posredne realnosti. Tam gori je spoznal vso neskončno osamelost življenja, videl ljudi, tisoče, ki jih je srečaval — videl, da se kažejo vedno in neprestano drugače, da niso za nikogar, niti sami zase enaki. Živeti se še ne pravi biti, spoznati se še ne prav vedeti,
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 159.
ker vsakdo ima tisoč oblik, kot vsakogar sprejema tisoč raznih oči. In iz. vsega tega je postal njegov teater...
Kot rečeno: petdeset let je bil star, ko je začel, in danes je znan po vsem svetu; batalijon režiserjev išče jedra njegovih del — oblike njegovi nenavadni sceni. —
Do nas je segel začetkom letošnje sezone s komedijo «Sei personaggi in cerca d'autore», comedia da fare — Šestero oseb išče autorja* — komedija v zarodku, kot jo imenuje sam. Ves zamislek je sila enostaven: šestero oseb: oče, mati, sin, pastorka in dvoje nedoraslih otrok, katere veže čudna rodbinska usoda, se pojavi nenadoma, ob času skušnje v gledališču na odru, z namenom, da bi našli tam avtorja, ki bi spravil njih usodo v dramsko obliko. Tako postavi Pirandello dvoje elementov nasproti, konfrontira navadno vsakdanjo resničnost gledališča z ono višjo realnostjo življenja, ki je sicer že doživeta, a še nima oblike za transponiranje v to vsakdanjo resničnost. Pojavi se vprašanje, kje je meja teh svetov, kje sežeta lahko eden v drugega in kako more avtorjev zamislek kot živa umetnina na dan.
Spominjam se skušenj za uprizoritev tega dela v Narodnem gledališču v Ljubljani. Bili so trenotki, ko smo popolnoma izgubili zavest, da je besedilo, ki ga govorimo, napisano in priučeno — meja je bila popolnoma izbrisana: oder — življenje, življenje — oder, igralci — ljudje, slučaj — namen. Po predstavi te komedije «da fare» pa ostane človeku občutek groze, vprašanje nad nerazkritimi livadami v dušah nas vseh, ki hodimo, molimo, kolnemo in vriskamo...
Od vseh Pirandellovih oderskih del je navedeno želo največje in senzacij onalne uspehe, doseglo na posameznih odrih po sto in več večerov. — Vendar ni edino, ki mu nosi slovo; je še «Enrico IV», — «.Cosi e se vi pare», dalje «Ciascuno a suo modo», «Vestire gli ignudi» — in ker-je vseh skupaj okrog trideset, je izbira bogata. —
Vsa slava in vse ugodnosti, katere mu njegovo pozno spoznanje sipi je, pa ga ni odvrnilo od pošastnosti njegove filozofije — problema; je ali ni, sem ali nisem. — Mi se osvobodimo pošastnosti in konstatirajmo z vso mirnostjo:: Pirandello je.
©O©©©®
Beda.   (Fran Žgur.)
Po zemljah beda se kot solza zliva: Na pusti njivi sklonjena ihti; potuhnjena se z nožem v lesu skriva, v salonu v svili se na ples vrsti ...
Opolnoči odpre polahko duri,
v razkošja bujnega te vabi slast;
en hip že strmoglavi v temni uri
z nasmehom zlobnim v mrzlo te propasti
©©©©©©
STRAN 160.                                      ŽENSKI SVET                                        LETNIK III.
Dostojevski in njegove žene.  (Pnre<m ivan vouk.)
i.
Ko je nekt prijatelj rekel nekoč našemu nesmrtnemu Cankarju, naj napiše svoj ^življenjepis, je Cankar odgovoril: «Berite moje knjige, v njih je zapisano moje življenje.« Teh besed sem se spomnil, ko mi je pisati o Dostojevskem. Največja in najbolj pretresljiva dela slavnega romanopisca so v tesni zvezi z njegovim življenjem. Zato bi mogel tudi Dostojevski odgovoriti kakor Cankar; samo da bi bil tak odgovor še bolj na mestu kakor pri Cankarju.
Razume se, da se naši slovstveni zgodovinarji ne bodo zadovoljili z ^življenjepisom«, ki je vsebovan v Cankarjevih umetniških delih, ampak pojdejo svojo pot. Samo smo še preblizu pisateljeve smrti, da bi se mogla vsestranska kritična raziskovanja že sedaj razviti.
Je že tako v človeški naravi, da nas zanima življenje slavnih mož, a posebej še življenje velikih umetnikov. Tudi ruski slovstveniki in občudovalci Dostojevskega se niso zadovoljili s prebiranjem njegovih del, ampak so se trudili prodreti v sleherne potankosti pisateljevega duševnega in telesnega življenja. In pri tem raziskovanju so odkrili vedno kaj novega, še nepoznanega.
Tudi življenje Dostojevskega nam ni popolnoma poznano vkljub temu, da se je nebroj stovstvenikov pečalo samo z Dostojevskim. In še v današnjih časih, skoraj štirideset let po njegovi smrti, se nam odkrivajo nepoznane intimnosti iz življenja tega velikega pisatelja. In čim bolj se poglabljamo v življenje tega duševnega velikana, tem bolj razumevamo njegova dela. Kdor proučuje natančno "pisateljevo življenje, ki je bilo zelo zanimivo, ker nemirno in burno, ta se kmalu prepriča, da je dober del osebnosti Dostojevskega vsebovan v njegovih delih.
Cenjene bralke «Ženskega sveta« bo gotovo zanimalo vedeti, katere ženske so kakorkoli vplivale na njegovo življenje in na njegova dela. O tem bom govoril v pričujočem članku, prej pa nekaf podatkov v lažje razumevanje tega, kar sledi.
Dostojevski se je rodil l. 1821. v Moskvi. Oče mu je bil zdravnik v bolnici. Dostojevski je bil torej otrok mesta. Pozneje so stariši kupili majhno posesivice v bližini Moskve, kamor je hodila vsa družina poleti na oddih. Tu je dobil Dostojevski prve in glavne dojme o življenju na kmetih, tako da mu je bila tudi dežela poznan delokrog, kar je prišlo v dobro njegovemu poznejšemu pisateljevanju. Učil se je v Moskvi v nekem-zavodu, pozneje v Petrogradu. Postal je geometer in dobil državno službo. L. 1849. je bil zapleten v neko samo na sebi nedolžno politično zadevo in obsojen na 4 leta sibirske ječe in 4 leta vojaške službe. Pisatelj je vse to prestal in se vrnil v evropsko Rusijo šele po sedmih letih. Pozneje je potoval na zapad, zadnjih deset let pa je živel v Petrogradu,
kjer je umrl l. 1881.
* * *
Prva žena Dostojevskega je bild Marija Dimitrovna, vdova po nekem sibirskem stotniku, s katero se je Dostojevski poročil v pregnanstvu. Malo poprej je prišel iz sibirske ječe, iz «Mrtvega doma», da odsluži zadnji del kazni kot vojak v majhni sibirski garniziji v Semipalatinsku. Bivši kaznjenec, katerega umetniška slava pa je prodrla celo do Sibirije, je bil od tamošnje družbe lepo sprejet. Med najboljšimi njegovimi prijatelji, ki jih je tam dobil, je bil uradnik Isajev. Dostojevski je bil vsakdanji gost v njegovi hiši. Po štiriletnem mučeništvu v «Mrtvem domu», ko je zastonj hrepenel po ljubezni, se je seznanil s prvo žensko, ki je bila žena Isajeva, njegovega prijatelja. Marija Dimitrovna, ki jo pisatelj imenuje v svojih pismih «duhovito žensko», je napravila na pisatelja silen vtis. Ta vtis se je izpremenil v veliko ljubezen, o kateri ni smel nihče nič
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN. 161
vedeti, niti ona ne, ker bila mu je nedotakljiv ideal in žena njegovega prijatelja. Šele pozneje, ko so Isajeva premestili v Kuznjeck, kjer je kmalu nato podlegel sušici, je pesnik poldrugo leto po prijateljevi smrti priznal Mariji Dimitrovni svojo ljubezen ter jo prosil za roko. Marija. Dimitrovna je imela mladoletnega sina in je živela v veliki revščini, vendar pa ni hotela sprejeti pisateljeve ponudbe, ker se je zaljubila v nekega mladega učitelja. Z obupnim naporom si je Dostojevski prizadeval, da bi se odrekla «nespametni» ljubezni do mladega provincialnega učitelja, ki nima denarja in ne more zagotoviti njene bodočnosti. «Ves čas živim kakor v blaznosti*, je pisal takrat; «razen te.ga imamo še vojaške vaje. Telesno in duševno sem tako zdelan, da hodim kakor senca okrog. Kakšen bo konec, ne vem.» Tako piše svojemu prijatelju, baronu Vrangelu. Končno ga prosi, naj kaj napravi za ljubljenca njegove izvoljenke: «za božjo voljo, ne odbijte mi te prošnje, ker Marija Dimitrovna ne sme trpeti... Ne vem, kaj bi se dalo zanj napraviti; govorite z gospodom guvernerjem, recite mu, da je dostojen imeniten dečko, hvalite ga, recite, da ste ga poznali, ko je bil v neki visoki službi. Imenuje se Nikolaj Borisovič Vergunov in je doma iz Tomska.»
Končno se je Marija Dimitrovna odločila, da se poroči z Dostojevskim. Spoznala je, da se ne more poročiti z učiteljem, ki je imel 300 rubljev plače. Toda Marija Dimitrovna je imela še vedno razmerje s svojim ljubčkom in kmalu se je mogel Dostojevski prepričati, da mora deliti zakonsko srečo z onim drugirn. Vkljub temu da je Marijo Dimitrovno nad vse ljubil, se je vendar zatajeval. Še več. Na vse načine je skušal pomagati ljubimcu svoje žene, do katerega je čutil posebno naklonjenost. V nekem pismu na barona Vrangela je prosil «na kolenih, da nekaj napravite zanj, ker zdaj mi je dražji, kakor če bi mi bil brat.*
Pozneje ni živel z Marijo Dimitrovno, vendar pa ji bil vsekdar dober, nežen in «večen» soprog. Razočarani umetnik je bil še nadalje prijateljsko naklonjen obema. Kmalu /e ljubimec zapustil Marijo Dimitrovno, ki je hudo zbolela na sušici, katere začetki so se že prej pokazali. Marija Dimitrovna je legla in zdravniki niso dali več nikakega upanja. To je bilo v Tveru, Dostojevski je bil takrat v Petrogradu.
Tako je Dostojevski, odkar je moral v Sibirijo, trpel velike duševne muke, ¦toda njegovega trpljenja ni bilo še konec.
V tistem času se je Dostojevski v Petrogradu seznanil z mlado študentko Pavlino Suzlovo. Ta ženska je imela silen vpliv na njegovo ustvarjalno silo, ki se je pozneje pokazala v njegovih najlepših delih. Pavlino Luzlovo srečamo v «Bratih Karamazovih* kot Grušenko, u «Besih» kot Lizo, a roman ^Igralec* nam slika dogodke, ki jih je Dostojevski sam doživel v Wiesbadenu, ko je igral na ruleto. Tedaj je bil tam s Pavlino.
Prve podatke o tem razmerju (do Pavline -%uzlove) imamo od njegove hčerke, vendar so bila to sama domnevanja. Dostojevski je namreč skrival pred svetom to razmerje. V nekem pismu na brata mu sporoča, da ga je Turgenjev obiskal v Badenu, da pa ni videl Pavline, ker jo je skril pred njim. In kadarkoli je pisal bratu o Pavlini, ga je vselej rotil, naj drži to tajno.
Zanesljive podatke o tem zelo zapletenem razmerju Dostojevskega do te ženske pa imamo, odkar so odkrili do sedaj nepoznano umetnikovo korespondenco s Pavlino, ki jo on imenuje svojo «večno prijateljico*; dalje imamo podatke iz njenega dnevnika in iz novsle, ki jo je spisala Pavlina Luzlova, in katere junak je Dostojevski. Tako imamo v celoti pred seboj tudi ta izredni dogodek iz življenja velikega pisatelja.
II.
Uspeh njegovih zadnjih književnih proizvodov je podelil nekdanjemu sibirskemu jetniku novo slavo. Iz raznih družabnih slojev so prihajali k njemu
STRAN 162.
ŽENSKI SVET
LETNIK III.
občudovalci. Med temi se je nahajala tudi ona mlada deklica, študentka Pavlina Luzlova, ki mu je podelila svojo ljubezen in v kateri je videl Dostojevski svojb življensko srečo. Dostojevski se je udal nepremagljivi čutni ljubezni, v kateri je iskal nadomestilo za vse prejšnje trpljenje. Dvajsetenoletna Pavlina je zadobila velik vpliv nanj.
Marija Dimi\rovna je ležala na smrtni postelji, ona dva pa sta sklenila, da napravita veselo potovanje v zapadno Evropo. Dostojevski je tedaj sklenil, da se bo pioročil s Polo —¦ tako je on nazival svojo prijateljico — takoj po ženini smrti. Nekateri nujni posli pa so ga zadržali, da ni mogel odpotovati določenega dne in je Pavlina sama odpotovala v Pariz. Ker je moral Dostojevski vnovič preložiti odhod, je prejel črez teden dni pismo od ljubice, v katerem mu sporoča, da rti mogla več čakati nanj in da se je udala nekemu španskemu posestniku plantaž, lepemu Salvadorju. On, Dostojevski, da prihaja prepozno, mu piše; še pted kratkim je sanjala o tem, kako bo potovala z njim v Italijo in da se je že začela učiti italijanščine, potem pa se je v nekaj dnevih vse izpremenilo; v teku enega tedna je podarila svoje srce, ki je do tedaj samo zanj gorelo, drugemu. Salupdor, lepi prijatelj, jo je pozval in sledila mu je brez odpora.
Ko je Dostojevski prejel to pismo, ga je popadlo blazno ljubosumje in odpotoval je takoj za njo v Pariz; toda tam je stal že pred dovršenim dejstvom, tako da je mogel biti odslej le še prijatelj.
Razočaran je potoval v London, nato v Italijo ter se potem vrnil na Rusko. Ka je kmalu zatem Pavlino zapustil njen Španjolec, je Dostojevski vnovič hitel v Pariz, da bi ponudil Pavlini svojo prijateljsko pomoč in bi istočasno dobil tudi njeno ljubezen. Pavlina je bila zopet voljna. Potovala sta v Wiesbaden in tam so se dogodile stvari, ki jih Dostojevski opisuje v romanu «Igralec». Dostojevskega je popadel bes igranja. Ruleta je zagospodovala nad njim in postala njegova usodna strast. Wiesbaden pa je šele prva postaja te zablode Dostojevskega. Neprestano je fantaziral, da mora priigrati veliko svoto denarja, in ta misel ga je gonila od igralnice do igralnice. Iz Wiesbadena sta odpotovala z ljubico skozi Nemčijo in Švico v Italijo. Pisma, ki jih je pisal iz tega burnega potovanja s Pavlino svojemu bratu, nam izpričujejo, koliko trpljenja je užil od igre in ljubezni Dostojevski.
Iz Torina piše bratu: «Fizičnega pomanjkanja ne trpiva še, toda vsak tre-notek se treseva, da nama gostilničar predloži račun in nimava beliča. Utegnilo bi priti do sramote; policija je tu brezobzirna, če ni nobenega poroka, ki bi jamčil za naju. Tudi nimava najmanjše stvari, ki bi bila najina last.» — Dalje piše še :«Svojo uro sem že zastavit, a Pavlina svoj prstan.* — Zopet pravi na drugem mestu: «Pišeš mi, da ne razumeš, kako je mogoče zaigrati vse do zadnjega vinarja, če potuješ z osebo, ki jo ljubiš.* Tu razlaga Dostojevski bratu nov igralni sistem, po katerem je dobitek gotov. Iz tega pisma je razvidno tudi prepričanje, da ne more biti srečen s Pavlino, dasiravno jo je vroče ljubil. «PrestaJ sem iskati srečo,* se glasi v pismu. Kmalu nato se je Dostojevski vrnil v Rusijo. Črez zimo je ostal v Moskvi ob postelji svoje umirajoče žene do njene smrti. In tedaj je vnovič spoznal, kako silno je ljubil svojo prvo ženo Marijo Dimitrovno. Nekemu prijatelju piše, da je bil vrlo žalosten, ko je videl umirajočo, nikoli pa si ne bi mislil, da postane njegovo življenje tako pusto in prazno, ko jo zasujejo v grob.
Pogled na ljubljeno rajnico ga je tako presunil, da je zapisal V svojo be-ležnico nekaj stavkov, ki so med naj globoke jšimi in najlepšimi, kar jih je kdaj napisal. «Maša leži na smrtni postelji. Ali jo bom še kdaj videl?* Tako se vprašuje in pride do zaključka, da je človek neumrjoč in da je prišel Kristus na svet zaradi neumrjočnosti ljudi. Dolgo je žaloval po ženi.
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 163.
Leto pozneje je bil Dostojevski zopet s Pavlino v Wiesbadenu pri igralni mizi. Že zopet je vse zaigral. Pavlina je mqrala končno odpotovati v Pariz, da dobi od znancev in prijateljev denar. Dostojevski je med tem ostal v Wiesba-denu in brez vsakih sredstev. V hotelu mu niso hoteli dati kosila in tri dni je živel samo ob čaju in malinovcu. »Ves dan sedim in čitam, da ne dražim z gi-» banjem apetita,» piše. Gostilničar ga je ozmerjal in celo sluge so nad njim izlivali svoj prezir. «Tisti nedopovedljivi, pristni nemški prezir, zakaj za Nemca ni večjega zločina, kakor če si brez denarja in ne moreš o pravem času poravnati svojega računa,^ toži v nekem pismu.
Vsak dan je pisal pisma Pavlini, Herzenu, ki je bil tedaj v Ženevi, prijateljem in založnikom v Rusijo. Končno je prejel denar in kmalu je bil zopet pri Pavlini. Še enkrat je zapadel ljubezenskim čarom te ženske. Toda tudi ta ljubezenska sreča je bila kratkotrajna. Pozneje je strastvenost stopala vedno bolj v ozadje in razvilo se je med njima mirno prijateljsko razmerje. Potem ni dolgo časa nič čul o Pavlini in njegovo življenje je med tem zavzelo docela novo smer. Dostojevski se je drugič poročil. Zadnji dan pred poroko z Ano Grigorjevno, svojo drugo ženo, je prejel od Pavline Luzlove pismo. Na to pismo je odgovoril v Dresdenu, tekom ženitnega potovanja. V svojem odgovoru skuša prepričati prijateljico, da bi mu prijateljica ne mogla prinesti tiste tihe, skromne sreče, ki je je deležen ob ženini strani. To je bilo zadnje pismo, ki ga je pisal Pavlini. V njem sporoča Pavlini o svoji poroki z Ano Grigorjevno, ki jo je pozneje nazival kot svojo edino in največjo srečo. «Tri četrtine človeške sreče je v zakonu« — je dejal nekoč prijatelju Strukovemu, «in v ostalem le četrtina.*
Dostojevski se je tedaj pogodil z založnikom Steklovskim, da dovrši roman «lgralec», ki ga je pričel pisati v oktobru l. 1866., najpozneje do prvega novembra tistega leta. Bil je to tisti roman, v katerem slika svoje doživljaje s Pavlino v ruletnici. Bližal se je konec termina in Dostojevski je bil primoran si poiskati pri pisanju kakšno pomoč. Mlada stenografka in tipkarica, ki so mu jo priporočili, je bila Ana Grigorjevno. Ko je prišla prvič k narekovanju, je bil Dostojevski slabe volje, ker je imel tisto noč božjasten napad. Bil je neprijazen z njo, tako pravi sam v nekem pismu. Neprijazno in odurno je sprejel svojo pridno in mlado sotrudnico in ni ji izkazal nobene pozornosti. Pozneje mu je pridna in mlada sotrudnica vedno bolj ugajala. Obiskal jo je v njenem domu in se kmalu poročil z njo. Spočetka je vladalo med njima medsebojno spoštovanje, šele pozneje se je razmerje prelevilo v ljubezen, o kateri govori Dostojevski: «to je moja edina in največja sreča.i>
Ana Grigorjevna ni vplivala na Dostojevskega z burno strastjo kakor Marija Dimitrovna in Pavlina. Med junakinjami romanov Dostojevskega ne najdemo niti ene ženske, ki bi jo bil pisatelj posnel po Ani Grigorjevni. Vkljub temu pa so nastala največja dela Dostojevskega ob njeni strani in z njeno pomočjo. Petnajst let je skoraj vsak dan stenografirala njegova narekovanja ter prepisovala romane na čisto. Od «Igralca» pa do zadnjega njegovega dela «Bratje Karamazovh so šli vsi njegovi rokopisi skozi njene roke. Ana Grigorjevna mu je bila zvesta, udana žena, zanesljiva sotrudnica in čuvala ga je tudi pred življenskimi nevšečnostmi. Sama se je pogajala z upniki, z založniki in pozneje je postala sama založnica spisov svojega moža, da bi iztisnila večji dobiček. Sijajno je odpravljala literarne in osebne zadeve svojega moža. Njenemu vzornemu in strokovnjaškemu delu se moramo zahvaliti, da se je ohranila dragocena zapuščina Dostojevskega kakor tudi podatki o njegovem življenju.
Vse tri žene je Dostojevski ljubil iz vse duše: Marijo Dimitrovno, Pavlino Luzlovo in Ano Grigorjevno. Toda poslednjo je imenoval svojega «angela varuha*.                                                                                             (Dalje prih.).
STRAN 164.
ŽENSKI   SVET
LETNIK III.
ŽalOStna   deklica.   (Srečko Kosovel,)
Te samotne rože, kdo jih bo zalival ? Kdo po klancih hodil lihih, zapuščenih, kdo te bo tolažil, deklica otožna, kdo bo tiho gledal te rumene gmajne ?
Sama bom ljubila te samotne rože, sama bom hodila po teh pustih klancih in na mojih rokah umirab b} solnce.. Kaj vprašuješ, dragi, kdo me bo tola'il.

Zavod za socijalno higijensko zaščito
v  Ljubljani. (Sestra A. D.)
Sprejemna soba v posvetovalnici in polikliniki.
Na polju zaščite dece in mladine se je prej tudi pri nas veliko delalo; bodisi društva bodisi posamezniki imajo pri tem veliko zaslug. Nismo pa imeli poklicnih moči, strokovno izobraženh sodelavk, katere naj bi izvrševale delo v vsem njegovem1 obsegu do onih podrobnosti, ki  so za končni uspeh  tako nujno  potrebne.'
To delo mora biti smotreno organizirano in sistematično izvajano, tega pa ne more posameznik niti društva s samo prostovoljnimi sodelavci, četudi so ravno ti prav dobro došli in bi bilo  samo želeti,  da  se  čimveč prostovoljcev  pridobi za sodelovanje.
0 smotru in o potrebi zaščitnega dela je vsakdo globoko prepričan, tudi ni moj namen o tem govoriti, orisati hočem le prav na kratko delo sester, ker je to nekoliko manj znano.
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 165.
Dojenčki se solnčijo na vrtu.
Zaščita dece je v našem zavodu socijalno-higijenska, zato je tudi delo sester začrtano v tej smeri, Socijalna in higijenska obenem, ker sta ti dve panogi skoraj neločjivi. Vsakdanja skušnja nas uči, da nam neki higijena pomori veliko več naših malčkov kakor pa socijalna beda sama, in da veliko otrok, ki so sicer socijalno preskrbljeni,  vsled  nehigijene ne  uspeva.
Zavod za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani je razdeljen v tri oddelke: dom za dojenčke in mater-2,  mlečna kuhinja, poliklinika.
V «domu» se nahaja deca v najnežnejši dobi, nekatera z materjo, druga brez matere. Sprejeta je le tista deca, čije življenje je iz kateregakoli vzroka zunaj ogroženo, in to le za najpotrebnejši čas, ker prostor v zavodu je zelo omejen. Spalnica za matere je ločena od sob za dojenčke; v te pridejo matere le, kadar so zaposlene z lastno deco, to je s kopanjem, previjanjem in dojenjem, ves drugi čas so zaposlene z raznimi hišnimi posli. Vsaka mati naj se tekom bivanja v zavodu priuči pravilne nege  svojega deteta, da  bo  po  odpustu iz zavoda tudi  vedela pravilno ž njim  ravnati.
Matere-oskrbovanke zavoda so po izobrazbi in stanu zelo različne, večkrat se  med
njimi nahajajo najbednejše izmed našega žen;tva. Vendar pa s tem, da ima mati za časa bivanja v zavodu opravka z otrokom, da ga previja, koplje, zlasti pa s tem, da jej je omogočeno dojiti lastno dele, tudi vzljubi svojega otroka. Ko je potem primorana zapustiti zavod, si z novim zaupanjem poišče novo eksistenco; četudi mora nositi breme sama, je vez med materjo in detetom trajnejša in prisrčnejša. Že to samo na sebi je precejšnja pridobitev. Za dete in mater se pa tudi skrbi z ozirom na njihove socijalne pravice, kakor s posredovanjem pri raznih oblastvih in uradih radi alimentov, radi porodniških  podpor i. t. d.
Za deco, ki je umetno hranjena, posluje mlečna kuhinja. Tu se pripravljajo najrazličnejše mešanice mleka, razne prikuhe, sadni sok in dr. strogo po zdravniškem receptu  in nadzorstvu,
STRAN 166.
ENSKl SVET
LETNIK III.
Soba za dojenčke. — Malere pri dojenju.
V   polikliniko prihaja vsak delavnik dopoldne bolna siromašna deca, ki je deležna brezplačno zdravniške pomoči kakor tudi raznih zdravil; lu se tudi zbira deca, ki  se odpošilja v  razna okrevališča,  deloma brezplačno,  deloma  za znižano ceno.
V   prostorih poliklinike deluje 2krat v tednu popoldne posvetovalnica za matere brez razlike stanu. Vsaka mati, ki želi zdravniškega nasveta, da svoje zdravo dete tudi zdravo ohrani, ga dobi tu, in pametne matere se te lepe prilike tudi v obilni meri udeležujejo.
V   tesni zvezi s posvetovalnico so hišni poseti sestre na domu dojenčkov. Tu lahko sestra na licu mesta materi pokaže s sredstvi, ki so na razpolago, kako se dete pravilno neguje, povija, koplje, solnči, zrači, kako se pripravlja hrana, katero je odredil zdravnik, kako se prostor v hiši pravilno izrabi, da dobi dete najboljši in najprimernejši   prostor;   priporoča   nadalje   natančno   izvrševanje   zdravnikovih   odredb.
V   vseh teh poslih, ki so na vsakem oddelku različni, mora biti sestra takorekoč doma. Dobro mora biti izurjena v opazovanju in negi zdravega in bolnega deteta, v pripravljanju hrane i. t. d. Razen teoretičnega znanja mora delo tudi praktično obvladati, izvežbana mora biti v gospodinjskih poslih, da more oskrbovanke poučiti in nadzirati.  Pa tudi' pri hišnih  posetih  je poznanje  teh  strok  prav  potrebno.
In še druge dobre lastnosti so sestri potrebne v veliko večji meri kakor pri kateremkoli poklicu. Zlasti mora sestra, ki vrši hišne posete, imeti zelo veliko takta in razumevanja. Življenje' ie tako pestro in tako različno, in ravno tako so ljudje in življenski pojavi različni. Ona mora znati presoditi razmere, v katerih dete živi in od kod mu preti nevarnost. Velikokrat je ravno od njenega presojevanja razmer in poročanja na merodajnem mestu odvisna' useda dotičnega deteta, dotične družine. Ona si mora biti tega svesta. Kjer so razmere urejene, je p^č lahko, drugače pa je, kjer ni vse povsod v redu, kjer eden ali drugi, bodisi oče, ali kar je še slabše, mati, ni na svojem mestu. Tu je veliko težje; vendar mora sestra iskati sredstva in pota za od-pomoč. Dobro mora biti podkovana v socijalni zakonodaji, da ve po potrebi ravnati in svetovati.
LETNIK III
ŽENSKI SVET
STRAN 167.
Delo sestre je, kakor vidimo, zelo različno in zahteva za stvar prav veliko razumevanje. Sestra mora. biti res cestra, znati mora s čuvstvom in razumom dojeti in uravnavati različne zadeve,  poprijeti za  eno  kot  za  drugo  delo.
Vsaka mati naj v sestri čuti zaveznico, kateri je res na tem, da bo njenemu detetu dobro. Le tako more pričakovati uspeha  od svojega dela.
A še nekaj. Do sedaj smo pri nas pogrešali ustanov, ki naj bi našim dekletom odpirale pot v zares ženske poklice in ki raj bi dvignile izobrazbo naše žene kot žene in matere. Kajti le žena, ki je kot taka zares na svojem mestu, bode dvignla tudi narod, drugače mu je le zavora na potu napredka. In kdo ima od tega večji dobiček, ali žena ali narod?
Slika predstavlja sestre iz letošnjega, to je drugega letnika. V sredi je šef zavoda dr. M.  Ambrožič,  na  desni  asistentka  dr.  Tekla  Kenkova,   na  levi dr.  B. "Dragaš.
Šola traja eno leto in vzposablja sestre za negovalke dojenčkov, zaščitne sestre dece in mladine pri raznih institucijah, kot potujoče učiteljice za dečjo higijeno i. t. d. Sestre z državno štipendijo so  zavezane  služiti 2 leti v državnih zavodih.
©UD®©©©
Večerno  solnce.   (Iz cikla: Kras.) — (Srečko Kosovel.)
Tiho solnce, solnce pod Sežano,          Sredi gmajne brest. „Povej, kako
razgoreva v zlatu. Mirno sveti               raseš, sahneš sredi suhih tal?
na zeleno, zapuščeuo gmajno;               Cveteš ? — Ti ne boš nikoli cvel!
Icžko, težko, težko je živeti!                   Krvavel boš, glej, in boš molčal ?"
In ničesar ni lu tolažilo,
solnce še to travo bo požgalo
in še solnce, solnce bo ugasilo,
le srce, to zvesto bo ostalo.
STRAN 168.
ŽENSKI   SVET
LETNIK III.
Škodljivost enostranske in nepravilno
pripravljene  hrane.  (Davorinka Deželova.)        (Konec.)
Ako manjka v zavžiti hrani B-vitamin, nastanejo prebavne težkoče, pomanjkanje teka, oslabelost, pozneje živčna dražljivost, ki ji sledi živčna neobčutljivost. Mišice izgube prožnost, značilna je klecajoča hoja, v hudih slučajih ohrome živci in malenkostnemu naporu sledi smrt. V Evropi bolezen ni tako razširjena in težka in se zove polvneuritis, v Aziji, Afriki so umirali tisoči in tisoči za dolgo časa zagonetno boleznijo beri-beri. B-vitamin se nahaja v luščinah in kaleh vseh vrst žita. Pri mletju pridejo te važne snovi v otrobe. Vsako moko (posebno pšenično), iz poliranega (do zrna oluščenega) žita je smatrati ako ne za škodljivo, prav gotovo za nezadostno živilo, in želeti bi bilo, da bi si trgovci preskrbeli poleg poliranega žita (pšenice, riža, ječmena itd. ter iz poliranega žita mlete moke) tudi nepolirano žito vseh vrst ter iz vseh vrst žit moko z otrobi.
Nekateri raziskovalci so hranili živali z vsestransko in zadostno, da, zelo redilno hrano, ki so ji umetno odtegnili B-vitamin. V nekaj mesecih so živali poginile, 1—2 dni pred poginom so jih stresavali krči; nekatera so poginile za vodenico, druge vsled oslabelosti srca. Značilna je bila tudi mršavost živali, ki so jih krmili z B-avitaminozno hrano. Nekaterim poskusnim živalim so dali raziskovalci tekom bolezni otrobe in drožje, živali so se hitro opomogle, nekatere celo ozdravele. Funk je iz velikih množin otrobov izločil malo količino posebne snovi, ki je že v nekaj miligramih v par urah ozdravila poskusne živali. V nadaljnjih poskusih pa so našli Funk in drugi B-vitamin tudi v drugih živilih, ne le otrobih, posebno v semenih, jajcih, ter v nekaterih živalskih organih: v jetrih in možganih. V grahu, leči, fižolu je B-vitamin v zrnu in stroku; pri žitu je v kali in kožici, ki sklepa zrno, a pride pri mletju v otrobe. Tudi mleko, zelenjad in sadje niso brez B-vitamina; njih vitaminsko vrednost spoznavamo že drugič. B-vitamin prenese 100° topline, ki pa ne sme trajati dolgo. Z ozirom na vitamine je vkuhano sadje, sočivje, konzerve sploh, brez vrednosti, ker pri steriliziran ju docela uničimo vitamine, seveda hranilno vrednost obdrže. Surovo sadje, svežo zelenjad je uživati, dokler je možno; konzerve imajo le hranilno vrednost, medtem ko vsebuje Isveža hrana dopolnilne faktorje. Nekaj časa si »pomaga organizem s prihranjenimi vitamini, la smo jih sprejeli z naravno, svežo, surovo hrano. Dokler vitaminske zaloge v telesu ne poidejo, ostane človek zdrav, ko poidejo zadnje količine vitaminov, človek zboli. Ali vsakdo ne razume več opominov v obliki raznih bolezenskih znakov, marsikdo žal ni v stanu, dati organizmu prikladnejše hrane. Včasih pa je prehrana sicer zadostna, a nepravilna. Posebno velja to za one ki se hranijo največ z močnatimi jedrni.
«Močnati» ljudje, posebno otroci, izgledajo izborno rejeni. Otroci, ki jih pitajo največ z raznimi močnatimi preparati, tehtajo celo preko nor-male. Ogljikovi hidrati, ki so v veliki meri v močnatih in sladkih jedeh, namreč zadržujejo vodo v organizmu, odtod debelina «močnatih» otrok. Največkrat pa se pojavi hipna izločitev vode v veliki meri in sledi oči-vidno hujšanje, podkožno krvavljenje (koža je potpluta s krvjo, ne da bi se človek udaril). Odporna sila napram prehlajenju in boleznim je zmanjšana, otrokom se gnoje oči, po životu se spuščajo turi, kosti so nekako krhke, čeljust ali vsa ustna votlina zateče in pri jedi posebno čuti bolnik
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 169.
hude bolečine v ustih. Bolezen se loti kosti, žil in stanic ter nastopi vsled pomanjkanja C-vitamina v hrani. Neki fanatičen vegetarjanec je hotel dokazati, da človeku zadostujeta kruh in voda, V par mesecih so se pojavili našteti bolezenski znaki, vegetarjanec je zbolel za skorbutom. Neka preje zdrava žena se je vsled ubožanja hranila več mesecev s kavo, kruhom, juho, včasih je užila malo klobase. V kratkem času ji je pričela otekati čeljust, ki je postala na več krajih podpluta. Zdravnik je ugotovil obolenje za skorbutom. 65letnemu možu so ozdravili črevesno vnetje s kašo in močnikom, a pri tej hrani je zbolel v enem mesecu za skorbutom.
Po dolgotrajnih opazovanjih in natančnih poskusih sta ugotovila Holst in Frohlich, da je možno ozdraviti skorbut v razmeroma kratkem času s svežo zelenjavo, sadjem in sadnimi šoki. Dozdaj se raziskovalcem še ni posrečilo izločiti antiskorbutičnega vitamina, znana pa so živila, v katerih se nahaja; zelje, korenje, koleraba, repa, regrat, kislica, solata, paradižniki, citrone in oranže ga imajo v večjih količinah, a brez njega ni nobeno sadje in zelenjad. C-vitamin je zelo občutljiv, izdatnejše je torej neolupljeno surovo sadje — hitro in natančno oprano — ter nekuhane zelenjadi. Marsikatere zelenjadi ne moremo več uživati surove zaradi pridobljene in podedovane navade; — kar in kolikor časa je možno, uživajmo surovo (sveže) neolupljeno sadje in razne solate. Kuhanje zelo škoduje učinkovitosti vitaminov, deloma tudi napačna priprava. Krompirja ne bi smeli kuhati ostrganega, marveč vedno v olupkih, da ohranimo vsaj nekoliko vitaminov. Vsako zelenjad itd. je treba hitro oprati, nikoli iztiskati (kumare); vode pa, v kateri smo kuhali eno ali drugo zelenjavo, ne smemo nikdar odlili, ker soli in vitamini preidejo med kuhanjem v vodo. Čim delj traja kuhanje, tem bolj se zmanjšuje učinkovitost vitaminov in vsaki gospodinji odsvetujem tako imenovano kuhalno skrinjico (Kochkiste). Morda prihrani malenkost pri kurivu, a neprimerno bolj škoduje hrani, ki sicer ostane količinsko ista, toda izgubi ogromno na okusu, prebavnosti ter zdravilni kvaliteti.
Temeljito so preiskovali zdravniki, kemiki in dr. mleko z ozirom na splošno hranilno vrednost in zadnja leta tudi glede količine in vrste vitaminov. Surovo, neposneto mleko vsebuje vse tri vrste. Zavreto mleko jih zgubi po preteku prve minute pri nadaljnjem vretju, pasterizirano mleko pa povzroči rahitis (ako se ne zavarujemo s kakim A-vitaminom). Otroci, ki dobe izključno pasterizirano mleko ali umetne mlečne preparate ter jedila iz mok, zbolel na .tipični otroški bolezni: pojavijo se otekline, koža je nategnjena, belkasto ali modrikasto se lesketajoča; čeljust krvavi, v težjih slučajih se pojavi jetrno in črevesno krvavljenje. Pred nedavnim časom so označili mleko za popolno, da, idealno redilno in hranilno sredstvo; danes je ugotovljeno, da je prehrana izključno z mlekom enostranska in povzroči v mnogih slučajih bolezenske pojave.
V klinikah in sanatorijih se je zelo obnesla sledeča prehrana dece, ki so jo morali iz kateregasibodi vzroka umetno hraniti, in jo priporočajo (izvzemši mleka) tudi za vsakega otroka.
Otfok naj dobi:
pri 2 mesecih: 350—400 g mleka, 15 g ovsene moke, 20 g redilnega sladkorja, 20 g sladne juhe  (Malzsuppe);
pri 4 mesecih: 400 g mleka, 20 g moke, 20 g redilnega sladkorja, 20 g sladnega izvlečka (Malzextrakt);
pri 6 mesecih: 500 g mleka, 10 g moke, 20 g zdroba, 20 g sladnega izvlečka, 5 g sladkorja, špinačo;
STRAN 170.
ŽENSKI SVET
LETNIK III.
pri 8 mesecih: 450 g mleka, 20 g moke, 25 g zdroba, 20 g sladkorja, 25 g slada;
pri 10 mesecih: kot pri 8 mesecih in dodatek ene banane, jabolčnega pire j a, prepečenec;
po 1. letu je zmanjšati mlečno količino na 250 g; dajati dnevno nekoliko- kruha, zdrobove juhe, mnogo zelenjadi, sočivja, sadja, vsak teden enkrat malo mesa (1 obložen kruhek).
Pred nekaj leti se je pričelo nekako omalovaževanje mesa, Weigert, Thomas, Hericourt in drugi so vsestransko proučevali vrednost mesne prehrane. T^ako so opazili, da mesna in mastna hrana posebno prija jeiičnim ljudem in živalim. Pri j etičnih živalih, ki jih je Hericourt krmil s surovim mesom, je opazil očividno boljšanje, iz česar je sklepal, da tvori sestavina mesne beljakovine, takozvani purin, jetičnim kalem sovražno snov. Istotako so opazovali, da otroci, ki nikdar ne dobe mesa, večkrat podleže j o pri šarlahu, nego otroci, ki dobivajo najkasneje od 2. leta (lahko pa že od 6. meseca) majhne količine mesa. Nasprotno pa morajo raku, revmatizmu, arteriosklerozi podvrženi ljudje — ki zelo redko obole za jetiko — omejiti ali popolnoma opustiti mesno hrano. Vobče pa je zmerno uživanje mesa priporočati, seveda, izključna mesna hrana je ravno tako enostranska kot izključna rastlinska.
Živalska hrana (meso, ribe, mast, jajca, mleko, sir) ima bogate količine masti in beljakovine, rastlinska pa ogljikove hidrate; predvsem so pa rastlinska živila važna kot dajatelji mineraličnih soli in vitaminov. Hrana, ki je sicer glede množine (3000 kalorij) zadostna a enostranska ter nepravilno pripravljena, škoduje organizmu, in telo preje ali kasneje jasno pokaže, da ga ne hranimo prav. Čim nepravilnejša je prehrana, tem huje se javi bolezen. Vzrok bolezni pripisuje bolnik zdaj temu, zdaj drugemu vzroku, a v mnogih- slučajih je prvotni povod organičnega reda nepravilna, enostranska ali brezvitaminska hrana. Do sedaj so razni raziskovalci vitaminov ugotovili na raznih poskusih, opazovanjih in neumornih raziskovanjih, da vitamini 1. pospešujejo rast (važno za deco in otroke), 2. urejujejo prebavo, 3. preprečijo obolenje, 4. vršijo odpornost napram nalezljivim boleznim, 5. pospešijo vsrkavanje in uporabo zavžite hrane, 6. pospešijo zdravljenje ter preprečijo gnojitev ran, ki jih je treba seveda razkužiti, da ne pride okuženje od zunaj.
©*SOLC©
SpOmini.   (Kristina.)
Moja duša roma • roma       Kjer so sveli nje grobovi —      Na grobovih njenih svetih
v tisti čas, v tisti kraj,         sence preko belih cest,             rdeče rože krvave,
kjer je gledala življenja       katedrala posvečena                 v katedrali posvečeni
svoj najlepši cvetni maj.       v nji zlata, srebra prelesl.         skrivni prameni žare.
Duša skloni se nad grobe         In v spominov katedrali
svojih davno mrtvih nad,           vsa v molitvi se topi. . .
plaka, prosi, da še enkrat         pred mladosti tam oltarjem
vzklila bi iz njih pomlad.          moja večna luč gori . . .
©®@©®©
LETNIK III.
ŽENSKI  SVET
STRAN 171.
IZVESTJA	
Za našo deco!
V zadnji številki našega lista smo prosile blage družine po deželi, naj bi tudi letos sprejele v počitniško oskrbo nekaj tržaških slabotnih in ubožnih otrok. Prijavilo se je že precej dobrotnikov, toda število potrebnih otrok je še veliko. Zato ponovno trkamo na vrata imovitejših hiš in prosimo prav iskreno, naj jih zopet odpro naši deci..
Otroci, katere pošljemo na deželo, so zdravniško preiskani in zato ne prinašajo v vas nikake bolezni. Naše odbornice pa skrbe, da ugotove s pomočjo šol. vodstva, če so otroci doma dobro vzgojeni in poučeni, da ne bodo pokvarili mladine po vaseh. Poslale bomo le one zdrave a šibke otroke, ki imajo doma nezdravo stanovanje, pomanjkljivo hrano in ubožne matere, ki morajo večkrat delati izven hiše ter ne morejo^ v počitniškem času nadzirati dece, ki je zato izpostavljena nevarnosti, da se baš ta dva prosta meseca pokvari v poulični tovarišiji.
Otroke pripeljejo naše odbornice v poedine vasi ter pridejo jeseni zopet ponje. Ako bi kdo rad dal otroka domov prej, pa tudi poskrbimo za vse potrebno glede vrnitve.
Kdor bi še mogel sprejeti kakega otroka, ga prav lepo prosimo, naj nam to javi čimpreje, da lahko pravočasno razporedimo otroke in kraje. Posebno hitro naj nam pišejo oni, ki imajo glede otroka posebne želje: naj bo deček ali deklica? kakšne starosti? pri katerem lahkem delu naj bi mu pomagal? itd.
Z naj prisrčne jšo hvaležnostjo že danes mislimo na vse blage dobrotnike: Bog plačaj vsem, ki izkažejo naši deci ljubezen in dobroto.
ŽENSKO DOBRODELNO UDRUŽENJE. Trst, via Torre bianca 39. I.
IjASE   DELO                       nega vezenja ter so pripravile prav lepe ko-
n      ,        „      ...        ...     ¦,«      i       j       made za društveno razstavo v Trstu, Kot za-
Razstava ženskih ročnih del. Žensko do- ključna letQŠnja te6 -eva prireditev je bilo brodelno udruzenje v Trstu priredi letos zdravniško predavanje 0 najvažnejših bolez-drugorazstavo ženskih del. in sicer dne nih y deklaki dobi-J> Tako imajo učenke 20., 21. in 22. junija. Razstavljena bodo v tekom armesečnega tečajevega poslovala prvi  vrsti dela,  ki  so  bila med  letom  izvr-            zadovoljiv   moralni   dobiček  ter  se   že
sena  v  tečajih   «Ž.   d.  u.»,  m   dela  izvršena  yese]c jeseni   k(J sg bodo          t zbira,e      d
po  vzorcih iz  genskega  sveta«    Sprejemala   okriljem ženskega društva, se   bodo   pa   tudi  vsa   druga     ženska  ročna
dela,  vsake vrste,  da go  le  okusna in pra-      «Spl. slov. žen. društvo« v Gorici je imelo vilno napravljena.                                               koncem marca t. 1. redni občni zbor. Iz taj-
Razstave se zamorejo udeležiti s svojimi niškega poročila je razvidno prav marljivo deli vse naročnice «Ženskega sveta« in čla- in uspešno društveno delovanje: niče .Ž« d. u.» ali sploh kake druge ženske Društv0 je ustanovilo in vzdrževalo slo-organizacije. Društva, krožki, ah skupine, vcnski tečaj za ljudskošolsko mladino, ki ga ki žele imeti na razstavi ovoj poseben od- je redn0 obiskovala| dokler ga ni oblast uki. delek, naj se prijavijo najpozneje do 12. ,u- niki ko so dovolili po šolah nadomestne mja. Za razstavo namenjena dela je treba ure 2a slovenščino. Koncem šol. leta je dalo poslati oziroma prinesti v upravništvo društvo tem otrokom hlačke, majce ali pred-«Ženskega sveta» v ulico Torre bianca 39 pasnike ter jim priredilo šolsko veselico. I. nadstr. najkasnenje do 17. junija. Vsi Lansko jesen je bila Jako lepo uspela raz-predmeti morajo biti cisti in lepo zlikani. stava ročnih del Za božicnico je dobii0 86 Tečaj Ž. d. u. v Koprivi se je vsled dela na siromašnih otrok čevlje, 68 pa obleke. Dru-polju zaključil pred kratkim. Članice so S3 štvo vzdržuje 2 siroti v Sirotišču, oblači naučile potrebnega krpanja, šivanja in okus-   vsako leto 6 najsiromašnejših otrok za prvo
STRAN 172.
ŽENSki   SVET
LETNIK lil.
obhajilo in birmo ter jim pomaga pri nabavi šolskih potrebščin. Zadnje čase je društvo ustanovilo še slov. tečaj za srednješolce, katerega poseča 40 dijakov. Blagajniško poročilo izkazuje L 11.206'40 dohodkov, stroškov pa L 9869'40, v blagajni je ostalo L 1337'— prebitka, ki se uporabi za medletno obdarovanje najpotrebnejših otrok in dijakov. Vir dohodkov je bila članarina, 2 novi ustanovnim, nabiralne pole, razna naklonila in prebitki pri prireditvah. — Za novo predsednico je bila izvoljena Rudolfa Vidmarjeva.              ______
PO ŽEFISKEM SVETU.
Katere ženske bodo lahko volile pri upravnih volitvah v Italiji. V zmislu zakonskega načrta, ki ga je vendar sprejela poslanska zbornica, bodo vpisane v volilni imenik za upravne občinske volitve ženske, ki zadostijo  eni izmed naslednjih določb:
1.   ako iso odlikovane s svetinjo za vojaške  zasluge  ali  z  vojnim  križcemj
2.   ako so odlikovane s svetinjo za civilne zasluge ali s svetinjo za zasluge javnega zdravstva, ali za zasluge pri poučevanju v osnovni šoli ali za zasluge, ki so si jih stekle ob času javnih bed — ako je bilo izdano odlikovanje  z vladno naredbo;
2. ako so matere  padlih v vojni;
4.  ako so vdove v vojni padlih in hišo izgubile pravice do • pokojnine v zmislu člena 23.  odloka od 12. julija 1923;
5.   ako izvršujejo očetovsko oblast ali varuštvo in znajo pisati in brati;
6.   ako so napravile — v islučaju, da so rojene pred 1. 1894. — prestopni izpit iz lil. razreda osnovne šole v naslednji; v slučaju, da so rojene pozneje, ako predložijo izpričevalo o prestanem izpitu čez zadnji  razred  osnovne   šole.
7.   ako plačajo v občini, v kateri hočejo biti vpisane v volilni imenik, državnega ali občinskega   davka   najmanj   100   lir.
Seveda ne stopi ta, zakon takoj v veljavo, ker ga mora prej sprejeti še senat, ki je pa navadno bolj nazadnjaški nego poslanska zbornica. Tako se je zgodilo predlanskim na Francoskem, da so ga poslanci sprejeli, senatorji so ga pa odklonili. Ta čin pa ni oplašil feminističnih bojevnic, ki so se še nadalje borile in bodo kmalu lahko pokazale dosežene uspehe.
Zaslužna Srbkinja. V Pragi je praznovala 601etnico svojega rojstva ga. Zorka Hovor-kcva, roj. Kaličeva, odlična srbska kulturna delavka. Gospa Hovorkova se je s svojim pokojnim soprogom zdravnikom mnogo udejstvovala na prosvetnem polju. Izdajala je »Srbsko biblioteko* čeških prevodov, dalje «Srpsko Cveče» in prirejala gledališke predstave v Pragi. Leta 1910. je priredila v Pragi prvo izložbo srbskih ženskih umetnin.  Zorka Hovorkova uživa  še danes
v vseh kulturnih društvih velik ugled in posebno častno mesto v češkoslovaško-jugo. slovenski ligi. Povodom njenega jubileja je prejela celo vrsto čestitk, med drugimi od praškega župana dr. Baxe, Jana Holečka in drugih zaslužnih čeških kulturnih delavcev.
Marija Sklodowska-Curie in njena hčerka Irena. V prvem letniku našega lista je bil pod nasiovom «Obrazi in duše* objavljen čalnek o znameniti poljski učenja, kinji Mariji Sklodowski, poročeni s francoskim učenjakom Curiejem. Po soprogovi srrrti jo je profesorski zbor na Sorbonni izvolil za naslednico možu. Več* let deluje na najvišjem znanstvenem zavodu, kjer nadaljuje poleg prof. poklica tudi študije in raziskavanja o radiju, katerega je odkrila sama s sodelovanjem soproga in nekega drugega profesorja. Aprila meseca t. 1. je imela ta učenjakinja znamenito predavanje na pariški medicinski akademiji. Pojasnjevala je razne one radioaktivne elemente, katere že uporablja zdravniška veda in tudi take, kateri so ji bili doslej še neznani. Odkrila je mnogo zanimivosti iz skrivnostne radioaktivne zakladnice.
Irena, njena hčerka, se je tudi posvetila znanosti, ki je značila življenjski poklic njenim starišem. 30. marca t. 1. je bila promovirana- za doktorico • na pariški univerzi. Dvorana, ki je obično prazna ob takih prilikah, je bila tistega dne nabito polna. Profesorji, študenti in študentke, dame iz najvišje aristokracije, mnogo drugega občinstva: vse je hotelo prisostvovati doktorski disertaciji mlade Irene Curiejeve. Kot tezo si je' izbrala razpravo o polonijevih alfa-žarkih. Posvetila jo je svoji materi ma-dami Curie s podpisom: »njena hčerka, njena učenka«. Polonij je bil namreč ona prvina, ki sta jo odkrila njen oče in mati, radij pa so pravzaprav odkrili šele potem. Z elegantnim nastopom in izredno fino natančnostjo je pojasnjevala gospodična Cu-riejeva uspehe, katere je dosegla tekom desetletnega proučavanja in raziskavanja, ki odpirajo nova vrata tajinstveni radio, aktivni 'znanosti. Člani izpraševalne komisije so ji navdušeno čestitali, eden izmed njih pa je toplo pozdravil spomin njenega očeta ter poveličeval delo matere, ki pa ni prisostvovala slovesni priliki svoje hčerke doktorice.
Slovanske plesalke. Izidora Dun-c a n o v a, znamenita ruska plesalka, se je 1. 1921. ponudila sovjetski vladi, naj bi ji dali  mesto  v   domovini. Pisala je  takole:
«Dovolj mi je trgovsko-meščanske umetnosti. Žalostno je, da nisem nikdar mogla dati svojega dela onim, katerim je bilo namenjeno. Nasprotno, prodajati sem morala svojo umetnost po 5 dolarjev za sedež. Naveličala sem se modernega gledališča, ki je bolj  podobno   hiši   prostitucije  nego  hramu
LETNIK III.
ŽENSKI   SVET
STRAN 173.
estetike. Želim plesati za množice, za delavce, ki potrebujejo moje umetnosti in niso nikdar imeli denarja, da bi me bili prišli gledat. Dala vam bom isvoje delo in svoje življenje pod pogojem, da mi nihče ne i7pregovori   o  denarju*...
Lani je ustanovila v Moskvi koreografični muzej za deco. Letos pa čitamo, da se je zopet vrnila v Pariz. Časniki ne omenjajo, zakaj je zapustila Moskvo in za koliko časa.
Vera Vratislava je odlična češka plesalka. Živela je dalj časa na Španskem, kjer se je poglabljala zlasti v značilno špansko plesno umetnost iri je dosegla na tem polju tako krasne uspehe, da jo prištevajo izredno odličnim španskim plesalkam. Priredila je turnejo po Francoski, Španski in Afriki ter je žela krasne uspehe baš s tipičnimi španskimi plesi. Sedaj se je vrnila v domovino, da pokaže svojo umetnost tudi njej.
Navodila zakoncem. Predlanskim so bile v ameriških Zedinjenih državah 148.554 raz-poroke. Ni čuda, da so se mnogi — zlasti duhovniki in sodniki — začeli temeljito ba-viti s vprašanjem, kaj naj bi bil vzrok tem ločitvam in kako bi morala .zakonca živeti, da bi bilo omogočeno mirno družinsko življenje ter otrokom zagotovljena dobra vzgoja. Kot vzrok ločitvi navajajo nekateri naraščanje nemoralnosti, oddaljevanje od Bega in ameriški civilni zakon, ki dovoljuje poroke in razporoke brez posebnih formalnosti in težkoč. Predsednik sodišča za razporoke v New Yorku je združil vse vzroke, ki so dovedli do ločitve, v šestero tečk:
1) Denar: žene si prepogosto zažele neme gočih stvari.
2.) Ljubimkanje: možje zanemarjajo svoje žene.
3.) Pomanjkanje  morale.
4.) Pijača: prepoved alkoholnih pijač povzroča, da pijejo vsi vprek, ne samo ljudje nižjih plasti, ampak tudi iz boljših krogov.
5.) Značaj: zakonca sta preveč neskladna v svojih nazorih.
6.) Mnogo porok se sklopi, v katerih se vidi že v naprej, da bo v najkrajšem času sledila  razporokaj   vzrok:  spolne   bolezni.
Neki drugi sodnik je sestavil deset zapovedi za poroko. Če bi se ljudje le hoteli ravnati po njih, pa bi razporoka izginila s sveta:
Za žene:
1.) ne bodi lahkomiselna in ne imej kapric;
2.) pazi na snago v hiši;
3.) pazi, da ne izgubiš vsega čara in privlačnosti —
4.) toda ne skušaj vzbujati pozornosti diugih  moških;
5.) ne nasprotuj očetu, kadar hoče kaznovati otroke;
6.) ne preživi vsega prostega časa s svojo materjo;
?;) ne brigaj se za besede sosed in prijateljic,  kadar gre  za domače zadeve;
8.) ne  podcenjuj  svojega moža;
9.) bodi vesela in skušaj ustreči možu; žena, ki se ne briga za moža, odvrača njega od sebe, da si poišče ljubimko, ki ga ne zanemarja;
10.)  ne raznašaj  govoric  služinčadi. Za moža:
1.)   Bodi   radodaren   le,  kolikor   ti   nese;
2.)  ne brigaj se za domače  gospodinjstvo;
3.) bodi prijazen in vesel; nič ne vpliva slabše na živce izmučene žene kakor redkobesednost moža;
4.) bodi z ženo  obziren;
5.)  dvori  ji;
6.) ne jezi je;
7.) ne naseli se preblizu doma svoje ali ženine  obitelji;
8.) ne oddajaj nikdar stanovanja podnajemniku;
9.) pazi na  obleko in bodi vedno  snažen;
10.) bodi dober in pravičen napram svo. jim  otrokom.           ______
HIGfjENA.
Dednost. V stari Grški se je podedovala lepota potez in oblik v družinah. Alcibijad, najlepši Grk svojega časa, je imel krasne prednike. Lais iz Korinta je bila hči Kar-mida, katerega so nazivali sina boginje lepote. Na Kreti je bil star zakon, po katerem so se izbirali vsako leto najlepši mladeniči in najlepše mladenke, da se poročijo in na ta način ovekovečijo lepoto tipov.
Sličnost obraznih potez je tudi večinoma dedna. Pevec Nourrit je nastopil v neki igri s svojim sinom in sličnost obeh je občinstvo tako varala, da ni znalo, kateri je oče in kateri je sin.
Po dolgem nosu in debelosti ustnic so se rodbine v Rimu imenovale Nasones, La>-beones, Buccones. V rodbini Burboncev in Boromejcev so orlovi nosovi dedni skozi stoletja, kakor je navzdol viseča spodnja ¦ustnica  značila   Habsburžane.
Dednost rasti je najbolj navadna. Ako se združijo majhne osebe, so otroci majhni. Otroci velikih staršev so pa navadno veliki. Oče Friderika Velikega je sestavil regiment orjakov, katerim je dovolil, da se smejo poročiti le z velikimi ženskami.
Prav tako se podeduje debelost in mes-natost, barva, temperament, običajno tudi plodovitost. Mnoga dejstva nam govore, da se podeduje tudi dolgost življenfa. Ivan Nowira na Ogrskem je živel 172, žena 164 let in sin 115 let. Neki kmet iz okolice Kro-teka na Poljskem je živel 150 let, njegov sin pa 157. Thomas Parr je včakal 158, nje-
STRAN 174.
ŽENSKI   SVET
LETNIK III.
gov sin pa 127 let. — Sedaj se dosega taka starost  le   v   posameznih   izjemnih   slučajih.
Maca. Rastline v spalnicah. Mnogo je še ljudi, ki pripisujejo zelenim in cvetočim sobnim rastlinam zdravilni učinek. Ljudje menijo, da čistijo in izboljšujejo zrak, ker sprejemajo vase ogljenčevo kislino in izločajo kisik ter oddajajo deloma tudi eterična olja.
Vse duhteče cvetice izločajo, kadar diše, ogljenčevo kislino, kajti prijetni vonj, ki izhaja iz eteričnih olj, je navezan na ogljenčevo kislino. Škodljivo je torej, ako se kdo dolgo mudi v sobi, kjer so cvetice in rastline, ne da bi se večkrat na dan odpirala okna in prezračevala soba. V takem zaprtem prostoru med duhtečimi cveticami boli glava in kri sili v obraz.
Nikakor pa ni priporočljivo imeti cvetice v spalnici. V zaprtem prostoru se nabere pcnoči toliko ogljenčeve kisline, da- je za člcveka v takem prostoru naravnost nevarno. Spanje je v takem slučaju nemirno, sanje grozne, kri sili v možgane in drugi dan je človek utrujen in bolan, pri zelo drhtečih cvetkah nastopi omotica in orne-dlevica.                                                          Mara.
Morske kopeli imajo veliko večji zdravilni učinek nego kopeli v sladki vodi. Merska -voda ima v sebi sol, ki blagodejno vpliva na organizem. Še večjega pomena kot sol pa so valovi; gibanje vode ustvarja neko elektriko, in valovi, ki se zaganjajo v naše telo, proizvajajo neke vrste električno masažo, ki zlasti koristi onim, ki imajo kako lokalno jetiko ali vnete limfatične žleze (bezgavke pod pazduho, pod ušesi itd.) Tudi slabokrvnim otrokom pomaga kopanje v zibajočem se morju. Zato pa naj se kopalci vedno gibljejo v vodi (tudi v sladki), naj plavajo, brizgajo, brcajo, da se voda valovi in imajo oi nje večjo zdravilno korist. Velike važnosti pri morski kopeli je tudi solnčenje na obrežnem zraku in drg-njtnje telesa z morskim peskom. Morska voda, zrak in pesek imajo gotove elektro-fizične in elektrokemične lastnosti, ki so v krrist bolnemu in zdravemu človeku. Zato pa pošiljajo zadnje čase dobrodelna društva šibko deco k morju; dvomesečno bivanje in krpanje neverjetno popravi oslabela telesca. Ne moremo pa priporočati morskih kopeli živčno bolnim, ker nekaterim bolj prija planinski nego morski zrak. Zato naj se taki nikdar ne kopljejo v morju brez zdravnikovega privoljenja.
MATERIDSTVO
Zlatenica pri novorojenčkih. Zlatenica pri novorojenčkih je nekaj navadnega. Več nego polovica otrok dobi v prvih tednih to bolezen, ki pa ni nevarna. Smrtonosna ni nikoli.  Zlatenica   traja  povprečno  osem   dni
in le redkokedaj dva do tri tedne. Med zlatenico je treba otroke še bolj skrbno negovati, ne sme se jim dajati preveč hrane, ker prav v tem času prenašajo mleko nekoliko težje. Med zlatenico- se dojenček razvija  bolj slabo.                                      Maca.
Krvavitve v nosečnosti. Ko žena zanosi, nima več perila. To je prvo in pravo znamenje novega njenega stanja. Vsako poznejše krvavenje iz spolovil je nenaravno, nepravilno   in   vzbuja   resne   pomisleke.
Če je krvavenje slabotno in ne povzroča prav nikakih bolečin v spodnjem delu telesa ali v križu, ni ravno nevarno, ker pre-etane samo od sebe. To imajo navadno žene   z  močnim perilom.
Pač pa utegne biti zelo nevarno močnejše krvavenje, pri katerem boli križ in se čuti krč v trebuhu. To se pojavi navadno v prvih   treh  mesecih   in   je   znamenje   splava.
Če se pojavi lahno a trajno krvavenje takoj prve dni ali tedne po zadnjem perilu, je skoro gotovo, da se plod razvija i z-v e n maternice. Vendar to celo zdravnik težko   ugotovi.
Če začne žena krvaveti v drugi polovici nosečnosti, je to večkrat znamenje neprave otrokove lege ali celo napoveduje prerani porod. To se pojavi zlasti pri onih, ki so bolne  na  srcu  ali  na  ledvicah.
Vsekakor je dobro, da se žena pri vsaki prvi krvavitvi v nosečnosti obrne takoj na zdravnika. Mala pravočasna operacija vsakokrat lahko reši mater največkrat tudi otroka.-Zato je tudi jako nespametno, če se žena v takem slučaju prestraši; strah je neupravičen in lahko baš to čuvstvo samo povzroči ženi one težke posledice, katerih bi pravočasno zdravniško ustavljeno krvavenje  gotovo ne   imelo.
KUHINJA.
Orehove in mandelnove rezine. Vzemi 10 dkg svežega masla, 20 dkg fine moke, 10 dkg sladkorja, 4 jajca ter 2 žlici ruma. Vse skupaj dobro mešaj približno Yi ure. Nato prideni tej zmesi 10 dkg drobno zmletih orehov ali mandelnov ter vse še nekoliko mešaj; potem raztegni zmes na namazan pekač približno za Y< cm na debelo ter speci v ne prevroči pečici. Peci 20—22 minut in pazi, da ne bo preveč pečeno ter trdo. Pečeno zreži na podolgaste ploščice. Za to količino zmesi moraš rabiti večji pekač. Ako imaš premalo pečico, vzemi mali pekač ter zmes razpolovi in speci dvakrat. Ako ti zadostuje pa manjša količina, razpolovi si vse navedene sestavine. Rezine ser-viraš k čaju ali kavi.                               —a—
Napolnjene rezine. Vzemi 20 dkg fine moke, 10 dkg svežega masla, 10 dkg sladkorja, 10 dkg zmletih mandelnov ter 2 jajci. Ako imaš, prideni tudi 1 žličko Oetkerjevega praška. Vse dobro zmešaj na plohu ter na-
LETNIK III.
ŽENSKI. SVET
STRAN 175.
lahko razvaljaj Vi prsta na debelo, položi na namazan pekač ter speci v srednje gorki peči. Pripravi mej tem nadev iz 10 dkg zmletih orehov (lešnikov ali mandelnov), 10 dkg stolčenega sladkorja, (2 žlici) ruma ter nekoliko mleka. Vse dobro zmešaj.
Ko je testo pečeno, ga razrezi na polovico. Namazi prvo polovico G pripravljenim nadevom ter pokrii z drugo polovico. Ko lepo zravnaš, da zgornja polovica krije spodnjo, razrezi vse na kocke. Paziti moraš pri tem, da se spodnji ali gornji del ne pre. makne.
Serviraš k čaju ali k likerjem.          —a—
Dulcedis. Vrtnice v sladkorju. R u m u n-ski recept. Vzemi cvetnih lističev od najfinejših dišečih rdečih ali tudi belih svežih vrtnic. Skuhaj sladkor z vodo v precej gost sirup, a vendar ne tako gost kot za sadje, ker rožno cvetje ne daje nič tekočine od sebe; v vrelo sladkornino vrzi prav mnoga-cvetja, prevri še enkrat, a prav malo, ohladi, deni v kozarce in zavezi. Če dobiš obisk, postrezi gostu z «dulcedisom» in scrviraj v srebrnih ali prav lepih steklenih ali porcelanastih skodelicah oziroma malih krožnikih z najmanjšo žličko. To je znak tvoje naklonjenosti — gostoljubnosti. Vedno je pri roki, in takoj na mizi. Istotako so fini likerji praktični, ker postrežeš z njimi vsako uro in v vsakem letnem času in brez dolgega pripravljanja. Iz kredence na mizo, to je vse. Rumunke dajejo po «dulcedisu» tudi črno kavo v prav malih čašicah.          M. Z.
Sadje v rumu. V velik kozarec za sadje vlijemo 95%nega alkohola pomešanega z *'a vode, Vanj denemo sadje in nekoliko žličk sladkorja. Nato kozarec dobro pokrijemo. Vlagamo zaporedoma vse sadje; pričnemo s črešnjami, potem dolagamo višnje, irare-lice, breskve, hruške, male zelene fige, grozdje (posamezne jagode) in tudi pomaranče, zrezane na liste. Ko manjka v kozarcu alkohol, dolijemo ruma, potem zopet alkohola (alkohol 95% z 1/3 vode), nato zopet rum. Ko nehamo vlagati sadje, mora bi*i sadje pokrito s tekočino. Vsakikrat, ko vložimo kakšrio vrsto sadja, pridenemo tudi nekaj žličk sladkorja. Sadje mora biti boj trdo in brez napak. V oktobru, ko smo končali z grozdjem, naj vse skupaj počiva dobro pokrito in prve dni decembra poku-simo in če ni zadosti sladko, naredimo sirup iz sladkorja in vode in ga pr.denemo. Sladkor in vodo kuhamo toliko časa, da se tekočina vleče od žlice. Tudi gotovo sadje je treba kuhati prej v sirupu, predno ga vložimo v alkohol, n. pr. hruške, fige in pomaranče, zato da so mehke, ker so drugače neužitne.
Sadje pustimo do januarja; čim kasneje načnemo  kozarec, tem bolje je vse.
Če hočemo vložiti posamezne vrste sadja samo v alkohol, delamo   enako.
Tako konservirano sadje je zelo okusno, a precej močno; zato ni pripravno kot kom-pot za otroke. Serviramo ga odraslim, zlasti moškim.                     _______                       Ana.
GOSPODINJSTVO
Mastne ovratnike pri moških suknjah očistiš tako: najprej dobro iztolci, iztrepaj in izkrtači vso suknjo, zlasti pa ovratnik. Nato ga izdrgni s salmijakom, katerega dobiš gotovo tudi po trgovinah na kmetih. Najbolje je, da vzameš krpo, če le mogoče od takega blaga, kakor je suknja, pomoči jo v salmijak in drgni z njo po ovratniku. Potem pa zlikaj ovratnik in zadobil bo zopet svojo prvotno lepo obliko. Pri likanju pogrni na ovratnik gladko cunjo, ki pa ne sme imeti debelih niti. Da ne dobi sukno bleska, postopaj tako: zmoči in dobro ožmi cunjo, pogrni jo na blago in hitro potegni po njej vroč likalnik, nato takoj vzdigni krpo, iz blaga se kadi para, ti pa hitro udarjaj po polikanem mestu in odpihuj paro. Tako ne bo bleska na ovratniku.                                                   P.
Aluminijasta posoda se isnaži, da ne izgubi bleska, edinole z milom. Seveda je treba potem dobro izprati in obrisati. To navodilo sem čitala v nekem nemškem ženskem listu v «odgovorih» in označeno kot edino  sredstvo.
Muhe v kuhinji. Muhe iz kuhinje preženeš, ako dodaš apnu nekoliko lizola, ko beliš kuhinjo spomladi. Muhe bodo bežale in zunaj takoj počepale. Pa tudi v barvo za borduro lizol, da bodo vse stene prepojene s strupom. Če ti ne smrdi, izpiraj še tla in stole, tako razkužiš vso hišo in preženeš muhe, pajke, bolhe in vse take neljube goste! ===                     M. Z.
KNJIŽEVNA POROČILA.
Ženski listi v Jugoslaviji. Jugoslovenke imajo lepo žtevilo ženskih listov, kateri so deloma glasila poedinih društev, deloma pa so zasebna podjetja. V Beogradu izhaja »Ženski p o k r e t», glasilo Narodnega ženskega saveza in je kot tak predstavnik jugoslovanskega feminizma v ožjem pomenu besede. Prinaša sestavke \ vseh treh narečjih in je namenjen v prvi vrsti višje izobraženemu ženskemu sloju. Izhaja desetkrat na leto in stane letno Din. 50.—. Poleg tega lista izhaja v Beogradu tudi «Ž e n a i svet« kot mesečnik, ki je v prvi vrsti posvečen modi; prinaša pa tudi leposlovje in praktične članke iz raznih ženskih polj. Je bogato ilustriran, jako obsežen in gotovo ustreza potrebam sleherne žene. Po. ed'iii zvezki stanejo Din. 12, kar je za tako  odličen  list vsekakor zelo nizka  cena.
V Zagrebu je začel izhajati «Ž e n s k i 1 i s t», katerega sicer še nismo prejele na ogled, vendar posnamemo iz dnevnega časopisja,  da je tudi mesečnik, ki bo prinašal
STRAN 176.
ŽENSKI   SVET
LETNIK III.
modo, leposlovje in praktične nasvete za gospodinjstvo. V modnem pogledu bo upošteval naše sedanje razmere in bo zato priobčeval tudi vzorce za bolj priproste obleke. Poedine štev. stanejo Din. 15, letno pa  Din.  160.
V Ljubljani izhajata društvena lista V i g r e d kot glasilo Zveze Orlic in Ženski list kot glasilo Zveze delavskih žen. Oba sta sicer strokovna lista, vendar prinašata tudi leposlovje in razne koristne sestavke.
Če prištejemo tem publikacijam še Gospodinjski koledar in žensko rubriko, katero ima skoro vsak večji dnevnik ter mesečnika Mladika in Gruda, pa moramo reči, da je Jugoslovanska žena dobro preskrbljena z duševno hrano in modo.
IZ NAŠE SKRINJE.
NAŠI GORENJCI. (Nadaljevanje.)
Pa  med ta dobrimi tud' hude  so  vmes, s  tistimi  so hude  težave  prov  res. Pr'  tistih  je  Žanova pisana krava, ko  mi   je   enkrat  čez  polje  zbezlava, jest sm pa revež kar letu za njo, mislu sm: «Tone, oh kaj pa zdej bo.» Pa prdrviva  do trnjeve meje, men'  se  srce  na  široko  posmeje, pošastarska  šavra ne  more naprej, jest pa zavpijem:  «moja  si  zdej!» Brž jo popadem za krevljaste roge, šavra pa stopi meni na noge in kot bi mignu — me  s temi rogmi v  trnjevo  mejo  —  štrbunk  — zavali. Nekol ne bom revež jest tega pozabu, kak' scagana srota za trnje  sem grabu. Hlače  sm  strgov   od tal  pa   do  vrha, to   mi   je   strila ta  burklasta mrha. Jest  sm  en revež pastir, bogi  ta moj je kvartir, pod  strgano  streho  kraljujem, ponoč'   se  na   slam'  premetujem. Posebno žmahna ni  moja košta  (jed), moj želodec le  slabo potrošta. Bogi  je tist', ki  od hiše  do hiše fruštek,   kosil'  in  večerjo   si  iše. Zamerkane   dobro  imam   gospodinje, ki dajo na štrukljih ini rmene tropine in vržejo  velik brtevs mi  mesa, to   mojem'   trebuhu  se   dobro   poda. Pri drugih pa se mi prov slabo  godi, mesa in pa štrukljev se nič ne dobi; zmerej  le  repa, fižov in  korenje, to  salabolsko  je slabo življenje! Še nekaj povem, glih en petek je blo, pri en' hiši sem fruštkov kašo trdo, glih na sred' sklede sem ščurka dobiv, pa se zato nism prov nič jeziv. Žlico  seveda na mizo  sm djav, gospodinji sm reku: «vse kar je prav, veste  kaj,  mati, vam  zdejle   povem, kristjan sm in v petkih mesa jest ne jam» Takole  prijatli  pastirček živi,
čist'   na   vse   sorte   dostkrat   naleti.
Hiter, prehiter  mi leta teko,
jest  čakam brez strahu na ženo  s koso.
Takrat pa bote    v to zemljo me djali
in  drujga pastirja si bote  izbrali.
Če bote mem (mimo) mojega groba hodili,
prosm,  da  b' en  očenaš  izmolili,
recite:  tu notri   počiva  pastir,
usmiljeni Bog, dej  mu  en  večen  mir!»
Pozneje se je ta splošna vaška pašnja opustila. Kmetje so ob svojih travnikih zasadili žive meje in vsak gospodar je imel svojega pastirja, ki je pasel le po domačih parcelah. Za ta posel so navadno uporabili otroke, ki so bili za druga dela itak prešibki.
Vendar so bili naši očetje po večini toliko previdni, da, četudi smo bili pastirji, nismo nikdar zamujali šolskega pouka. Spustili so nam živino na vse zgodaj, nekaj pred 9. uro pa smo prignali domov. Ob 9. uri se je pričela šola, ki je trajala do 12, ure in popoldne od 2.—4, ure, Ko smo prišli od popoldanskega pouka, pa kar kos kruha in nekaj sadja v predpasnik in hajdi zopet na pašnik, kjer smo ostajali do trdnega mraka. Pasli smo radi in smo bili na svojo živinico zelo ponosni. Dostikrat smo se pastirji med seboj prepirali, kdo ima več  živine,   katera   je   lepša- in  več   vredna.
Četudi smo pasli vsak na svojem svetu, vendar, ker so stali pašniki tik drug ob drugem, smo bili pastirji vedno lahko skupaj. Seveda je moral zdajpazdaj eden ali drugi skočiti pogledat, če je živina v redu in če se ni morda kaka neposlušnica splazila na  onkraj meje.
Na splošno smo bili med seboj prijatelj'. Primerilo se je pa tudi, da smo se za kako malenkost pošteno prelasali in obunkali. A na to smo seveda hitro pozabili.
Igrali smo vsakovrstne igre. Šli smo se «slepe miši», «mance», «čebele», «ravbarje», «buče ruvati», «svinjko bili» itd. Imeli smo tudi «šolo». V ta namen nam je dobro služil neki od strele razklan in votel hrast, v katerem smo shranjevali knjige med vso pastirsko  sezono.
Čevljev nismo trpeli na svojih nogah. Ker je pozno v jeseni večkrat padla mrzla slana, nas je zeblo, da smo kar noge privzdigovali. No, pa smo si znali hitro pomagati. Nabrali smo suhih vej, napravili ogenj, ter smo sedaj eno, sedaj zopet drugo nogo držali  nad plamenom.
Kadar smo nameravali zakuriti, tedaj smo se že prej preskrbeli s krompirjem in koruznimi storži. Oboje smo potem pekli na ognju in navadno na pol surovo pojedli. Zelo radi smo tudi zvijali suho listje in kadili «cigare». Od tega kajenja nas je včasih tako jezik pekel, da smo ga kar moleli iz ust, toda, kaj smo se brigali za to! Bili smo srečni, veseli in popolnoma zadovoljni.
Manica.