L iiarodsl v F reci Odgovorni vrednik nr. Jane* Bleiwei*. Tečaj I. saboto oktobra (sredojesna) 1852 List s f Hebrejske melodije. Po angleškem L* Dyron-a, poslovenil Je ri ša. XI. Dodělal si! Dodělal si j ze slava se sprominja^ Ocine pesni se glasé Od slavnih vzmag izbranoga nje sina žiti, na kterih se praha napravi, ker se zamore tù nar bolj z njivno perstjó zmeáati. Narpred naj se černá perst z brano povleče in valejem zdrobi in potem plitvo podorje. Koristno je tudi, če se taka perst pozimi na ozimino raztrosi, potem pa se mora na spomlad z brano povléci in z valejem razdrobiti. Cerna perst poboljša vsako zemljo ? Od bitev roke vitežkej Od svitlih pridoblin njegova éina Od vračbe zlate svobodě ! ilovnato zemljo in peseno bolj vlažno storí. 5 f V Ce prav tja s mert svobodě kúp je bila Vendar ne boš okusil je! Prežlahna kerv ca, ki od tebe lila zrahlja Na pe seno zemljo naj se vozi ilovnata, na ilovnato pa bolj pešena černá perst. Velika overa, da se take zemlje teško ali clô > ne more veliko dobiti j je ta, da so taki kraji, kjer > nar več, večidel v vodi inje tedaj sila težavno 5 ? Navniz poteci brani se : U naših žilah bo se naj žarila Tvoj duh na sapi zibal se ! I tvoje ime za vojno domovinsko Klic bojni bodi zanaprej; Tvoj pad prošumlja zborno spev devinsko Ko glas pervôtni naj odslej : Jok — žalil bi ti glorjo junaćinsko " t Je Je . jo iz nje spravili. Kjer se to zamore brez velicih stroškov storiti, naj se ne opusti, obilno poplačal, in kar ne more eden storiti, jeve storjen trud se ti bo čim mogoče. Gledati je tudi treba na letni čas in sušo, ko voda vsahne, da se ložej do take perští Koliko te černe persti pa naj se na njivo pride. zvozi, se razsodi po nje lastnosti. Ne bodi obžalvan torej ! IVamestnik zivinskiga gnoja . (Dalje.) v 111. Pepèl. Dobrota pepéla je zlo različna in se ravná po reci, iz ktere se je pepél napravil. Sploh je do ber pepél na taki zemlji, ki nima apnenih in ilov natih obstojnih delov, ki ni mokrotna in merzla 11. Cerna perst. Cerna perst se imenujejo ostanjki sognjite ži Pepél ne gnoji prav za prav, ampak le draži in s tem s tori valde ali zeJiš, kakor se li. pr. v votlih starih dre- sognijej° ? da |J1 U T J/l M« T • uujpun X UiUfJl Ili o taki ostanjki želiš -v zemlji hitreji vesih najde. Ta perst je bistven obstojin del per A 9 1 _ ■ V I « i • ••• • I t«1 V« stí , kakoršna mora biti na Pepél i z derv se v današnjih časih • • 9 V« 1 i «éi « malo ou5 nwivui cijc* xjiu1 a mili li CL HJ IVI ^ ili auijaui take perští na njivi, toliko bolj rodovitna je. v 1 v\1 €% vi ' n 1 r m n 4 rv i? /\ n ^ v tt it in kolikor vec ie yM za gnojenje, ampak se većidel mjilarjem drago J • » -i v * • «ti 1 • '1 V « proda. Izluženi ali mjilarski pepél, če ravno ni jamah se večkrat take perští veliko najde, tako dober kakor neizluzeni, je vendar vedno se ktero voda iz bližnjih krajev nanese in ki se na nekterih krajih je táke dober, posebno za mahovnate travnike, kjer kislo zeliše raste. pravi po sognjitim zelisu. . _____________________ persti posebno veliko, posebno ondi, kjer jo hudo- Pepél iz premoga posebno dobro gnoji, na urniki skupej naneso. Na ravnim take persti lahko kteriga se pa pri nas le premalo gleda. Ima de ne najdes. loma tište lastnosti kakor gips, deloma pa kakor Ce je s peskam zmešana, toliko hitreji gnoji * molter zgana ilovica. ker zamore ložeji zrak do nje priti. Ce je pa z ?1 • v • 1 i • i • li« v • t r Pepél iz šote ima enake lastnosti, kakor iz ilovico zmešana, je bolj gosta in bolj počasi gnoji. oglja în je posebno dober za deteljo. Pa vsak pe Poboljšati se tudi dá, če se z moltram ali apnam pél iz šote ni enako dober, nekteri je celo škod ljiv za, zeliša; dober pepél mora biti lohák, bel ali ali rujav, je malo zmesa. sivkast 5 ce je pa cern, rudec, Ako se to zgodi, se zamore naravnost na njivo zvoziti. Če je pa mokra in s peskam zmešana, ni j| I II JI WĚ Hl dobra koj za gnojenje, ker je kisla. Spozná sè to ta pepél rabijo. (Dalje sledi.) vreden. Na severním Nemškim in Belgiákim povsod w w * i* J l% o J V/ / 11V A J vy Aioiu* m jl; u ci u u/ ov i u lahko potem, da na njej ločje in druge kisle trave rastejo. Taka perst mora naj manj eno leto v ne pievelicih kupih ležati, da se dobro razkroji. Nar | bolji je pa, če se z apnam zmeša, ker se s tem natorne močí so nje poveršje razrile, nje serce raz Z huna. zemljo so se strašne prigodbe godile, strašne • - ' naglo m gotovo dober gnoj napravi. Perst, ki ni im to vižo poboljšana bila, se nikdar ne smé koj tergale. Komaj pa se je zdelo, da vživa mir si rodi stvarjenje polno življenja, iz začetka se sirovo, podorati, ampak nar manj celo poletje mora na njivi kakor je bila natora sama, ki pa postaja vedno raztrošena ležati, da jo zrak dovolj razkroji. To- žlahtniši, čudopolniši in umniši, kolikor bolj se je raj je tudi nar bolji, černo perst na tište njive vo- narava požlahnila. Tudi z luno so se strašne do 322 * v godbe godile; tega nas prepricajo nje ravnine, off 2. kdor bogoslužje kakoršne koli v deržaví obstojeće vere moti, ali kdor, gerdo ravnaje s posodjein za božjo službo namenjenim, ali sicer njobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je počivala in rodila organsko življenje; to kaže ne spremenjena podoba nje poveršja in čisti zrak. Tudi z djanjem, govorjenjem, v natisnjenih delih ali raz- za-njo je moral čas priti, ko so se umne stvari iz sirjanih pisanjih , javno veri zaničevanje skazuje; njegovega praha rodile. Materia, iz ktere vsako 3. kdor kristjana k odpadu od kristjanstva življenje klije, znabiti v luni ni drugačna kakor na zemlji, Edine reci, s kterimi v neposredno dotiko pridemo, zapeljati, ali —«--.V. . —r—J—t — akoravno se je mnogo zoper to govorilo. 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski v r « m • • i li*« • 1 • « •• . . . . proti přisel Antio adventabat) excepit manu et complexu , ducitque verh baolskiga griča pravím, Baulos" pravi Tacit je v tléh nekakšno , večidel v mehko skalo vsekano po- , pa mende nihče hištvo > ■■■■ ki mu „Ceuto camerelle" pravijo ne vé, če so kleti ali hrami Juli-Cezarjeviga poslopja, kakor nekteri terdijo, ali jetnišnica, ali pa stanice za Od tu sim šel na desno, suznje Na zahodni strani tega hriba je, desiravno polno Měnil grobov, vender zalo prijetno elizejsko polje (Campi de bom Bog vé kako strašne kraje vidil; pa pridem Elisii), ki ga Virgil i tako lepo popise. In unikraj pri k majhnimu, pokojnimu jezeru sred lepó obraščenih ar » ri jetniga, pokojniga morskiga nalíva je visok hrib, na kte čev. Virgili in ce se prav spomnim Lukreciga rim je Enéa tovarša Miséna pokopal ingenti mole vse drugač popišeta. Na južni strani jezera je po- sepulerum in ki ga še zmiram „Capo Miseno" ime prek v hrib jama ki ji 55 Sibilna (Šembiljska) jama u pra nujejo vijo y in o kteri Virgili pise: »Spelunca alta fuit, vastoque immanis hiatu« Tudi to sim hotel Virgiljeve besede spomnil: ogledati, desiravno sim se na »Monte sub aërio$ qui nunc Misenus ab illo Dicitur, seternumque tenet per sœcula nomen«. Bolj na severno stran od Misenskiga hriba je ve pra > facilis descensus Averno liko jezero, ki mu „mare morto" (mertvo morje) " , in nekoliko dalje so Stigiški močirji — stygiœ pa Sed revocare gradům, saperasque evadere ad auras Hoc opus, hic labor est« Nekdaj se je šlo nekoliko milj dalječ po nji proti Aheronu in Kumi (Cumse). Dandanašnji pa se ne more dalječ, ker so jo semtertje mende potresi zasuli; vijo, ludes in Ko cit in Ah »Cocyti stagna alta vides, stygiamque paludem ? D jurare timent fallere namen«. Od tod sim šel še dalje na zahodno do tjè y in v nekim kraji je treba zastran vode, ki do stegna sto v Itálii i •severno stran je nekdaj Kuma (Cumse) nar starsi me- stala — in potem nazaj v Neapolo. seze y de člověka prenesejo, kar po domaće „andar a cavallo" pravijo. Tù sim široko gledal, kje bomo konje kar se mi priklone moćan, terden korenjak, vzeli ter pravi „Na-me, gospod Serčno ga zajaham de me čez vodo prenese, pa desiravno je bil prav korenjak Slovanski popotnik Spisuje Fr. Cegnar. ye y je v vender dobro stokal pod menoj Tù je Ku Pruski kralj je počastil Vuka Stefanovica zavolj za serbsko slovstvo z redom rudečega mejska Šembilja prerokovala kakor Virgili pravi: njegovih zaslug orla tretje verste. Deseto izdanje Kraljodvorskega rukopisa se je Zato je pa tudi tukajšno okrajno poglavarstva začelo tiskati v Pragi. ukazalo poderte mostove neutegama popraviti i da 86 # Gospod bibliotekar narodnega muzea v Pragi, Vaclav sedaj od Ljubljane čez Kraj nj zaperta cesta, Hanka, je začel na visocih Praških šolah vsak torek in tako hitro, ko bo moc, voznikam in pešcam zopet od-četertek učiti primerajočo slovnico slovanskih narecij. prč. In na ta ukaz je naglo toliko tesarjev in druzih * Ruskimu kiparju Kotzebue je ruski car naročil, za to delo potrebnih delovcev, razrušene mostove po- vse imenitniši prigodbe iz življenja slavnega Suwarowa pravljat, skupej prišlo, da jih bojo, če kaj hujšiga ne izobraziti ; v ti namen se bo v Italio podal zavolj nje- pride, kmali tako popravili, de se bo dalo v enih ted- govih bitev s Francozi. nih cez nje hoditi in voziti \ do takrat morajo pa ljudjé i* Pragi se natiskuje neko pismo Bulgarina pri- in vozniki, kteri hocejo v Krajnj ali še naprej vozariti, jatlam Gerkov v bulgarskej hirarchii; spisal ga je Na- cez Smledniski most pod Smarno Goro hoditi in svoje tanael Stojanov, ki ima še druge delà za tisk pripravljene, reci prepeljavati. Iz Ljubljane. Po izstopu dosluženega mestniga ■ 1 ■ » m JVoriéar iz slovanskih hra jer. tz ruske meje konec septembra. V malo letih bodo na Ruskem železnice veliko pomembo dosegle. Vlada jih namerja potegniti : Iz Petrograda v Moskvo, iz Pe-trograda v Varšavo, iz Varšavě v Moskvo, od tod do Cerniga morja, pred kot ne tudi v Odeeo; perva kakor je znano, je že dodelana in seže 87 milj dalječ. Za 3 sreberne rublje (4 gold. 40 kr.) se zamoreš zdaj iz Moskve v Petrograd peljatr. Gotovo neizreěeno niska cena , ker na miljo še 4 kr, ne pride. Na železnici, ki ima peljati v Varšavo, se kaj marljivo delà. Osebujne društva so sklenile več stranskih železnic napraviti. Sila gosp Kostelna je mestni odbor v seji 30. ki svetovavca movca tekočiga leta gospoda Franc Oblaka , asesorja v Kocevji, za druziga mestniga svetovavca zvolil. Ministerstvo naukov naznani tukajšnimu poglavarstvu, da vložnine ali stipendije se preparandam zdaj še ne mo-rejo deliti, kakor je bilo že drugič prošeno, da je pa ministersto perpravljeno na nasvèt deželne šolske uradnije zares ubožnim pripravljancam kako pripomoć podeliti, ako se z vérno-čednostnim obnašanjem in posebno pridnostjo skažejo. — Vceraj ponoči, kmalo po eni smo culili v v važna bi bila zeleznica do Cerniga morja, in sicer na Ljubljani lahek potres Yoricar vse strani, ne le, kar sploh kupčije, ampak tudi zavolj tega, ker bi peljala memo izrekJjivo bogatih kopač pre- mnogih hrajer. Njegovo veličanstvo, svitli cesar se je podal iz čez Občine, kjer so mu Teržačani častni Horvaškega moga ki se zamogel na vse kraje voziti in bi vse obok napravili, v vojaško ležišče na Laško, se bo pa zeleznice s kurjavo previdil. Ako bi ruski car na tako gpet kmalo vernil in dalje po Hurvaškem popotoval. • v # ft ? % A « 1 • • A 'wrnimm 1 * B V « • • • .. - vizo Cerno morje z izhodnim zvezal, bo to kmetijstvo, Ukaz glede posvećevanja nedelj in praznikov se bode ©bertnijo in kupèijo neizrečeno povzdignilo in blagostanje kakor govore, nekoliko prenaredil in sicer tako, da bodo velike derzave mocno pospešilo. Iz tisti obertniki, ki prodajajo živež, obléko in druge za ----- --------- ,---(--------------»-.«v. v»v»i>»»> , ... "" "" ) ~ Dalmatinske g a konec septembra. Gotovo je življenje neogibljivo potrebne reci, bodo smeli svoje pro vladi in občinstvu v velik dobiček, ako neha kupovati dajavniee do devetih zjutraj popolnama odperte imeti, od siciliansko sol in svoje solnice bolj povzdigne. To se devete do dvanajste ure pa le na pol. Kerčme, kjer bo zdaj, kakor se vidi, zgodilo in govoré, da je 80.000 se žganje prodaja, pa bodo morale vsako nedeljo od 9 forintov namenjenih, solnice v Stonji z asfaltom dlaziti, do 12, v zapovedanih praznikih pa od 9 zjutraj do da soi ne bo samo bolji in čistěji, ampak da se je bode popoldne popolnama zapeřte biti, ker žganje ni tako tudi več přidělalo v bolj kratkem času. Več sto štirj. potrebna reč. sežnjev je že popravljenih. To početje bo bogat sad ro dilo. Samoprodaja soli nese deržavni denarnici veliko s prekovanjem starega denarja v V c. k. denarni kovnici se noc in dan vkvarjajo ; ba- noviga ki se bo pridobil, se bo za krajcarje porabil. in sicer toliko vec, kolikor vec in boljsi soli se pridela. Benetke , reven ribški otok , se imajo le samoprodaji soli banknotov sožgalo. ker, 4. tega mesca se je na Dunaji spet za 5,427.000 for. Ne le na Gorenskem, ampak tudi zahvaliti, da so do take slave in mogočnosti dospele; iz drugih krajev se toži, da je bila velika povodinj. tudi Dubrovniku je ta reč kviško pomagala. Kako se Reka Ren je bregove prestopila in na nekterih krajih na Angleškem, kjer je do leta Francoskiga mnoge škode napravila. — Amerikanci, ki da sol poboljšati, se vidi 1823 nje samoprodajo vlada imela inje je 2 miliona cen- v Terstu austrianske vojaške parobrode ogledovali, so tov na leto přidělala , ktere se je poldrugi milion doma naprave in osnove austrianskega mornarstva močno hva-porabilo, ostanek pa se je v druge dežeie prodal. Po- lili. — Welington, ki je unidan umerl, je bil, kakor je zneje pa je ta samoprodaja nehala in vlada je je obert- znano, nar starsi vojskovodja austrianske armade , zdaj *.......... y ...... « ■ je přišel na njegovo mesto nadvojvoda Joan. — Zelezl nico iz Verone na Taliamento je ministerstvo kupčije po přidělalo. Lahko si zamorete misliti, kak dobiček to da terdilo. Izdelati se ima v 20 mescih, tedaj se ima od nijstvu izročila, ki se je na čudno vižo dvignila. Vletu 1830 se je je že trikrat in v letu 1849 šestkrát toliko obertníi in kupčíi, in pri tem je sol posebno cena ? iz preti v letu 1854. V Berolinu se je kolera prikazala. V Parizu se močno govori, da je francoska vlada, cesar spet izvira mnogo mnogo dobriga brez razločka za vse stanove. Tudi sodo delajo iz solí, kar je spet predin se je Napoleon na južno Francosko podal na obertníi in kupcu v velik prid. ■ Iz Krajnja 6. oktobra. Ker je že ene dní za- poredama po Gorenskim hudo deževalo, so se vode po vsih krajih tako narasle in nakipele, da so čez bregove pervooblastne vlade pisala gledé cesarstva in dokazovala, kako bi bilo želeti, francosko deržavo v cesarstvo po vzdigniti in tako tirjanju naroda zadostiti. Pet poslancev, pravijo, se je podalo na razne vladarske dvore. Do zdaj ... . — .»V, IU , —— 1)1 U V IJU , OU J\J II« ----------- - ---- ---—--J vdarile in sèmtertjè tudi veliko škode napravile; med je eama angleška vlada na to odgovorila, ki tega ne želi drugimi je Sava v Krajnji med 3. in 4. dnevam ome- 1U pravi, ue r*apuicun uonai ťvfi«uc, ov i«u. Uv » njeniga mesca tri koze mostá poderla in četerto tako gel ubraniti armadi, da bi ga ne silila dalej sečí. Vt* 1 • 1 1 .«v i • 1 «• 1 1 _ ----- in pravi, če Napoleon cesar postane se tudi ne bo mo razrusila, da je le malo manjkalo in po Savi odplavala. da se ni tudi poderla Ravno taka se je tudi Zadraškimu, dvé uri V Popravi k njopisje Kop se je SO. lista str. 319 v 19. versti od spo nad Kranjem, godila, kteriga je tudi večidel poderla in in sicer náměstí .,Pa seboj vzela. življenje plj pogrešek vrinil, kteriga popraviti prosimo,. že 11. majnika 1844 konca Kopitarju slavno se bére „11. augusta*'. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.