LETO XXXIV., ŠT. 15 Ptuj, 16. aprila 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE O koristnosti ptujskega jezera (stran 4) Z načrtnim delom odpraviti vrzeli (stran 5) Dedek Mraz s košem težav (stran 6) Vrtnarstvo - donosna dejavnost (stran 7) Težave življenja v Halozah (stran 8) krst novega letala (lani Acrokliiba Pluj so v so- j,olo dopoldan na letališču v ^oškanjcih v prisotnosti gostov /ačeli letošnjo leialskosezono ters l^rstom novega jadralnega letala qG—100 Hlan zaključili sred- njeročni plan 1975—"1980. [Pred- sednik kluba Drago KrepH je jvodoma poudaril, da bodo v se- danjem obdobju največ pozor- nosti namenili kvaliteti dela. saj so pripravili dobro osnovo. Letalo je v imenu pokrovitelja. Kmetijske- ga kombinata Ptuj. krstil predse- dnik konference sindikata Tone Tatiga. V krajšem nastopu pa so se zbranim predstavili letalski modelarji, z akrobacijami pa ja- dralni pilot .lože Botolin in mo- lorni pilot Danilo Hojnik. 1. kotar Krst (foto B. Rode) Priprave na XII. kongres ZKJ ORMOŽ V torek je delovna skupina predsedstva CK ZK Jugoslavije, kijo vodi Iztok VVinkler, obiskala ormo.ško občino. V okviru predkongresnih priprav so se člani delovne skupine pogovarjali s kmeti kooperanti, o problemih v njihovem delovnem in življenj- skem okolju. Pozornost so name- nili predvsem delovnim metodam in aktivnostim, kijih morajo ure- sničevati komunisti, da bi pre- magali težave, ki jih postavlja prednje današnji družbenoeko- nomski in politični trenutek N.D. DELO V KMETIJSTVU V POLNEM ZAMAHU že precej SuIJa'"''^ Za kmetijce v teh dneh ni od- diha, saj delo na poljih poteka od ranega jutra do pozne noči. zanje ni nedelje, ne praznika. Lepo vreme je privabilo na polja trak- torje, ki so danes že značilnost našega kmetijstva, kot še pred "^'kaj leti konjske ali kravje I^Prege. Zemlja mora biti obde- lana kar se da temeljito, zato kla- sične načine kmetovanja vse bolj 'zpodrivajo sodobni pripomočki, "ovc intenzivne kulture. Glavna kmetijska dejavnost v 'ch dneh je setev sladkorne pese. 5-500 hektarjev, posejanih s to "itcn/ivno kmetijsko kulturo, bi X)menilo 100 odstotno izpolnitev '^tošnjega plana setve. Medtem ^Q so v ormoški občini s setvijo že 'končali, v zasebnem in družbe- 'i^m sektorju na 450 hektarjih, je v Piujski občini v polnem zamahu. Tako v zasebnem, kol družbenem 'rektorju pričakujejo, da jo bodo ^aključili prihodnji teden. Na ■^nietijski zadrugi Ptuj smo zve- >deli. da se bodo približali mini- malnemu planu, ki predvideva, da bodo zasebni kmetovalci po- sejali peso na 220 hektarjih, v Kmetijskem kombinatu pa zago- tavljajo, da se bodo približali po- vršini 800 hektarjev. Sicer pa v obeh sektorjih poteka priprava zemlje za setev ostalih kmetijskih kultur. To delo otež- koča že precejšnja suša in za kmetijskimi stroji se že dvigajo oblaki prahu, kar je za delo na polju dokaj neobičajno. Setev koruze bo pričela v kratkem, če se bo nadaljevalo lepo vreme. Vsi, posebno kmetijci. pa si vendarle želimo kak deževen dan. ki dela na polju tudi ne bi preveč oviral. V tem času je tudi že mogoče ocenjevati uspešnost jesenske setve, za katero smo trdil-i. da ni uspela na vseh za to namenjenih površinah. Če je potrebno pose- vek podorati. lahko na isti zemlji še posejemo skidkorno peso, sicer pa v Kmetijskem kombinatu ugotavljajo, daje le 10 do 15 od- stotkov posevkov nekoliko slab- ših, vendar jih ne nameravajo preorati. Tako bo pšenica ostala na vseh v jeseni zasejanih 640 hektarjih kmetijskih površin, ki so \ hiNli ptujskega Kmetijskega kombinata. .IB t^tošnja zgodnja pomlad je omogočila kmetovalcem, da $o zgodaj obdelali svojo zemljo tudi v hribovitih predelih Haloz - ^ . ^. . Foto: I. Ciani Končali s popisom v ptujski in ormoški občini je popis prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj potekal brez težav in zastojev. V ptujski občini so v pr- vih dneh tega tedna opravili popis še zamudniki, ki jih popisovalci do 10, aprila niso našli doma. tako da so lahko do določenega roka opravili še popravke, ki so bili potrebni in pričeli z metodološko obdelavo. V ormoški občini so popis v celoti opravili do 10. aprila in pričeli z obdelavo zbranega gra- diva takoj, tako da bo tudi ormo- ška občinska popisna komisija opravila vse naloge do 20. aprila. Do tega roka morajo namreč ob- činske popisne komisije poslati obdelano gradivo republiškemu zavodu za statistiko. N. Dobljekar OBČINSKA KONFERENCA ZKS ORMOŽ Ocena gospodar- jenja Jutri se bodo ormoški komurii- sti sestali na redni seji' in ocenili gospodarjenje v prvem trimesečju tega leta. V razpravi bodo prim^ rjali dosežene rezultate v občini v preteklem letu z letošnjimi in sprejeli stališča in naloge za na- daljnje delo komunistov v te- meljnih organizacijah združene- ga dela. Konferenca ZKS Ormož bo ocenila tudi varnostne in politične razmere v občini, sekretarji pa so pripravili za to točko dnevnega reda oceno razmer v okoljih kjer živijo in delajo. N.D. JUTRI V MOŠKANJCIH Spomladan- ski kros ZTKO. Atletski klub in Aero- klub Ptuj bodo jutri popoldan na letališču v Moškanjcih izvedli spomladansko občinsko prven- stvo v krosu za vse starostne ka- tegorije. Pričelo se bo ob 15. u i z nastopom mlajših pionirk. Vsi nastopajoči v pionirski konku- renci, torej mlajši in starejši, se bodo pomerili na progi dolgi 1000 metrov, mladinke in članice na 1500 m. mladinci in veterani na 2000 m ter člani na 4000 metrov. Tekmovanje bo posamezno in ekipno, za zmagovalce in tiste pri vrhu pa so organizatorji pripra ,ili pokale in diplome. Opozoriti ve- lja, da je kros akcija občinskega programa, ki so ga dolžne izvajati vsb osnovne telesnokulturne or- ganizacije. Na tekmovanje bi radi še posebej povabili člane, članice, veterane in veteranke. V primeru res slabega vremena bo tekmo- vanje prestavljeno na ponedeljek 20. aprila ob istem času in na istem kriuu,_______ l-kot^ USPEH PTUJSKIH JUDOlSTOV Tekmovalci Judo kluba Drava so se izkazali na .sobotnem repu- bliškem pasovnem prvenstvu, ki so ga člani kluba uspešno izvedli v športni dvorani Mladika. Prvo mesto v skupini in s tem višji pas sta si priborila tudi domača tekmovalca Požar in Zagoršek, Murko in Mernik pa nista uspela. Kljub temu pa so Ptujčani kot ekipa osvojili prvo mesto pred Impolom iz Slovenske Bistrice. Nastopiloje 37 tekmovalcev iz večine slovenskih judo klubov. L kotar Nauk iz dogodkov na Kosovu Knako kot v vseh drugih nredeiih Jugoslavije in Slovenije so tudi na našem območju delovni ljudi in občani prve dni v aprilu podrobneje razpravljali o dogajanjih, ki so jih sprožile sovražne sile v SAP Kosovo, le razprave niso nile zgolj informacija, temveč tudi ocena lastnega stanja v vsaki krajevni skupnosti, v vsaki temeljni ali drugi organizaciji združenega dela. Povsod je bila izražena enotna podpora ukrepom za obvarovanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter zaupanje, da bo vodstvo AP Kosova in vsi socialistič.iemu samoupra- vljanju zvesti Albanci skupaj z drugimi narodi in narodnostmi, ki žive v SAP Kosovo, sposobni sami stvari urediti in ukrepati proti vsem tistim, ki podpihovani od zunaj poskušajo rušiti naš politični sistem, bratstvo in enotnost. Razvoj dogodkov potrjuje upravičenost takega zaupanja, saj se življenje v SAP Kosovo razmeroma hitro normalizira. Dolžnost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti pa je, da pomagamo, da bo Kosovo še hitreje napredovalo, da bomo medsebojno bolje informiranij ker le tako se bomo bolje poznali, videli ne le lastnih, temveč tudi probleme drugih, ob tem pa toliko bolj dojeli besede tovariša Tita, da nobena naša republika ne bi bila nič, če ne bi bili vsi skupaj! KRONOLOŠKI PREGLED DOGODKOV Za bralce, ki dnevno ne spremljajo poročil, na kratko povzemamo razvoj dogodkov v Prištini in v nekaterih drugih krajih AP Kosovo: Prva kalitev javnega reda in miru je bila 11. marca zvečer. Začelo seje v študentski restavraciji, ko je eden od študentov odvrgel pladenj, čes da ni zadovoljen s prehrano. Nekaj^mu jih je pritegnilo, odšli so na ulico, prudružilo se jim je okrog 400 študentov, ki so krenili po dveh glavnih prištinskih ulicah. Demonstracijo so prekinili s političnim posegom in tudi z angažiranjem enot milice. Notranji m zunanji sovražnik pa sta se za 26. marec pripravila demonstracije z drugačnim potekom in vsebino. Manjša skupina študentov je že zjutraj ob šestih blokirala vhode v troje študentskih domov in skušala pritegniti stanovalce na svojo stran. Skupina profe- sorjev skupaj^ z direktorjem univerze, z mladinskimi in partijskimi aktivisti iz občine in pokrajine je poskušala študente odvrniti od sodelo- vanja v demonstracijah, vendar v celoti ni uspela. Pred naseljem se je zbralo nekaj sto študentov in začelo demonstri- rati. Vzklikali so politične parole, s katerimi so napadli temelje ustavne ureditve tako SAP Kosovo KOt SFRJ. Vse to je bilo že prej pripravljeno, saj so imeli že izpisana gesla in transparente. Ker s političnimi sredstvi, demonstranti so predrzno bojkotirali vsak razgovor, ni bilo moč na miren način preprečiti nadaljevanja demonstracije in poskusov demon- strantov, da bi šli v središče mesta in tam kompromitirali demonstracijo ob prihodu štafete mladosti, so morali poseči organi milice. Naslednje dni ie bila intenzivna dejavnost organov in organizacij ZK ter drugili družbenih sil na Kosovu, vendar pravega učinka ni bilo. Na dan 1. aprila so se demonstracije ponovile še v večjem obsegu. Začelo se je tako, da so skupine dijakov m študentov posameznih solin fakultet bojkotirale pouk in odšle na ulice. Tam ,so se jim pridružili še drugi občani. Vseh demonstrantov je bilo nekaj sto do največ dva tisoč. Demonstranti so pokazali svojo brutalnost tudi tako, da so prestregli otroke iz prvih razredov osnovnih šol, ko so šli domov in jih potiskali v prvih vrstah pred sabo, da bi tako onemogočili posege organov milice. Nastopali so s sovražnimi parolami, z zahtevami po republiki in podob- no. Razgrajači iz vrst demonstranto\ so začeli razbijati izložbe, avtomo- bile in druge predmete, zato je bilo : ujno, da so posegli organi za notranje zadeve in z učinkovitim posegom razgnali demonstrante. Poleg demonstracij v Prištini je prišlo do manjših nemirov še v Prizrenu, 1 roševcu, Obiliču. Podujevu m Vučitrnu. V dneh demonstracij je bilo ubitih 11 ljudi, med njimi dva pripad- nika javne varnosti, oba po narodnosti Albanca. Prvi dve žrtvi sta padlij ko so demonstranti streliali v množico. Organi varnosti so bili prisiljeni streljati v samoobrambi le dvakrat, ko so demonstranti nanje streljali s pištolami in puškami. To je bilo v Uroševcu in v Vučitrnu. Ubita sta bila dva demonstranta, ostale mrtve pa so našli v stranskih ulicah in po vaseh, vendar še ni ugotovljeno, kaoJe streljal nanje. Med demonstracijami je bilo 57 ljudi ranjenih, precejšna jih je bilo z lažjimi poškodbami, odrgninami in podobno. Zaprtih je Zz oseb, ki so osumljene, da so med organizatorji demonstracij. Začasno priprtih je bilo sicer več. vendar so bili po zaslišanju izpuščeni. Pripadniki JLA v spopadih z demonstranti niso sodelovali, angaži- rani pa so bili izključno pri varovanju določenih objektov, zato med njimi tudi ni bilo nobenegapoškodovanega. Večina prebivalcev Kosova je demonstracije obsodila že med potekom. V Podujevu so npr. demonstrante razgnali prebivalci sami. \'t^ je bilo tudi primerov, ko so demonstrante nagnali iz tovarn, kamor so poskušali vdreti. Vsi delavci se trudijo, da bi kar najbolj vestno delali, zato tudi presegajo dnevne delovne načrte. V dneh po demonstracijah po vsej avtonomni pokrajini potekajo politične aktivnosti, da bi popol- noma normalizirali gospodarsTio, družbeno in politično življenje, zlasti v krajih, kjer so bile demonstracije. OC ENA NAPOTILO TUDI ZA NAŠE DELO Dogodke na Kosovu je med drugim ocenil centralni komite ZK Jugoslavije, ki je sprejel poročilo o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi stališč in sklepov preijsedstva CK ZKJ, predsedstva SFRJ in najvišjih organov SR Srbije in SAP Kosovo. Javnost, tako domačo kot svetovno, pa je o dogodkih na Koso\u podrobneje informiral član predsedstva CK ZKJ .Stane Dolanc s svojo odkrito, konkretno in kleno besedo. Na 9, seji CK ZKS. Ivi je bila 13. aprila v Ljubljani pa je predsednik CK ZK.S France Popit v svojem uvodnem govoru o aktuamih družbeno političnih razmerah in nalogah v pripravah na kongrese zveze komuni- stov med drugim poudaril: »Naši ljudje prizadeto in zresnjeni ocenjujejo nedavne dogodke na Kosovem. Odločno obsojajo sovražno delovanje enega dela albanske narodnosti z nacionalističnih in iredentističnih pozicij. Obenem se opredeljujejo za nadaljnji hitrejši napredek Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo, v skladu s sprejetimi dogovori in planskimi dokumen- ti. Pričakujejo kritično oceno vseh vzrokov, ki so pripeljali do takšne eskalacije (izbruha) nacionalizma, še posebej oceno razvomepolitike in delovanje organiziranih socialističnih sil. To zahtevajo sklaano z našo skupno odg<)vornostjo za razvoj in usodo Jugoslavije in pripravljenos- tjo, obstoječe probleme skupno reševati. Ponovno se je pokazalo, da se z nacionalizmom ne gre spojgledovati niti ga podcenjevati, pa naj bo to slovenski ali katerikoli drugi, ker se s tem ustvarja klima, ki jo sovražnik izrablja. Zavedati se moramo, da nacionalizem ni zaveznik napredka, temveč reakcije. On spodkopava bratstvo in enotnost narodov m narodnosti naše samoupravne skupnosti in ogroža svobodo, neodvisnost in suverenost Jugoslavije, slabi sociali- stični samoupravni sistem in ugled naše neuvrščene mednarodne pozicije«. Ocene in te besede nam morajo biti napotilo za naše vsakodnevno delo. da \ svojem okolju, v temeljnin organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, \ interesnih in drucih skupnostih in v občini, znamo prisluhniti problemom delovnih ljudi in občanov, da dosledno opravljamo probleme, ki se pojavljajo v naporih za uresničitev ciljev gospodarske ustalitve in drugih prohlemov, ki so s tem povezani. Poseb- no pomembno je. da vse to kar najdosledneje rešujemo po samoupravni poti. delegatskih skupščinah. Ob tem pa moramo z javnim delovanjem krepiti nase obrambne sposobnosti, utrjevati sistem družbene samoza- ščite in razvijati socialistične samoupravne odnose. FF 2 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 16. april 1981 - TEDNIK Družbene dejavnosti v letu 1980 22 zavodov za izobraževanje, od tega 18 osnovnih in 4 srednje šole ter ena delovna skupnost, je v letu 1980 zaposlovalo 784 delavcev. Zaposlenost se je v primerjavi z letom 1979 povečala za 3,6 indeksnih točk. Celotni prihodek je znaSal 214 milijonov dinarjev in je za 25,5 indeksnih točk večji kot v letu 1979. Dohodek pa je ustvarjen v večini na svobodni menjavi dela. Povprečni netto osebni dohodek na zaposlenega v omenjenih zavodih je v letu 1980 znašal 8822 dinarjev in je dosegel rast 15,8 indeksne točke, kar je za 1,5 indeksne točke manj kot v gospodarstvu ptujske občine. Na področju kulturne dejavnosti in informatike je v občini 6 zavodov (upoštevana Radio — Tednik in Mestni kino Ptuj), ki so skupno v letu 1980 zaposlovali 69 delavcev in so imeli povprečni čisti osebni dohodek 8.703 dinarjev. Le-ta je večji za 5,9 indeksne točke, če ga primerjamo z doseženim leta 1979. Celotni prihodek pa je dosegel 25 milijonov dinarjev in je porastel za 24,6 indeksnih točk. Zdravstvo in socialna zaščita sta zastopana z 10 zavodi, ki so zaposlovali ob koncu leta 1980 1.301 delavca. Zaposlenost v teh se je v letu 1980 zvišala za 5 indeksnih točk. Osebni dohodek na zaposlenega je znašal 7.877 dinarjev in je porastel za 13 indeksnih točk. V zdravstvu je ta znašal 8.270 dinarjev, na področju socialnega varstva pa 7.093 dinarjev. Zavodi pa so skupno v letu 1980 ustvarili 388 milijonov dinarjev celot- nega prihodka od tega je zdravstvo doseglo 288 milijonov. Tudi pri teh je celotni prihodek skoraj v celoti ustvarjen na podlagi svobodne menjave; dela. " Cisti osebni dohodek zaposlenih v organih DPS je v letu 1980znašali 10.081,00 dinarjev. Na tako povprečje dohodkov vpliva predvsem: kadrovska struktura (višješolska in visoka izobrazba). j Omenjeni podatki kažejo, da so prihodki teh dejavnosti rasli skladnoj z resolucijo, osebni dohodki pa so se gibali v okviru družbenega dogovora. Iz sredstev skupne porabe so delavci v družbenih dejavnostih občinei Ptuj v letu 1980 prejeli za regrese, družbeno prehrano in druge izdatke i (jubilejne nagrade, odpravnine) povprečno mesečno 445 dinarjev, vj gospodarstvu pa 505 dinarjev. Ivo Granda Z novo ponudbo Gostinstvo je pomemben del turistične ponudbe zato mu posvečamo vso pozornost. Sami gostinci pa se trudijo, da z obogateno ponudbo, zlas-ti še z dnevi izbranih jedi za sladokusce in gurmane, zadovoljijo čim večji krog obiskovalcev. V tem tednu je obogateno ponudbo pripravilaj restavracija Grozd, ki ponuja polže, ocvrte žabje krake, puranji file,| šampijone in podobno. I V pričakovanju nove turistične sezone so v temeljni organizaciji' gostinstvo ,,Haloški biser" ponovno odprli grajsko restavracijo, gostišče ^ na Gorci in gradu Borlu. Omenjeni objekti so zanimivi za turiste od blizu i in daleč, saj s privlačno ponudbo ohranjajo domačnost okolja. jy(Q \ Grajska restavracija je za turista še posebej privlačna Foto: L. Kotar Preselitev v novo proizvodno dvorano Nova proizvodna dvorana IGO Gorenje 1OZD Elektronika Ptuj ob Ormoški cesti je'dobila prve »uporabnike«. Namreč, pred kratkim so v nove prostore preselili proizvodnjo birotehnične opreme, kije tako kot elektronika potekala v prostorih TOZD Tehnoservis. Preselitev celotne dejavnosti gre postopoma in jo bodo predvidoma opravili v sredini leta. L. Kotar I Strojna oprema v novi proizvodni dvorani Kopirni apanti Tehnomatic 275 — E foto M. Ozmec INVENTIVNA DEJAVNOST V TGA ..BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO MNOŽIČNA INVENTIVNA DEJAVNOST SESTAVNI DEL ZDRUŽENEGA DELA Tudi na četrtem pK3svetovanju ob dnevu ino- vatorjev ptujske občine je bilo govora o razvito- sti in nerazvitosti inventivnega dela v ptujski ob- čini. Že nekaj let stari in obenem novi podatki govore, da je le-ta razvita le v kovinski in meta- lurški proizvodnji, da pa je potrebno v bodoče inovacijo vtkati tudi v razvoj kmetijske proizvodnje, tekstilne industrije in gradbeništva. Naloga raziskovalne skupnosti v letu 1981 je po besedah Stanka Debeljaka, predsednika iz- vršnega odbora skupnosti, da zlasti v teh organi- zacijah spodbudi njen razvoj. Podlaga za razvoj so normativni akti, sprejeti v letu 1979. Kljub temu pa v zadnjem obodbju ni beležiti vidnejšega razvoja, podatki za leto 1980 so celo slabši kot v letu 1979. Stanko Debeljak je takole opredelil vzroke zastajanja: med delavci še vedno vlada zavist do inovatorjev, ki bi za svoje delo morali sprejeti zasluženo družbeno prizna- nje, poslovodne strukture v nekaterih DO ne da- jejo potrebne podpore razvoju množičnega in- ventivnega dela, čeprav je to njihova pomembna naloga med poslovodnimi nalogami, v občini pa bi morali povezati vse dejavnike, da dosežemo skupen nastop na tem področju. Plani razisko- valne skupnosti za tekoče srednjeročno obdobje so sestavljeni tako, da zahtevajo povezano delo- vanje in če tega ne bo, tudi razvoja ne bo. Množična inventivna dejavnost pa je edina spod- buda za dosego boljših proizvodnih rezultatov v času uresničevanja politike gospodarske stabili- zacije. Nič novega ne bomo zapisali, če ponovimo ugotovitev, da množična inventivna dejavnost ne živi tudi zaradi tega, ker nismo ustvarili ustrezne družbene klime za njen razvoj. Poleg tega tudi nismo dosegli spodbudnega stimuliranja nova- torjev, da bi ti nadaljevali z delom. To bi bili tu- di vzroki zakaj v občini ni razvita izumiteljska dejavnost. Posebno pozornost pa zasluži tudi vrednotenje dela novatorje.v, tu ne gre samo za denarno nadomestilo, temveč tudi za moralna, družbena priznanja tako v delovnih sredinah, kot v občini. Več bi morali storiti pri dodatnem izobraževanju novatorjev, boljših možnosti pri porabi dopustov in podobno. Raziskovalna skupnost občine Ptuj je v plans- kih dokumentih za obdobje 1981—85 opredelila razvoj raziskovalno-razvojnega in množično in- ventivnega dela. Čeprav podrobnih podatkov še ni, je ostala še vedno velika večina DO izven teh prizadevanj in tudi v prihodnje ne bo posvečala pozornosti razvoju inventivnega dela. V delovnih organizacijah ptujske občine, kjer je razvita inventivna dejavnost imajo že nekaj let službe za inventivno dejavnost: ustanovitev teh v vseh večjih DO pa je tudi ena od najpomembnej- ših nalog raziskovalne skupnosti v letošnjem le- tu. V TGA PRVI PRAVILNIK O TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH V LETU 1966 Med obiskom v TGA ,,Boris Kidrič" Kidriče- vo smo se zanimali za dosedanji razvoj inven- tivnega dela. Peter Bombek, ki je referent za ino- vacije v TGA nam je o tem povedal naslednje: V TGA smo prvi pravilnik o tehničnih izbolj- šavah sprejeli že leta 19b6, prvi inventivni pred- log pa smo evidentiran 5 let kasneje. Število podanih predlogov na 100 zaposlenih seje v zad- njih dveh letih med 2 in 3. Sedaj imamo prijav- ljenih že 250 predlogov. Gospodarska korist od inovacij je v letu 1980 2,5 mihjonov dinarjev, pri čemer so upoštevani samo predlogi, ki so samo- upravno potrjeni. Ta korist pa bi bila lahko še večja, če bi dali M ID pravo mesto v naših napo- rih za gospodarsko ustalitev. Velikokrat govori- mo, da je težko razmejiti mejo med inovacijo in službeno dolžnostjo; moram povedati, da teh di- lem pri nas ni, sam imamo v samoupravnem spo- razumu to lepo razdelano. V TGA imamo strokovno komisijo, ki obrav- nava inventivne predloge in jih potem posreduje samoupravnim organom v potrditev. Ustrezno komisijo pa imamo tudi pri konferenci sindika- ta, ki sedaj poskuša na tem področju opraviti korak naprej. Sindikalnim skupinam bi želeli na- ložiti nalogo krožkov kontrole kakovosti, kot je to na Japonskem in na ta način bi lahko MIP po- stala res množična, saj bi sodelovali vsi delavci. Da bi dosegli večji razmah inventivnega dela, vsako leto delavski svet TGA sprejme sklep o tem, daje mesec marec — mesec inovacij. Poleg tega z raznimi plakati in podobnimi sredstvi sku- šamo doseči najširšo animacijo za razvoj inven- tivnega dela. Tako že nekaj časa opažamo, daje največ inovacij prav v mesecu marcu, ko tudi na- gradimo vsakega novatorja, četudi posameznega predloga pozneje ne realiziramo," je zaključil Peter Bombek. NOVATORJEVO DELO VEČKRAT NI PRIZNANO Med obiskom v TGA, smo k razgovoru pova- bili tudi dva novatorja: Rudija Belšaka in Franca Jezo. Rudi Belšak je dolgoletni inovator; o svo- jih izkušnjah pri tem delu je povedal: ,,Skušal bom podati primer Švicarjev, torej razvite dežele z našo deželo. Želel bi povedati, da Švicarji porabijo za realizacijo izuma od razvoja ideje do vključka v proizvodnjo 40.000 ur vrhun- skega strokovnjaka, to je 20 strokovnjakov skozi celo leto na enem inovacijskem predlogu, mi pa porabimo najmanj 20.000 ur skozi več, da razvrednotimo kakšen realizirani predlog, izum. Prvo veliko inovacijo sem imel že leta 1951. Pri sanaciji stanja TGA še vedno navajamo tuja zveneča imena: Pechiney, Ardal in druge, name- sto, da bi uporabljali domače dosežke. V letu 1974 sem podal predlog, izum povečavo Sodebergovih anod, ki je bil v tem letu tudi reali- ziran. Izum še danes od našega zveznega zavoda za patente ni priznan, čeprav so priznani patenti že v SSSR, Madžarski in Češkoslovaški. Drugi predlog 122. od prijave do dokončanja projekta je preteklo skoraj tri leta, gre za obnovo klinov za elektrolizo A in B iz obstoječega materiala. Resnično je, da pa še danes kljub temu, da je •vse pripravljeno, nismo prišli do realizacije tega predloga. Prvi poizkusi so bili že v letu 1978, ta- krat so se pojavile določene pomanjkljivosti. Re- šitev predloga z več variantami odprave pomanj- kljivosti pa je po intenzivnem delu več kot leta in pol nastopila zaključna rešitev, ki je.bila podana s cilji in prihranki šele 15. februarja 1980. Izdela- nih je bilo 28 klinov, ki so v uporabi in v celoti odgovarjalo zahtevam obratovanja. Sam predlog brez kakršnegakoli dela pa je pri dolo- čeni varianti podaljšal vrednost in uporabo predloga za nadaljnjih 8 let. Projekti pa so bilj končani februarja 1981. Cisti dohodek znaša lo milijonov dinarjev, kar predstavlja Jistj dohodek, ki ga ustvari čez vso leto 100 ljudi v TGA." Drugi inovator je Franc Jeza, ki dela v TOZD Vzdrževanje. Med drugim je povedal: ,,Skupina, v kateri delam, je hotela skrajšati čas in izboljšati oziroma podaljšati življenjsko dobo strojem. Tako smo na primer predlagali trj predloge: uvedbo enotnih rotorjev na črpalkah VD 80, spremembo sesalnega pokrova na ome- njenih črpalkah; izdelavo posebnega ventila za ciklone. Vemo namreč, da je pri nas pri ciklonih veliki problem 7.aradi velike abrazije na operaci- jah dela in videli smo, da tedensko pride do za- menjave treh ventilov na teh ciklonih. Če računamo ceno enega ventila iz uvoza, je to okoli 60 tisoč dinarjev in je to veliki strošek. Za- to smo predlagali izdelavo posebnega ventila na ciklonih, ki pa je še v poizkusu. Predlagali pa smo tudi premaz kislinske črpalke. Imeli smo ve-* lik problem s kislinsko črpalko; srečevali smo se z veliko obrazijo sesalnega pokrova, ohišja in rotorja. Možnosti za popravilo je bilo vedno manj. ker ni bilo rezervnih delov iz uvoza. Ta predlog se je dobro obnesel." DELAVCI NAS PRIZNAVAJO Franc Jeza je tudi povedal, da delavci kjer de- la, priznavajo delo novatorjev, morda tudi zato ker je pri njih običajno skupinsko delo. Poudar- ja, da vsak delavec dokler dela, se uči. Stara teh- nologija pa, ki spremlja delo v TGA. nujno zah- teva novatorsko delo. Pravo vzdušje za to delo, pa pomembno prispeva, da se stvari izboljšujejo. Glede priznavanja novatoskega dela je tovariš Jeza povedal: ,,Sama nagrada ni vse, več bi morali dati samemu priznavanju tega dela med vodilnimi in vodstvenimi strukturami. Za novatorja je največje priznanje, če je njegovo delo tudi v res- nici priznano od vseh in ne samo skozi nagrado. Moralna spodbuda za delo je obenem tudi pri- znanje." SINDIKAT IMA POMEMBNO MESTO DRUŽBENEGA SPODBUJANJA RAZVOJA INOVATORSTVA Franc Korošec, podpredsednik koordinacij- skega odbora sindikata TGA je o prizadevanjih sindikata pri razvoju inventivnega dela povedal: ,,V okviru koordinacijskega odbora sindikata imamo tudi komisijo za spremljanje inventivne dejavnosti. Komisija sodeluje s strokovno službo inventivne dejavnosti. Osnovne organizacije sin- dikata se aktivno vključujejo v pospeševanje in- ventivne dejavnosti prek izvršnih odborov po te- meljnih organizacijah, kjer se o predlaganih predlogih pred potrjevanjem na delavskih svetih, tudi posredno ali neposredno razpravlja. Posredno mislim na prisotnost družbeno-politič- nih organizacij pri odločanju na delavskih sve- tih. Sindikati si pri spodbujanju inventivne de- javnosti zelo prizadevamo in si bomo tudi v bodoče." MG Stanko Debeljak Peter Bombek Rudi Beišak Franc Jeza foto: Ciani NOVA OPREMA V OPEKARNI PTUJ Naredili bodo za polovico več nosilcev V prejšnji številki smo v pogovoru z direktorjem Opekarne Ptuj An- tonom Hlupičem omenili novo strojno opremo za izdelovanje nosilcev, ki jo v lem času montirajo. To bo brez dvoma velika pridobitev, saj sedanje delo kljub trem izmenam ne more zadostiti vsem potrebam tržišča. Z novo opremo bodo proizvodnjo povečali za polovico pri praktično enakem šte\ ilu zaposlenih, zaposlili bodo le šest delavcev v ncDosredni oroizvodnii. To do ootrebno za normalno delo v treh iz- menah, točenje v tretji izmeni, v kateri delajo izključno moški. Se nekaj odelu v prvih treh mesecih. Fizični obsegproizvodnjeje kljub zimskim pogojem dela celo presežen, torej večji od planiranega. Stare \ cene v januarju in februarju, ki niso spremljale rasti stroškov, so razlog j za minimalni ostanek dohodka. Celotni prihodek je sicer za 56 % večji j kol v enakem lanskem obdobju, kar ni bil primer že vrsto let. ostanelc j dohodka pa je le 0.44 %\ Analize .so pokazale, da so to povzročili stroški, j ki so večji kar za 102 'K.. ^ Nove cene. o katerih smo pisali v prejšnji številki, so stanje nekoliko izboljšale, s prodajo še nimajo težav. Ker jih pa pričakujejo v drugi polovici leta. veliko pozornast namenjajo možnostim izvoza. Torej, odločitve za nadaljne delo je potrebno sprejeti prej. preden zaidemo v težave. V opekarni Ptuj se tega zavedajo. 1. kotar I Nova strojna linija za izdelavo nosilcev (foto Ciani) f CPBfIK - ^p"' ^^^^ DELEGATSKA SPOROČILA - 3 ZAKLJOCK! 4. POSVETOVANJA DNEVA INOVATORJEV Podlaga za boljše delo Razškovaina skupnost občine Ptuj je letos že četrtič organizirala posvotovanje ob dnevu inovatorjev ptujske obiSnc — 30. marcu. Organiziraiie aktivnosti, ki jih v ptujski občini vodimo že nekaj let, kljub spodbudam ne dajejo kakovostnejših rezultatov. To je bila tudi ninrijia" ugotovitev letošnjega posvetovanja, .posvečen^a sistematični (mnofifnp inventivni dejavnosti v združenem delu. Zaključke, ki jih je sprejelo letošnje posvetovanje, je raziskovalna sifLupnost poslala vsem OZD v občini družbeno-političnim in gospodar- skimi dejavnikom z namenom, da bomo ob koncu tekočega obdobja fahko analizirali uresničevanje začrtanih aktivnosti. Sprejeta stališča in zakliuSu so več ali manj poznani, vendar v sredinah, kjer bi bilo potrebno razvijati inventivno delo ne najdemo ustreznega zagona. Pokg ustrezne družbene ,,klime" potrebuje razvoj množičnega in- ventivnega dda tudi ustrezno normativno podlago. Da bomo v bodoče le bekžii več uspehov, bomo morali v OZD, če ne v vseh pa vsaj večjih, ustanoviti službe za inventivno dejavnost in komisije za inventivno dejjavnosL Tudi v bodoče bo komisija za inventivno dejavnost pri raziskovalni skupnost skupaj s komisijo občinskega sveta obiskala vse OZD s področja gospodarstva, kjer inventivne dejavnosti Se ne razvijajo. Sindikati so že doslej vodili aktivnosti pri spodbujanju in razvijanju te dejavnosti, v bodoče pa bo potrebno doseči, da v osnovnih organizacijah ■sindikata vsaj^ dvakrat letno pregledajo rezultate inventivnega dela. Dokončen pregled uresničevanja zaključkov letošnjega posveta pa bo na prvi seji v letu 1982 podala skupščina raziskovalne skupnosti. MG Seminar za predsednike delavskih kontrol v oiganizadji kluba samoupravljalcev in občinskega sveta ZSS Ptuj bo "v petdr, 17. aprila enodnevni seminar za predsednike delavskih kontrol. Ob tej priložnosti bo govora o razvoju in pravnih osnovah samoupravne delavske kontrole, osnovnih nalogah samoupravne delavske kontrole in metodah ter načinih delovanja in oblikovanja organov ddavskr kontrole. Ob navedenih temah bo še predavanje o družbeni UddeSenci seminarja bodo v sklepnem delu seminarja razpravljali o od^lMtili i^rašanjih delovanja organov delavske kontrole in izmenjali izkušnje dosedanjega delovanja. MG Klub brigadirjev „Franc Belšak-Tone" sporoča! Na V. zboru brigadirjev občine Ptuj ob Dnevu mladinskih delovnih bfigad so udeleženci zbora počastili spomin na tovariša TITA z eno- minutnira molkom. Zbor je obravnaval več aktualnih nalog članov Kluba brigadirjev FiaiK Bellak-Tone Ptuj. Sprejel je sklep, da se v počastitev 40. obletnice v^l^ jugoslovanskih naroodov in narodnosti organizira dvodnevno bfj^wlirsko potovanje »Po poteh AVNOJ«. ki bo v dneh. 16. in 17. maja 1981. Obiskali bodo Jasenovac, Kozaro, Banja Luko. Mrkonjič Grad, Bosanski Petrovac. Bihač, Jajce in Drvar. Za vodjo p>otovanja je ime- imvan Janez; PUCKO. Vsi. ki se želijo brigadirskega potovanja udeležiti se naj do 1. maja prijavijo na Občinski konferenci ZSMS Ptuj. Stroške potovanja krijejo udeleženci sami v višini 1.400.— din. Zbor je sklenil, da se prične takoj z zbiranjem sredstev za prapor bii^diriev občine Ptuj. ki bo simbol dela in uspehov vseh aktivnih udeležencev lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij odos\oboditve do danes in vseh bodočih generacij. Razvitje prapora bo v mesecu juniju na zvezni mladinskih delovni akciji Slovenske gorice- Haloze ^81. ko bodo brigadirji pobratene občine Arandjelovac ob- i^Eali občino Ptuj. Zbor je sprejel tudi sklep, da se sprejme v goste brigadirje pobratene občine Arandjelovac. ki bodo gostje pri naših družinah. Vsi, ki želijo sprejeti v goste brigadirje iz pobratene občine A randjelovac. naj to sporočijo Občinski konferenci ZSMS Ptuj. Glede udarniških dnevov na zvezni mladinski delovni akciji Slo- vence gorice-Haloze '81 paje zbor sklenil, da bodo udarniški dnevi 13. junij. 11. julij in 8. avgust, v kolikor ne bo prišlo do sprememb s strani stalni zvezne mladinske delovne akcije. V septembru bo udarniški dan v em'mBed krajevnih skupnosti na manj razvitem območju, v oktobru pi vvimigradih kmetijskega kombinata Ptuj. INazboru so se tudi dogovorili, da bodo člani kluba v tem letu prejeli dansko knjižico in značko. Nadaljevala se bodo prizadevanja za pri- dolHvanje novih članov, skratka, naloge, ki jih je sprejel zbor zahtevajo aktivnost vsega članst v a. F B Ob dnevu Emone - 10. aprilu člani sestavljene organizacije EMONA med njimi tudi K K Ptiij in Merkur Ptuj. so se v petek, 10. aprila zbrali v Ljubljani na priložnostni slovesnosti ob dnevu Emone. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi piiznanja EMONE za posebno ustvarjalno delo na nivoju sestavljene organizacije. Med prejemniki iz Ptuja so Marjan Ostroško in Viktor PcraaL ki sta prejela srebrno plaketo SOZD-a ter Anica Koštomaj. ki je prejela bronasto plaketo. Dan Emone pa so obeležili tudi v ptujskem trgovskem podjetju Emona—Merkur, kjer so na svečani seji delavskega sveta podelili po- sdbne Merkurjeve plakete za dosežke v okviru delovne organizacije, ki so jih prejeli: Adolf Kokol, Štefka Štebih, Miro Došler in Marija Murko. Plaketi pa sta prejeli tudi dve prodajalni in sicer: tekstilna hiša Merkur in Tehnika. * MG; predsedstvo slavnostne seje KK SZDL Ki'^ .d gorarom Staneta perk*- Avla OŠ v Kidričevem je bila sicer napol prazna, vendar je bilo ki slovesno. V KIDRIČEVEM SO PRAZNOVALI ■ V k april- . opomin na rojstni dajj veiikcg^ guci; nika. revolucionarja in prv^a prc - ji slovenske vlade Borisa Kidriča — Peurai ka- lana. Njegova življenska pot jc Inla kntka, saj je umrl star komaj 41 let, a je Ida zato lahko plodna. Čeprav so v Kidričevem letošnji program praznovanja nekoliko skrčili so svoj praznik proslavili dostojno velikanu borbe in dda. po katerem nosijo ime kraj, tovarna gli- nice in tamkajšnja šola. Osrednja slovesnost je bila na saiti prazničen dan v petek 10. aprila v avli 0§ Boris Kidrič. Življensko pot velikega revolucionarja in mi- sleca, ter dosežke delovnih ljudi in občanov jc v slavnostnem govoru orisal Stane Perko. predsednik predsedstva krajevne konference SZDL. Tričlanska delegacija je za tem odšla k spomeniku Borisa Kidriča, kjer je položila venec. Na slovesnosti p4 so med lem podelih bronaste znake osvobodilne fronte slovendLe- ga naroda Jožetu Šafranku iz Stmišča, Josipu Banku iz Nji vere. Janezu Mohorku in Sonji Požgan i/ Kungote, Lidiji Hazbent Lz Kidri- čevega, Dragici Jeza iz Apač in godbi na pihala konference sindikata TGA Kidričevo. Najbolje uvrščenih ekipam in posamezni- kom v športnih tekmovanjih v počastitev kra- jevnega praznika pa so podelili še pQkale in priznanja. M. Ozmec SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSSPTUJ s fHjročilom o delo obeiaskega s^veCa ZSS Ptuj in njegovih organov za obdobje 1980/81 seje pričeta razpraiva na v&rajšnji seji občinskega s\ eta in se dopolnila z oceno rezultatov poslovanja v OZD občine Ptuj v letu 1980 in ocenogospodaisldhgibanjvprvih mesecih letos. Po razpravi so sledile volitve predsednika občinske^? sveta)ZSS Ptuj in dveh članov predsedstva občinskega sveta. Za predsednika občin^ega sveta je bil ponovno izvoljen Janko Mlakar,dosedanji predsednik, ki bo to funkcijo opravljal še eno leto. MG Uspešno sodelovanje z vojaki Sodelovanje ^ vojaki vojašnice Dušan Kveder iz Ptuja ena, od pomembnih oblik aktivnosti mladih v ptujski občini. Februarja, ko so se mladi po področjih dogovarjali za skupne akcije so tudi v Trnovski vasi naredili obširen program sodelovanja z vojno pošto 5008/9. Dogovorili so se. da se bodo na posameniih področiih srečevali vsak mesec enkrat. Začetek je spodbuden, saj so izvedli že tri skupne akcije in to na^ izobraževalnem, informativnem, pretekli petek, pa tudi na športneml področju, kjer so vojaki aostili mlade nogometaše iz Trnovske vasLi Pomerili so se na prijatcljsTpozariali voznike na napačno parkirana vozila. V majul bodo izvedli tudi akcijo varnostni pas. ler dodatne akcije ob dnevu.1 varnosti. Skozi leto se bodo zvrstile šq nekatere druge preventivne in vzgojne akcije v cestnem prometu. Člani sveta pa so med drugim ugotovili, da ima občinska organizacija jdečega kriza v Ptuju pravtako.j svoj delež pri vzgoji bodočih voznikov. Se posebej zadnji dve leti. koso i poostrili kriterije pri opravljanju izpitov za prvo pomoč, —OM i Premajhna povezanost osnovnih organizacij z občinskimi odbori Po tem, ko So končani članski sestanki O^- novnih organizacij sindikata in seje konferenc osnovnih organizacij sindikata, sedaj zaključu- jejo z delom tudi občinski odbori sindikatov de- javnosti. Teh je v ptujskih sindikatih 13. Franca Klemenčiča, sekretarja občinskih od- borov sindikatov dejavnosti smo zaprosili za kratko oceno teh sej: ,,Nasplošno lahko zatrdim, da so bile vse seje občinskih odborov vsebinsko dobro pripravlje- ne in da so obra\na\ale le tisto problematiko, za katero tudi kot ustanovljena oblika delova- nja odgovarjajo. Obenem pa moram kritično oceniti, da se osnovne organizacije premalo vključujejo v delo posameznih občinskih odbo- rov oziroma jim posvečajo le malo pozornosti. Ta povezanost in izmenjava mnenj je izred- nega pomena in je sedaj v obdobju uresničeva- nja stabilizacijskih prizadevanj še večja. Zave- dati se namreč moramo, da stabilizacija še traja in bo zahtevala tudi v tnidoče določene aktivno- sti in prizadevanja. Lep primer za to je proble- matika pomanjkanja (Jk>ki£enaEa rcoromateriala v kovinski insudtriji. kjer smo s hitrim ukrepa- njem prek občinska odbora, to problematiko prenesli na repuUSl:] odbor in jo tudi zadovo- ljivo rešili. Pri tem jc potrebno Se dopolniti, da se z enako pozornostjo lotevamo tudi drugih problemov, tudi odprtih vpr^anj na področju družbenih deiavnostL Ugotovili smo tudi, da se Sani republiških odborov sindikatov dejavnosti premalo vklju- čujejo v aktKnosti občinskih odb«-ov in po- dobno. Oboji pa bodo morali storiti mnogo več kot doslej pri utrjevanju osnovnih organizacij sindikata. Z metodami dela oziroma z^paCmom sklice- vanja sej občinskih odborov dqavnosti, ki ved- no zasedajo v sredinah, iz katerih prthaji^o čla- ni odborov, smo dosegli, da so osnovne organi- zacije seznanjene z delom občinskih odborov in obratno. Na vseh sejah smo skupno ugotavljali, da povsod še razpolagamo z določenimi rezervami pri uresničevanju oolitike gospodarske stabili- zacije, da pa je v nekaterih sredinah prisotna še določena lagodnost; ugotavljamo tudi, da smo pri re.še\anju teh vprašanj še premalo smeli. Ce bi na koncu ocenil še sprejete programe in usmeritev odborov, bi moral poudariti njihovo pravilno naravnanost. V nekaterih občinskih odborih pa smo izvedli kadrovske spremembe glede na nedelavnost nekaterih članov. Pomem- bno pa je, da bomo naše delovanje v bodoče okrepili s problemskimi sestanki v proizvodnji in se tako v neposrednem pogovoru seznanili s problemi delavcev, kal re še premalo pozna- mo," je zaključil Franc Klemenčič. MG 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 16.april1981 - f EDBII|( O KORISTNOSTI IN VEČNAMEMBNOSTI PTUJSKEGA JEZERA Na 500 ha dovolj prostora za ribiče, brodarje in turiste Tokrat se lote varno precej ak lualne teme. Nanaša se predvsem na liste, ki živijo v neposredni bližini ptupkega akumulacijskega jezera in vse tiste, ki so 4/ od jezera obetali kaj vec. kol nam daje. Ze sam pogled na nase — ptujsko jezero daje vedeti, da je to nekaj mogočnega, čudovit poseg človeka v naravo. Dejstvo pa je, da je to akumulacijsko jezero del objekta hidroelektrarne Srednja Drava II v Forminu, kije sicer za naše elektrogospodarstvo precej velikega pomena. Ob pričet ku gradnje in .še pred tem je bilo veliko govora o koristnosti in več namembnosti tega — bojda našega jezera. Ptujčani pa žal ugotavljamo, da ni ne v prvem in ne v drugem delu lega stavka kaj dosti resnice. Zares veliko besed je bilo povedanih o tem, kako bo »ptujsko jezero« odprlo nove možnosti razvoju ptujskega turizma in goslinst va, predvsem pa niolonavtike. In pravgolovo bi bilo tako, če ne bi šlo za račun brez krčmarja. Zataknilo se je že na samem začetku. Motorni čolni so sicer »zaoralic v gladino jezera, čeprav jih ni bilo veliko, vendar. . . Varstvo voda in okolja je ptujske ribiče pripeljalo do sklepa o pre- povedi vožnje z motornimi čolni po jezeru. Po odtoku SO Ptuj Je namreč ribiška družina Ptuj upra vljalec z vsemi vodami na območju ptujske občine, povrhu tega pa je, kol smo že zapisali, ptujsko jezero del objekta HE Formin, ki paje last Dravskih elektrarn Maribor. Zalo je svoj lonček k temu primaknil tudi investitor objekta DEM Maribor, ki ima nadjezerom monopolno uporabno in lastnin.sko pravico in prav tako odklanja vožnjo z motornimi čolni na območju akumulacijskega jezerp. O tem so opravili strokovne raziskave, ki so jih privedle do zaključka, da povzročajo motorni čolni valovanje, ki škoduje tako nabrežinam kot jezerskemu dnu. Raziskave o tem so opravili tudi strokovnjaki Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij m ugotovili, da vožnje z motornimi čolni zmerne moči na območju jezera ne ogrožajo objekta hidroelektrarne. Zaradi vsega tega pa .so najbolj zaskrbljeni člani brodarskega društva Ranča iz Ptuja, ki bi z dokončno prepovedjo vožnje z motornimi čolni seveda veliko izgubili. Da bi razjasnili to problematiko smo k razgovoru povabili Franca Jakla predstavnika Dravskih elektrarn Maribor (DEM), Ireno Kovačič iz ptujskega Haloškega Bisera. Janeza Belšaka iz Izvršnega sveta SO Ptuj, Staneta Žitnika, predsednika RD Ptuj in Ivana Goloba predsednika Zveze ribiških družin Ptuj, Mitjo Mrgolela, predsednika in Evgena Cafuto, člana brodarskega društva Ranča iz Ptuja, ter Marjana Ciglenečkega, direk- torja Ptujskih toplic. Tema pogovorov je vsem jasna, gre za koristnost in večnamemb- nost ptujskega jezera — če o tem sploh lahko se govorimo. ■ TEC)NlK:Za uvod nas zanima stališče DEM pred pričetkom gradnje jezera in pa sedaj, ko je- zero že obstaja in ostaja Ptujča- nom le cela vrsta negativnih po- sledic? Franc Jaki, DEM: »Kot inve- stitor vseh elektrarn od Dravo- grada do Formina si v DEM ni- smo uspeli pridobiti ustrezri^ga dovoljenja za športno čolnarjenje v zbirnih bazenih. Znano je. daje športno — motorno čolnarjenje na zgornje dravskih bazenih ze nekaj let prepovedano z občin- skim odlokom. Poskušali smo vse, da bi uskladili interese za ptujsko jezero, zalo smo že julija 1978 predložili SO Ptuj svoje pripombe na osnutek odloka o varnosti prometa na vodah v občini Ptuj. DF.M se v načelu ne strinjaio, da bi se na ptujskem jezeru do- volilo rekreacijsko športno čol- narjenje v kateremkoli zajezenem območju tega objekta. Na vod- no-gospodarski razpravi, kije bila v Marinoru julija 78 z namenom vskladiti vse interese za pridobi- ;.ev vodno-gospodarskega dovo- jenja skladno z novim ziikonom o vodah, le predstavnik republi- škega seKretariata za urbanizem izpostavil, da bodo vsa soglasja za elektrarne, ki obratujejo od Dra- vograda do Maribora izdana s klavzulo o prepovedi rekreacij- skega čolnarjenja z motornimi čolni v vseh bazenih elektrarn. S tem je bilo tudi dokončno odlo- čeno, pridobili smt) si ustrezno prepoved na osnovi več stroko- vnin mnenj in meritev. Ob načrtovanju HE Formin je bilo to vprašanje pravtako na dlani. Kot investitor smo vedno postavljeni v ospredje, ker meni- mo, dy je varnost objekta pač prva. Čeprav gre v ptujskem na- zenu za določene spremembe §lede na izvedbo, so stvari precej elikatne.<( TEDNIK: Te spremembe so prav gotovo asfaltirane nabrež- ine. cesar pri gornjedravskih elektrarnah niste uvedh. Kako to, da kliub temu uaotavliaio stro- kovnjaki negativne posledice? Franc Jaki, DEM: »Delno je ta bazen obložen z asfaltno oblogo, no skoraj v celoti le na ožjem ob- močju {'tuja, kjer je obložen s kamenjem. Bistvena paje druga stvar. Ogrožen je predvsem meljni sloj, ki služi kot zapora za izceja- nje vode navzven. Mnenje odgo- vornega projektanta je, da mo- tornega čolnarjenja ne dovolinrto predvsem iz razloga, ker je vodo- tesnost bazena odvisna od sloja meljain mulja na dnu jezera. Čim tlnejše so frakcije, tembolj nepo- pusten je sloj. Vsekakor je zelja, da se vsedejo dfelci s premerom pod 0,01 mm. Vemo pa tudi. da se ti delci pod omenjeno debelino vsedejo s hitrostjo 4 do 6 tisočink cm v sekundi in, da je predvsem zgornja plast delcev zelo labilna. Vsako najmanjše vzburkanje jih lahko spet dvigne.« TEDNIK: DEM so torej proti vožnji z motornimi čolni po jeze- ru. Kakšno paje stališče izvršnega sveta SO Ptuj do te problematike? Janez Belšak. IS SO Ptuj: »Vsekakor je izvršni svet zainte- resiran za vsestransko uporabo novega akumulacijskega jezera. Pri tem pa smo tudi mi naleteli na znane težave, kjer so določene dejavnosti po mnenju upravljalca in" investitorja tega jezera lahko škodljive objektu. Moram reči, da so tUdI strokt)vna mnenia o tem precej različna. Ena so" .seveda pozitivna, druga spet negativna. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da^bo imel odločilno be- sedo pravgolovo investitor, torej DEM. pa seveda tudi strokov- njaki s področja vodnega gospo- darstva. Čire predvsem za vod- nogt)spodarsko dovoljenje, ki se aa bomo morali prav vsi dosledno držati. Menimo, da je uporaba tega jezera odvisna tudi od vseh upo- rabnikov in interesentov s pod- ročja turizma, gostinstva, ribiške- ga gosjiodarstva in motonavtike.« TEDNIK: Tako torei meni iz- vršni svet. Kakšne pa bi pravza- prav lahko bile koristi v gostinstvu in turizmu ptujske občine ob no- vem jezeru; Irena Kovačič. Haloški Biser: »Z možnostmi razvoja navtičnega turizma smo bili gostinski in tu- ristični delavci morda med prvi- mi, ki smo zavzeli določena pozi- tivna stališča. Govorim v imenu TOZD Haloški Biser, ki je še ve- dno glavno nosilec gostinske po- nudbe v ptujski občini, hkratipa še vedno nosilec turistične po- nudbe. Prav iz teh razlogov vključujemo v našo ponudbo, ki jo pošiljamo številnim gostinskim in turističnim agencijam sirom Ju- goslavije in sosednjih držav, prav vse elemente gostinskih in turi- stičnih uslug. No. sem dandanes vsekakor sodi tudi naviični turi- zem. Zavedati se namreč mora- mo, da želi prav vsak gost. ki se odloči za turistično bivanje pri nas čim bolj kompleksno turistično ponudbo. Gostinci smo zelo za- interesirani za vključevanje v to ponudbo in smo z manjšimi in- vesticijami pripravljeni nuditi gostinske usluge našim navtičnim turistom. Prepričani smo tudi, da bi se la turist ustavil še v ostalih obratih v ptujski občini, ker pač vemo, da ima nekaj več pod pal- cem. Bistveno za nas gostince pa je, da bi z razvojem navtičnega tu- rizma razširili gostinsko ponudbo v ptujski občini, še bolj bistveno pa je. da bi s tem popestrili našo turistično ponudbo, kar bi prite- gnilo še večje število gostov. Go- stinci bomo še letos pričeli z adaptacijo eosti.šča Ribic, ki leži v neposredni bližini Drave. Tam bi lahko zgradili tudi manjši pomol in nase^^oste — turiste, ki priha- jajo, tudi popeljali na krajšo vo- žnjo po jezeru, ali pa bi s čolnom na vesla vsaj uredili vožnjo do Ptujskih toplic in nazaj.« TEDNIK: Tudi v Ptujskih to- plicah ste nameravali zgraditi spust za čolne do Drave, žal pa vas pesti predv.sem to. da nimate no- cilvenih zmogljivosti. Kako torej naprej? Marjan Ciglenečki. Ptujske to- plice: »Res je, da planiramo nekje proti koncu srednjeročnega pro- grama 81-85 gradnjo pomola in sicer skupaj z gradnjo novega hotela. V prvi fazi, se pravi letos in drugo leto, predvidevamo grad- njo avto-campa za okoli 200 mest. To bo omogočilo bivanje 500 tu- ristom dnevno Ta avto-camp bomo gradili kot dopolnitev do- sedanji dejavnosti, ker je pač na- jbolj pereč problem pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti. Struktu- ra gosto\. ki bo prihajala v ta camp. bo pravgolovo različna, tako, kot bo različna dolžina nji- hovega bivanja. Vsekakor pa je med današnjimi turisti vse več ti- stih ki imajo moiorne čolne, zato bi Jih s tem prav gotovo pritegnili še več. Predvsem tujcev, ki imajo devize, te pa .so nam vsem še kako potrebne. Prav zaradi možnosti razvoja navtičnega turizma pričakujemo tudi povečan odstotek tujin go- stov in vzporedni) s tem večji de- vizni priliv. Menimo tudi, da bi bilo prav, da poleg motonavtike na jezeru uvedemo tudi samo čolnarjenje in jadranje, kar je za- nimivo še za širši krog turistov.« TFT)NIK: Odprte so torej ve- like možnosti za razvoj turizma. Zal pa seje zataknilo že na samem začetku. Ptujski ribiči so energič- no proti vožnji z motornimi čoTni. ker med drugim ogroža ribji za- rod. Zanima nas torej stališče Ri- biške družine Ptuj? Stane Žitnik, RD Ptuj: »Naša stališča sojasna in srnojih takoj po sklepu posredovali izvršnemu svetu in S^O Ptuj ter tudi republiški zvezi ribičev. O vožnji z motorni- mi čolni po jezeru smo razpra- vljali na skupščini RD Ptuj 20. junija 80. Po predhodni razpravi v pododborih sirom ptujske občine smo zavzeli stališče, da prepove- mo vožnjo. Našestali.šče smo med drugim podkrepili z mnenjem Zavoda za ribištvo SRS. ki smo ga prav tako posredovali vsem or- ganom SO Ptuj in DEM. Med drugim smo zapisali, da smo vsi člani RD Ptuj ogorčeni nad di- vjanjem velikih čolnov V zgor- njem delu Drave v Ptujskem je- zeru in od železniškega mostu navzgor. Opozorili smo, daje bilo z vožnjo pomorjenih veliko rib, hkrati na smo še posebej opozorili na to, da.brnenje motornih čolnov in vibriranje uničuje ribji zarod že med samim razmnoževanjem iker. Ne samo ribiška družina, celotna družbena skupnost, ki je zainteresirana za rib|i zarod v Dravi, ima s tem ogromno škodo. Vemo, dobro vemo. da je pr- votno z odločbo, sedaj 5 samo- upravnim sporazumom, tudi ta voda dana v upravljanje RD Ptuj in sicer s strani SO Ptuj, zato mi; slim. da imamo pravico zahtevati prepoved. Dodajam pa. da ribiči nikakor ne želimo nelce polariza- cije z brodarji, saj vsi vemo. da ostajajo na jezeru še .druge mo- žnosti čolnarjenja, na vesla in na jadra. Ničesar nimamo tudi proti lastnikom motornih čolnom, zato želimo da problem rešimo v obo- jestransko korist in za dobro po- čutje vseh občanov. Ob koncu naj še povem, da nima smisla o tuqzmu govoriti nekaj na pamet. C"e že nočemo motorne čolne spraviti na Dravo, poleni moramo reči. da je to ugotovitev nekega elaborata ali druge študije in. da o tem morajo razpravljati tudi občani, ne pa peščica ljudi, kot sedaj mi tukaj naprimer. Upoštevati je treba in- terese nas vseh.« TEDNIK: Kaj menijo o tem člani brodarskega društva Ranča? Mitja Mrgole, predsednik BD Ranča: »Smo brodarsko društvo, ki se je zaradi dosedanjih mo- žnosti razvijalo predv.sem v smeri motonavtike. Deroča voda nam drugih možnosti ni nudila, pred- vsem zaradi močnega toka. Da- nes, z nastankom jezera, se odpi- rajo nove možnosti za razvoj ja- dranja, veslanja, deskanja, itd. Predvsem je to privlačno za mla- dino In šir.so množico, saj vemo, da so ti čolni in deske mnogo cenejši od motornih čolnov in opreme. Razumeli pa je treba, da je razvoj in varnost ostalih športov na vodi precej odvisna od moto- navtike. Prav zaradi tega želimo, da bi molonavtika ostala na jezeru še naprej. Seveda pod pogojem, da ne pride do uničevanja objekta HE Formin. torej jezera samega, pa tudi, da ne prihaja do nobenih drugih motenj. Zato smose v na- šem društvu dogovorili in pred- lagali, da se o.sTiutek odloka o prometu na vodah, ki je že bil v razpravi pred skupščino, nekoliko seveda spremeni in. da se v ostrejši obliki potem sprejme. Tako lahko izločimo vse negativne vplive. Jasno moram povedati, da ne zagovarjamo motonavtike takrat, če ni prihajalo do škode. Smo za to. da se ugotovijo dejanski stro- kovni elementi, ki bodo seveda za ali proti motornemu čolnarjenju. Osebno pa mi vsi težko verjame- mo, da bi elisa motorja povzročala škodo na dnu. se pravi mulju, predvsem pa ne v globini nad 2 m. Vse to je seveda Irena preveriti..saj vemo, da .so zlasti v jesenskih dnevih valovi mnogo večji, kot jih povzročajo čolni. Frekvenca uporabe jezera s strani motonav- tike paje omejena, morda na dva ali tri poletne mesece.« TEDNIK: So DEM tudi proti ostalim oblikam čolnarjenja, ki jih je našleliovariš Mrgole, glede na to. da so lastnik in upravljalec jezera? Franc Jaki, DEM: »Ne. mislim, da ni bistvenih zadržkov za upo- rabo jezera v druge brodarske in športne namene. Po vsej verje- tnosti bo jadranje, deskanje in veslanje dovoljeno. Morda bo predvsem pri tistih hitrejših jadr- nicah neka omejitev iz varnostnih razlogov. Absolutno pa se pri- družujemo mnenju odgovornega projektanta, da ne dovolimo vo- znic z motornimi čolni, kakršne- kcili velikosti ali moči motorja. Po našem soglasju, oziroma pristoj- nih organov, je dovoljeno nihanje gladine vode vsega .skupaj 20 cm na uro. Vemo pa. da motorni čolni povzročajo tucii včasih pol. pa tudi do 1 m nihanja na sekundo. To .so bistveni razlogi mimo katerih ne bodo šle niti ustrezne institucije, niti mi v DEM ne.« TEDNIK: Sedaj .smo slišali še bolj natančen odgovor. Kaj me- nijo brodarji sedaj? Evgen Cafuta. BD Ranča: »Vprašanju o škodljivosti upora- be motornih čolnov na jezeru moramo posvetiti seveda vso po- zornost, pri tem pa se ne smemo oddaljiti od strokovnega pristopa. Premagati moramo nekatere predsodke, ki so močno navzoCi. Naprimer, tovari-š Jaki je omenil tudi po 1 m visoke valove, vsi. ki smo se kdaj z motornimi čolni vozili ali pa vsai gledali vožnjo nismo videli takin valov, videli pa smo tudi meter visoke valove re- cimo ob poletnih in jesenskih ve trovih, ki so ure m ure bili ob bregove in ob obali dejansko dvigovali fine delce, ki se potenj počasi posedajo. To je razumeti tudi iz kalne vode ob obali. Motonavtika se ne bo razvijalj na tistem delu jezera, kije obložen s kamenjem, zato odpadejo raz. prave o možnih poškodbah ka- mnite obale. Naš predlog je, da razvijemo motonavtiko na sredini lezera, gledano po dolžini in širini ludi poškodbe meljske plasti ob obali ne pridejo v jpoštev, ker je obala plitva, v vckTi je še veliko grmovja in nepodrtih dreves in je zato vsako približevanje obali na razdalji 100 m nevarno in ne pride v p>oštev. Sedaj dobimo nekoliko drugačno sliko, kajne? Kar se tiče ribičev, sem se z njihovim mnenjem vedno strinjal, saj sem tudi sam ribič in tudi precej naših članov so ribiči in colnaiji hkrati. Upravičeno so se ribiči zoperstavili vožnji z motor- nimi čolni nad železniškim mo- stom, zato smo že dosegli soglasje, I da dovolijo vožnjo z motornimi čolni, če vzpostavimo red in vo- zimo le na dovoljenem območju jezera,« TEDNIK: Kaj meni o tem Zveza ribiških družin? Ivan Golob ZRD Ptuj: »Po mnenju Zavoda za ribištvo SRS s katerimi smo največ sodelovah. bi naj valovanje in ropot motorjev, ki ga povzročajo večji motorni čolni plašik) in vznemirjalo ribe. še posebej v času drsti. Razen tega motorji spuščajo razna olja in nafto, kar škoduje ribjemu zaro- du. Strupenost teh snovi se poveča z valovanjem vode. Potrebno bi bilo prilagoditi termine vožnje, če bi do tega že prišlo. Seveda pa se borimo proti temu.« TEDNIK: Slišali smo več mnenj vseh, ki so kakorkoli po- vezani s ptujskim jezerom. Kdo izmed sogovornikov lahko sedaj da odgovor: ali bo v kratkem pn- šlo do dovoljenja za vožnjo z motornimi čolni ali do prepovedi? Dosedaj konkretnega odgovora na to še nismo dobili? Franc Jaki DEM: »Na osnovi dogovora iz januarja 1981 so DEM ponovno naroČile pri Za- vodu za raziskavo materialov in konstrukcij dopolnitev strokovne- fja mnenja, ki smo ga prejeli že ani. Zavod smo posebej opozo; rili, da mora to mnenje temeljiti na vsestranski proučitvi posame- znih tehničnih problemov, V os- predju pa mora biti varnost ob- jekta HE, Prepričani smo, da za- radi že naštetih problemov mo- tonavtika, se pravi vožnja z mo- tornimi čolni, na jezeru ne bo dovoljena.« TEDNIK: In kaj menijo sedaj brodarji? Evgen Cafuta BD Ranča: »Varnosti objekta moramo vse- kakor posvetiti vso p>ozornosl Vendar, če je objekt grajen take .slabo, da ga lahko ogrozi že mo torni čoln, potem je to rei zaskrbljujoče. Mislim, da so t£ skrbi odveč, saj so pri gradnji ob jekta bili upoštevani vsi varnostn Taktorji. da motorni čolni ne mo rejo škodovati. Mislim, da moramo premagat svojo ozkost, na račun ribištva, račun turizma, na račun rekre acije delovnih ljudi ter svoje in terese vskladiti. V tem primeri bomo imeli vsi na 500 ha veliken jezeru dovolj prostora tako zi gospodarsko in rekreacijsko de javnost in tudi občani bodo tak< imeli nekaj od tega objekta.« Tako. upam. da smo tako I' prišli problemu do dna. Morda b< trajalo še nekaj časa preden b< prepoved vožnje z motornim čolni tudi uradno potrjena i' podkrepljena z ustreznimi doku menti na ravni občine in republi ke. Vsekakor pa imamo še napr^ široke možnosti za razvoj jadra nja, veslanja in deskanja — tegi ne smemo prezreti, kajti tudi t! obstajajo možnosti za priliv tun stičnega dinarja — tudi deviz. tekst in fotografij« M. Ozmc Motorni čolni še na jezeru? Franc Jaki, DEM Maribor Irena Kovačič, Haloški Biser Ptuj Janez Belšak, Izvršni svet SO Ptuj Stane Žitnik RD Ptuj Ivan Golob, ZRD Ptuj Evgen Cafuta BD Ranča Mitja Mrgole BD Marjan Ciglenečki, Ptujske toplice fEDNIK - 16. april 1981 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 DISPANZERSKE DEJAVNOSTI V ZDRAVSTVENEM CENTRU PTUJ-ORMOŽ Z načrtnim delom odpraviti vrzeli v srednjeročnem obdobju (976—80 je v ZC Ptuj-Ormož bilo rtzvitih pet dispanzerskih dejavno- sti- zdravstveno varstvo otrok do 7. Igta starosti, zdravstveno varstvo j^jske in druge mladine, zdravstve- no varstvo žena, zdravstveno varst- vo delavcev — medicina dela, jporta in rekreacije in zdravstveno varstvo na p>odročJu pljučnih bolez- ni- Sedanji srednjeročni program pa načrtuje prehod ambulante za bor- j-e v dispanzersko obliko, ki bo po- leg borcev obravnavala tudi ostale starostnike ter organizacijo psihi- atričnega dispanzerja, ki pa je že začel z delom. V slednjem bi ambu- lantno zdravili duševna in druga obolenja (zdravili alkoholizem, narkomanijo, psihoze in drugo). fako ambulantno zdravljenje bo imelo več prednosti in bo seveda pocenilo stroške samega zdravlje- nja. Dispanzer za borce bo imel v za- četku enega zdravnika, načrtuje pa se pridobitev še enega ali dveh, če žehmo uveljaviti vse metode dis- panzerskega dela. Pri psihiatričnem dispanzerju bo, dokler ne bo lastnega kadra, začasno delal zdravnik-terapevt iz ormoške bol- nišnice. Le-ta ima velike možnosti razvoja. Tu bomo lahko tudi iskaU odgovore na številne probleme, ki tarejo današnjega človeka tako na delovnem mestu, kot doma. Nena- zadnje pa gre tu še za vprašanja iz- ostankov z dela, ki bi jih, če bi poznali njegove vzroke, lahko pogosto preprečili. V zdravstvenem centru Ptuj-Or- mož bodo v bodoče veliko skrb po- svečali razvoju zdravstvenega var- stva otrok, mladine in žena. Ta raz- voj naj bi šel v taki smeri, dabiza- jeli vso populacijo otrok: v vrtcu, doma, v mladinskih domovih. Pri šolski mladini oziroma zdravstve- nem varstvu šolske mladine se bo o- krcpil zdravniški kader tako, da bo v letu 1982 že 5 zdravnikov. S tem pa bo tudi mogoče vso populacijo Šolske mladine zajeti v okvir siste- matičnih pregledov. Kot sta nam povedala dr. Mitja Mrgole, direk- tor ZC Ptuj-Ormož in Panika Ko- renjak, članica začasnega organa družbenega varstva v TOZD 1 Splo- šna medicina se predvideva, da bi bili letos vsi šolarji sistematično pregltUani. Na področju zdravstvenega varstva zena so v teku dogovori o delitvi dela v taki meri, da bi prešli od 1 na 3 zdravnike. Že s 1. septem- brom letos naj bi pridobili drugega zdravnika in prihodnje leto tretje- ga. Pri tem pa bi se naj dispanzer- ■skjt.deiavftpsk.razvija,V najžjflgtp obsegu, poseben poudarek pa bo dan zdravstveni vzgoji. Za vse omenjene dispanzerske dejavnosti je značilno, da so se po-, leg kadrovskih problemov, proble- mov organizacije dela, srečevale še z občutnim pomanjkanjem ustrez- nega prostora. Nasploh je potrebno poudariti, da so v osnovni zdravstveni dejav- nosti pomembni nosilci dejavnosti in ker teh ni bilo, ni bilo mogoče razvijati določenih dejavnosti. Z načrtovanim reševanjem kad- rovskega vprašanja v obdobju 1981 — 1985 pričakujejo v zdravst- venem centru, da bodo nakazane potrebe v celoti pokrili. To pa še ne pomeni, da ne bi na področju zdravstva razširili krog štipendis- tov, saj moramo vedno računati z določenim odlivom. Kader je nujno potreben za organizacijo turnusne- ga dela. Pomanjkanje kadra je vedno onemogočalo delo v popoldanskem času. Pri tem je potrebno omeniti, da otroška ambulanta že dela v po- poldanskem času in sicer vsak dan od 14. do 19. ure, razen sobote in nedelje. Kazalo pa bi tudi druge ambulante odpirati v popoldans- kem času, da o prednostih takega dela niti ne govorimo. Pri pregledu prostorskih možnosti dispanzerskih dejavnosti bi bila ocena zelo kratka: prostori so utesnjeni in neprimerni za sodobno dispanzersko delo. Že vrsto let je prisotno strokovno povezovanje, zlasti še na področju varstva žena in otrok. Dosedaj sta bila v okviru ZC že dva strokovna kolegija in sicer za področje varstva otrok in šolarjev ter za področje zdravstvenega varstva žena. Oba sta imela namen zagotoviti clovito izvajauie zdravstvenega \ ..rstva omenj .le populacije na ot ,očju občine Ptuj, v drugem primeru tudi za območje občine Ormož. Področje medicine dela — zdrav- stvenega varstva delavcev, športa in rekreacije je še slabo razvito, saj nosilcev dejavnosti še vedno ni v dovoljni merhTu bi morali zaposli- ti 5 zdravnikov. Dispanzer za pljučna obolenja ima najdaljšo tradicijo, pri tem pa je potrebno ugotoviti, da se je njegovo področje dela razširilo na druge bolezni. S primerno strokovno in organi- zacijsko povezavo pa bodo dosegli večjo strokovnost in racionalnost ter kakovost dela. Vse dejavnosti naj bi imele koordinatorja dela, ki bi reševal problematiko posamez- nega dispanzerja. V prihodnje pa naj bi posamezne dispanzerje po- vezali z oddelki. Že v minulem srednjeročnem ob- dobju so načrtovali izgradnjo II. faze zdravstvenega doma — dispanzerskega prostora, ki pa iz različnih vzrokov ni bila realizira- na. Sredstva, ki so v te namene de^ no že zagotovljena pa po sedanjih izračunih ne zadostujejo za izgrad- njo vseh dispanzerskih prostorov, zato bo potrebno gradnjo deliti v dve fazi, prva pa naj bi obsegala prostor za dispanzer za otroke, šol- sko mladino in žene. Ta bi naj zajela tudi skupne pros- tore tako, da bi ostale dispanzerje lahko samo navezali. Načrti za gradnjo sicer še niso gotovi, so pa v pripravi. Glede na stalne podražitve pa je gradnja še vedno negotova. MG Prostori otroškega dispanzerja že zdaleč več ne zadoščajo foto: Ciani v PTUJU POTREBUJEMO BREZALKOHOLNO RESTAVRACIJO KAKO DO POTREBNEGA PROSTORA? Mnenj o tem, da v Ptuju potre- bujemo brezalkoholno restavraci- jo, se je v zadnjih letih nabralo že veliko. Več je takih, ki se nagibajo k temu, da jo moramo imeti. Vsi pa izhajajo iz dejstva, da je že čas, da stopimo na prste naglemu širje- nju alkoholizma med mladimi. Do tu je vse v redu. in prav, zatakne pa se, ko je potrebno zagotoviti prostor. Čeprav bi vprašanj o tem, kje urediti tako restavracijo bilo še veliko. Veliko je ugibanj, še Več pa go- voric o tem, da so se ptujski peki odločili za odprtje take restavraci- je. Podporo za to so dobili v izvr- šnem svetu SO Ptuj, podprla jih je OK ZSMS Ptuj, občinska zveza 'prijateljev mladine, svet potrošni- kov, krajevne skupnosti Dušan Kveder, Jože Potrč in drugi. Peki bi želeli restavracijo urediti ob se- danjem obratu slaščičarne v Las- kovi ulici. Tone Janežič, direktor TOZD Pekarne ,,Vinko Reš" pou- darja, da bi jim ta lokacija najbolj usrezala zaradi same organizacije dela. Da bi peki pridobili ta prostor, bi MIP Ptuj moral preseliti trgovino ,,Elegant". Pri direktoriu Jožetu Vaupotiču. ki vodi TOZD Malo- prodaja, v katero sodi ta trgovina smo izvedeli, da MIP ne namerava preseliti Eleganta. Ob tem so nam povedali, da so jim predlagali ure- ditev brezalkoholne restavracije v Bezjakovi ulici. Pri tem je potreb- no še povedati, da je MIP prepu- stilnje prostore krojaške delavnice za ureditev sodobne prodajalne kruha, ki smo jo v Ptuju zares po- trebovli. Izpraznil pa je tudi pro- store na Slovenskem trgu, kjer bo sedaj preurejena mesnica. V pro- storih dosedanje pekarne v Lacko- vi ulici pa bo MIP uredil proda- jalno svežih in zamrznjenih rib ter drugih ribjih izdelkov. Tako je pri MIP-u. Pri samo- upravni stanovanjski skupnosti enoti za gospodarjenje, ki jo vodi Jože Čeh, so povedali, da iz leta v leto rastejo potrebe po poslovnih prostorih in da jih je težko uredi- ti. Ob ustanovitvi skupnosti leta 1974, je odbor prevzel fond po- slovnih prostorov in že takrat ugotovil, da je bil v celoti razde- ljen. Ob tem so sprejeli obvezo, da povsod, kjer poslovni prostor ni bil uporabljen v prave namene, dose- žejo soglasje, da se uporablja v tr- govske ali obrtne namene. Veliko nekdanjih obrtnih prostorov pa se je po vojni spremenilo v stano- vanjske prostore. Glede na stano- vanjsko zakonodajo pa je bilo ne- mogoče zmanjšati stanovanjski fond. V dolgoročni program so si v skupnosti zapisali obvezo ponovne- ga oživljanja starega mestnega je- dra. Izdelali so register potencial- nih lokalov oziroma evidentirali hiše, kjer že nekoč bila razvita ne- ka dejavnost. V okviru tega bodo nekateri sta- novanjski prostori, ki so že nekoč služili neki dejavnosti, ponovno spremenjeni v lokale. Gre zlasti za področje P^-ešernove, Aškerčeve, Cankarjeve, Bezjakove in Mikloši- čeve ulice. Zaradi stalnega po- manjkanja sredstev pa se ta pro- gram počasi uresničuje. V letu 1980 sta bila tako urejena dva lo- kala. Drug problem, s katerim se srečujeta odbor je po besedah Jo- žeta Skerlovnika, predsednika izvršnega odbora SSS Ptuj, velika zasedenost poslovnih prostorov z raznimi društvi, ki bi lahko našla ustrezne prostore tudi brez izhoda na ulico. Sedeži teh pa veliko ne prispevajo k ponovni oživitvi sta- rega mestnega jedra. • Najemnine za poslovne prostore so zelo nizke, na leto se zbere ok- rog 4 milijone dinarjev, kar je gro- bo povedano dovolj za obnovo dveh streh. Predstavnika skupnosti sta pove- dala, da so potrebam in željam pe- karn ,,Vinko Reš" vedno prislu- hnili in jih zadovoljvivo rešili. Gle- de sedanjega predloga pa so mne- nja, da je primeren prostor za ure- ditev take restavracije v novem de- lu Ptuja — Rabeljčja vas-zahod. Tudi MIP ima v načrtu ureditev podobne restavracije v novogra- dnji na Ziherlovi ploščadi. Slišati je bilo tudi, da ureditev brezalkoholne restavracije načrtu- jejo tudi v TOZD gostinstvo ,,Ha- loški biser". Po zadnjih informa- cijah tega niso zajeli v svoj plan. Kakorkoli že, ^tuj potrebuje brezalkoholno restavracijo, po- trebno se bo samo na primeren na- čin dogovarjati, kdo jo bo gradil in kje, čeprav bi tudi tu morah upoštevati določeno racionalnost. Ce bi samo bežno preleteli naše dosedanje razvojne načrte, bi zlah- ka ugotovili veliko pomanjkljivo- sti, ki so nas pripeljale v sedanje stanje. Ce bi bili dosledni, bi se lahko ognih številnim problemov. MG JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (19.) iLakajne domače ime v Delu z dne 11. decembra 1980 je bila objavljena Tanjugova vest Nahajališče plina pod Jadranom. V tem članku so zapisali krajevno ime PULA. Zanima me, ali se zavestno odrekamo obliki PULJ ali pa je šlo le za spodrsljaj pri prevodu. To vprašujem zato, ker nisem zasledil le tega primera, temveč že dalj časa opažam, da imajo tisk. radio in televizija kar najraje obliko PULA. Tu gre za naša domača imena krajev, rek, vod ipd. zunaj našega narodnostnega področja. Taka imena so še REKA, BENETKE, RIM, OGLEJ, VIDEM, DUNAJ, GRADEC, PARIZ, VARŠAVA, PRAGA (od rek npr. Donava) ipd. Pridružimo jim lahko še imena na našem narodnostnem območju zunaj Ju- goslavije, npr. TRST, GORICA, CELOVEC, BE- LJAK. Vsa ta imena imajo tudi drugojezične podobe: PULA, RIJEKA, VENEZIA. ROMA, AOUILEIA, UDINE, WIEN, GRAZ, PARIŠ (izgovori PARI), WARSZAWA, PRAHA ipd., pa TRIESTE, GORI- ZIA, KLAGENFURT. VILLACH ipd. Do podomačenih imen je prišlo zato, ker so kraji, k' Jih nosijo, bili sprejeti v slovenski predstavni svet, "> je bilo naravno, da so dobili domačo obliko, Pnmerno dobi, ko so prišli v naš jezik. Ta imena so 'orej del naše kulture in politične zgodovine in so nam kot vse kulturno izročilo dragocena sama na sebi; zato jih tudi ohranjamo, tj. ne spodrivamo z vzporednica- mi, ki jih imajo v drugih jezikih. Enako in še bolj so nam pri srcu slovenska imena prvotno (ali še zdaj) slovenskih naselbin, kot so GORICA, GRADEC, CELOVEC, BELJAK, TRBIŽ. In kar žali nas (in beli), če kdo — dostikrat tudi v nevednosti — reče, da je bil v VILLACHU ali v GORIZIl, namesto v BELJAKU ali GORICI. Upajmo, da je oblika PULA namesto PULJ le prevajalski spodrsljaj. V PULJU je bila svojčas voja- ška mornariška postojanka, v kateri je bilo tudi veliko Slovencev, zato je ta beseda podomačena. Tudi Ivan Cankar je pisal pisma tz PULJ4, ne iz Pule. Ostanimo torej pri tem imenu in .pri vseh takih, kot smo jih omenjali zgoraj. Navsezadnje je tudi pri vseh drugih narodih tako! Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija Tja slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodi- šče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! SLOVENSKA BISTRICA MDA že vrsto let se mladi iz občine Slovenska Bistrica lahko pohvalijo z uspehi na področJTj vključevanja v delovne akcije, tako v občini kot tudi, širšem slovenskem in jugoslovanskem orostoru. Tudi v letošnjem letu pri centru za MDA. ki deluje v okviru OK' ZSMS Slovenska Bistrica, načrtujejo, da se bodo brigadirji te občine udeležili več akcij, med katerimi tudi Djerdap 81, kamor bo odšla brigada Pohorski bataljon Slovenska Bistrica, ki jo bo sestavljalo 45 brigadirjev. Na republiško akcijo Bela Krajina 81, pa bo odšla pionirska brigada, ki bo štela 40 brigadirjev. Večjo delovno akcijo v letošnjem letu načrtujejo tudi v domači občini, ko bodo 21 dni v mesecu avgustu gradili vodovod v Studenicah. V tej akciji bodo sodelovali tudi brigadirji iz občin Čičevac in Sveto- zarevo. ki so pobratene z občino Slovenska Bistrica. Skupne delovne akcije mladih iz teh občin pa so že tradicionalne. Viktor Morvat BRIGADIRJI OBČINE ORMO^^.^ , Akcija posvečena dnevu IVIDA . Brigadirji iz občine Ormožso svoj praznik, dan mladinskih delovnih brigad, obeležili z lokalno mladinsko delovno akcijo, ki sojo izvedli v soboto. 4. aprila v mestni grabi v Ormožu. Očistili so zapuščeno in z grmovjem poraslo vzhodno škarpo odkopali in popravili opu.ščene stopnice, počistili tribune in odstranili navlako, ki seje nabirala v mestni grabi vso zimo, pa tudi dalj časa. Tako je šestdeset mladink in mladincev opravilo delo na približno 2000 kvadratnih metrih površine v ormoški me^tni erabi Tudi čiščenje okolja jc delovna akcija. STRNITI DRUŽBENE SILE i V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU o alkoholizmu, kot tretji bolezni sveta, še vedno govorimo zelo prizanesljivo, čeprav so nam več ali f^anj že znani pojavi te zasvojenos- ti- Ko smo v letu 1980 v ptujski občini organizirali problemsko l^onferenco o alkoholizmu, smo imeli v mislih potrebo, da strnemo ^'»e družbene sile za organiziran H, kajti samo tako lahko priča- '^"jemo uspeh. Okrog 140 DO in ^fugih skupnosti ptujske občine se seznanilo s sklepi te konference, jih je tudi obvezala, da izdelajo i^stne programe aktivnosti v boju Pfoti alkoholizmu. Od teh jih je od- Kovorilo le 8, dva med njimi sta za- pisala, da problem alkoholizma ne Po/naia. Programe boja proti ^•koholizmu so sprejeli v KS Kidričevo, ki je tudi edina KS, ki je ^i"ila potrebo za y)rejetje takega Pfograma, dalje OS „Tone Žnida- "^č". Skupnost socialnega skrbstva, ^^'činska organizacija Rdečega kri- ookoiencev in DO-Olca opore pri odgovornih, vodstveni in vodilni strukturi. V mesecu novembru 1980, ki je obenem mesec boja proti alkoholiz- mu in narkomaniji, je koordinacij- ski odbor pri SZDL Ptuj ponudil zainteresiranim več predavanj, ki jih je imel profesor Sinko iz ormoš- ke bolnišnice. Za predavanja pa so se odločili redki, med njimi OŠ Vitomarci in Zavrč, kjer je bilo pre- davanje za odrasle, v OS Markovci sč) se le-tega udeležili šolarji in odrasli, v MlP-u Ptuj pa poslovod- je. Čeprav po konferenci še ni opaziti vidnejših uspehov, pa je po- trebno poudariti, da stvari gredo na bolje, vendar je .še veliko DO, ki ne kažejo nobenega zanimanja za pre- prečevanje alkoholizma. Zaskrbljuje podatek, da je med mladimi močno ra/iirjen alkoholi- zem. To narekuje ustrezno družbe- no akcijo. Največ tu lahko stori mladinska organizacija, ki pa se odslej še ni odzvala. V okviru /dras stvene vzgoje, ki bo v prihod- njem šolskem letu obvezen učni predmet v CSUI Ptuj, bo potrebno večji poudarek dati prav tej in dru- gim zasvojenostim. tudi predlagal, da bi v Ptuju urediH brezalkoholno restavracijo in bi tu- di tako mladini omogočili, da se ne sestaja samo v gostilnah. Ta svoja prizadevanja je poskušal vključiti v občinski družbeni plan za obdobje 1981—85, vendar ni bil uspešen. Na tem področju si veliko priza- devajo v TOZD Pekarne ,,Vinko Reš", da bi ob slaščičarni v Lacko- vi ulici uredili brezalkoholno resta- vracijo. Kot kaže pa je to pretrd oreh, saj prvi pogovori med pri- zadetimi ne dajejo upanja, da bi v Ptuju kmalu dobili ta potreben lo- kal. V letošnjem programu koordi- nacijskega odbora v boju proti alkoholizmu je največja pozornost dana zbiranju podatkov od delov- nih organizacij, zdravstvenih usta- nov, šol in samoupravnih interes- nih skupnosti o zasvojenosti od alkoholizma. Zbrani podatki bodo i/rednega pomena za sprejem i/hodišč v široki družbeni akciji bo- ia proti alkoholizrru. Da bomo v 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 16.april 1981 - TEDNIK KRAJEVNA SKUPNOST H€ROJA LACKA R060ZNICA Kdaj je vzklila ideja o pohodu po poteh revolucije v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica smo že pričeh s pripravami na »Pohod po poteh revolucije« — MofTje 81. Kraje- vna konferenca SZDL je že ime- novala štab Slovenskogoriške čete. katerega bo vodil Stanko Menoni. Najpomembnejša nalo- ga štaba skupaj z vsemi ostalimi strukturami krajevne skupnosti- .da se pohoda udeleži čim večje število pionirjev, mladine in kra- janov. Predsedstvo K K SZDL je sprejelo tudi sklep, daje potrebno urediti spominsko obeležje v Ki- carju. ki v tem trenutku prav go- tovo ni v ponos. Mladina sicer skrbi, da se le-to redno čisti, ven- dar bi k ureditvi bilo potrebno pristopiti celovito. Vzporedno s pohodom pa bo v krajevni sku- pnosti tudi tekla akcija posaditev drevesc v spomin na tovariša Tita, ob otroškem vrtcu. Ob vsakoletnih pripravah na pohod, pa se Rogozničani radi spominjamo leta 1970,ko je kra- jevni uuuui ::>ZDL Rogosnica sprejel sklep o ustanov itvi pohoda ■>Po poteh borcev in aktivis)H>v NOB v Mostje« . % počastitev dneva OF slovenskega naroda. Pobudo in sklep SZDL sta isto- časno podprli krajevni org^aniza- ciji ZZB in ZSMS »Franc Kram- berger« Rogoznica. S tem je bila ustanovljena tudi Slovenskogori- ška četa K S heroja Lacka Rogo- znica. Prvi pohod je bil organizi- ran 27. aprila 1970. Dejanskih 43 začetnikov je do danes preraslo v 15 tisoč pohodnikov. Pobudnik in organizator prve- ga pohoda Feliks Basar. se rad spominja prvič začetkov. Ob ko- mandirju čete Jožetu Kralju iz Rogoznice je njemu bila zaupana naloga komisarja. Francu Vambergerju in Francu Petro- viču pa naloga intendanta. Ob prihodu v gozdiček Laze. so po- hodniki počastili spomin na padle borce. Nato so nabrali drva in zakurili ogenj, kjer si je vsak udeleženec sam spekel klobaso. Intendanta sta poskrbela tudi za malinovec. za *sta'rejše mladince« pa domači kleton. Vse je seveda zanimalo, kje se je odvMjala po- slednja bitka, zato so preteknili vsak delček gozda, da bi odkrili kakšno znamenje. - Prvi pohodi so bili vezani le na udeležbo pionirjev, mladine in ttdraslih / območja K S heroja Lacka Rogo/nica. Ze na drugem in tretjem je k sodelovanju bila povabljena mladina iz drugih KS, šol in pripadniki JLA. Izhodiščna ločka je postala Ljudski vrt. kjer seje formiral Krambergerjev od- red. Z razvojem pohoda .so se formirali še Kvedrov, Lackov, in Osojnikov odred. Organizatorji in udeleženci pr- vega pohoda so prav govoto izre- dlno zadovoljni, daje pohod »Po poteh revolucije v Mostje« postal J največjih in najbolj ......h političnih manifesta- cij pionirjev, mladine, delovnih ljudi in občanov celotne ptujske občine. Pohod je vrednota, ki jo moramo negovati, razvijati in vsebinsko bogatiti tudi v prihod- nje, zlasti pa sedanje in bodoče mlade generacije, da.se tako re- snično oddolžujemo spominu na junake narodno osvobodilnega boja in socialistične revolucije ter hkrati utrjujemo naš koncept splošnega ljudskega odpora in- družbene sam.oza.ščite. M. L. Feliks Bagar, pobudnik pohoda SloTcnskogoriška četa leta 1980 POLENŠAK OB TITU V VRTU CVETJA Slab civilne zaščite i^olenšakic v soboto. 11. aprila organiziral svoje člane obisk groba tov. Tita. rt^h^. vita cvetja z grobnico so si čla^ /a.scite t46)ogledali muzd in spomenik neznanega junaka na Avali. ^ ' lansko leto so si tudi ta izlet dani sami financirali. Oba izleta sta dubrn in zadovoljivo uspela za vse udekžoicc. Stabcivilne zaščite-je ž<^rueif organiziral izlete za svojje dane in jim tako pomaga širiti obzorje, |. spoznajo zgodovino nasegia bc^ in naš nagli in hitri razvoj ter naš« naravne lepote. -n Zgodaj zjutraj, ko je Mszill avtobus skozi Slovenijo so na nepregje. dnih poljih že orah traktorji in strani (mravljah spomladansko setev Xq smo se pripeljali v Beogr^ smo v bl&ini parka Miru in cvetja opa^ji, množico avtobusov in nep(iq|ledno vrsto ljudi, ki so se formirali v povorko. da si ogledajo poslednji dom našega lov. Tita. Po dveurnein hodu v lej povorku kije počasi dobivala širino ceste je že marsikdo od nas dvomil, če bo prišel do gjobniioe. V tej gosti nieči in reki ljudi smo ^ domala vsi porazgubih ter eni prej. drugi malo kasneje dosegli okrog tretje ure popoldne cilj. ' ^ Okrog četrte ure smo se zopet zbrali na parkirišču in se odneliai, proti Avah. Kratkoz^odovino spomenika, l^gakrasnega Meštrovičevega dela. nam je obrazložil predstavnik Avale. Za tem snao z lepimi dozi v etjj zapustili naše glavno mesto in se vmib |Moti domu. Štab civilne zaščite Folmšak nadaljujje že lani začeto organiziranje izletov za svoje člane. Lani. 8.JuqHa. so org^nizirafi izlet za 7s članov po spodnjem Posavju in Obsottciju. Ciani so a takrat o^edaU in seznaniOž razvojem teh krajev in njihovo^odovinopredvsem iz NOB. Obiskali so krajevne skupnosti Senovo. Presladol (naimanjšo v občini Krško) jn Brežice s KS Sromlje. Na to^poti soobiskafi dom Titove matere in prizorišče zadnjeeai bpia Biežilkeoetc. kijo je vodil narodni heroj Dušan Kveder-Tomaz. Nadahe so si o^edali ' .spevne stopnje za skupnost otr(> a^cga varstva. Bolj kot ne nametani podatki govore, da bodo morali v vrtcu krqiko poprijeti za delo in poiskati vse notranje rezerve, da bodo našli iziiod iz nastal^ položaja. Pra« gotovo to ne bo lahko, razen, bodo družbenopolitične organiza- cije v VVZ Ptuj resnično opravlja- le svojo vlogo in naloge bolj da sledno in s kritičnim odnosom do lastnega dela. Brez dvoma pa po teh iskanjii ne bo stala ob strani skupnost otraSkega varstva. todi iqioTabniki ne. saj je njiho« interes za reStev težav prav tako v predšolskih otrok, (foto I. k.) TEDNIK - 16. april 1981 NAŠE KMETIJSTVO - 7 MOŽNOSTI RAZVOJA VRTNARSKE PROIZVODNJE DONOSNA DEJAVNOST po zadnjih statističnih podatkih je na našem območju kar 46 odstot- l(Ov kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti do 2 hektarja kmetijs- kih zemljišč. To kaže na veliko raz- dobljenost našega kmetijstva. Gotovo tudi novi podatki ne bodo kazali bistveno boljšega stanja na tem področju, prej je mogoče pri- čakovati nasprotno. Pa tudi proces združevanja km^ijskih zemljišč v večje in bolj donosne komplekse še vedno ni zaživel. Nujno je zato iskati možnosti 7ja intenzivno izko- riščanje manjših kmetijskih površin, kjer ni mogoče ustvarjati tržnih viškov s klasičnimi načini kmetovanja. Pri kmetijski zadrugi v Ptuju zato spodbujajo razvoj vrtnarske proizvodnje. Pogoj za razvoj te vrste kmetovanja so tudi velike po- trebe naše predelovalne industrije Petovia. Kmetijska zadruga tako Siri krog pridelovalcev že obstoje- čih kultur, to je rdeča pesa, kuma- rice za vlaganje in čebula, uvajajo pa tudi nekatere nove kulture. Intenzivneje kot doslej se je zad- ruga vključila v pridelovanje rdeče pese, program je precej obsežen, saj bo mogoče v letošnjem letu pro- dati prek tisoč ton tega pridelka, ki ga lahko pridelajo na približno 50 hektarjih. Trenutno imajo zagotov- ljene površine za setev te kuhure na 40 hektarjih, predvsem strniščnega posevka, to je setev po žetvi ječme- na. Približno 12 hektarjev pa bi naj imeli spomladanskega posevka rde- če pese. Pogodbe za to še niso skle- njene zato vabijo vse, ki jih tovrst- na proizvodnja zanima, da se oglasijo pri pospeševalni službi. Zagotovljena je prodaja rdeče pese po ceni 3 dinarje za kilogram, na hektarju pa se da pridelati 40 in več ton tega pridelka pri spomladanski setvi, pri setvi po ječmenu pa je pri- delek približno za polovico manjši. Predvsem zadnji dve leti uvajajo novo intenzivno kulturo, to so ku- marice za vlaganje. Lani so jih pri- delali nekaj nad 30 ton, letos pa jih nameravajo pridelati že okoli 150 ton. Proizvodnja kumaric je nadvse zanimiva, saj so potrebe predelovalne industrije po tem pri- delku takorekoč neomejene. Za omenjeno količino bi morali pose- jati kumarice na površini 6 hektar- jev. Seveda gre tu za izredno inten- zivno kulturo, predvsem zahtevno je obiranje, zato lahko posamezno gospodinjstvo prideluje kumarice le na 5 do 10 arih. Je pa ta kultura zelo donosna. Na hektarju lahko pridelamo 25 do 30 ton kumaric, cena za kilogram pa je v povprečju 9 dinarjev. Novost, ki jo uvajajo v kmetijski zadrugi Ptuj je brstični ohrovt. Letos planirajo proizvodnjo na 4 hektarjih, vso proizvodnjo na tej površini bo potrebovala živilska in- dustrija Petovia. Na hektarju je moč pridelati 15 ton brstičnega oh- rovta, cena za kilogram pa je 20 di- narjev. Obiranje brstičnega ohrov- ta je seveda zelo zahtevno opravilo, saj je potrebno pridelek pospraviti istočasno in zahteva precej ročnega dela, gotovo pa je nadvse zanimiv dohodek okoli 30 starih milijonov od hektarja. Pogodbe za pridelavo brstičnega ohrovta so sklenjene že za 3 hektarje, iščejo pa še pridelo- valce, ki bodo pridelali to kulturo še na enem hektarju. Potrebno je dodati, da so za omenjene kulture zagotovljena semena, pa tudi vse ostalo, kar je pač potrebno za to- vrstno kmetijsko proizvodnjo. Kooperanti kmetijske zadruge pridelujejo tudi holandsko čebulo, potrebne površine za to kulturo so že zagotovljene in pričakujejo, da bodo letos pridelali 150 ton čebule. Podobna situacija je pri zelju, za to kulturo se kmetje tudi najraje odlo- čajo, je pa prodaja tega pridelka omejena. Kljub temu pa bodo letos pridelali in prodali okoh 700 ton ze- lja. V teh dneh je zadnji čas za pripravo zemlje, kjer bodo sejali eno od omenjenih vrtnin. Roki za setev pa so takšni: rdečo peso je po- trebno posejati konec aprila in v za- četku maja, seveda spomladanski posevek, tistega po ječmenu pa po žetvi te žitarice, to je konec junija in v začetku julija. Seme za brstični ohrovt je že v zemlji, sadike bodo namreč vzgojili v zadrugi, koope- ranti pa bodo sadike sadili v začet- ku junija. Kumarice pa je potrebno saditi v začetku prihodnjega mese- ca. Vse omenjene kulture na našem območju dobro uspevajo, zanje so primerna takorekoč vsa zemljišča na našem območju, seveda morajo biti zemljišča dobro pognojena. Tako lahko kumarice pridelujemo na srednje težkih in lažjih tleh, zemlja mora imeti ugodno struktu- ro, kar pa lahko dosežemo s pravil- nim enoieniem. Brstični ohrovt je kultura, ki uspeva na nekoliko tež- jjh tleh, na lahki prodnati zemlji je preveč izpostavljen morebitnim sušnim obdobjem. Rdeča pesa ni- ma posebnih zahtev, seveda ji naj- bolj odgovarja lažja, prodnata zemlja. Sejemo jo lahko takorekoč na celotnem območju ptujske ob- čine. Če se bo kdo ob prebiranju tega sestavka odločil za, pridelovanje ka- tere od omenjenih vrtnin, se naj ne- mudoma oglasi pri vodji najbližje zadružne enote ali direktno pri po- speševalni službi za vrtnarsko pro- izvodnjo pri kmetijski zadrugi Ptuj. Več kot očitno je, da ima ta pro- izvodnja velike možnosti razvoja, saj je intenzivna in primerna za kmetovalce, ki nimajo velikih po- vršin zemlje, torej tudi za polkme- te. Vsekakor pa iz navedenih podatkov ni težko izračunati, da je tovrstna proizvodnja zelo donosna. JB Letos bodo pridelali in prodali 700 ton zelja. Na sliki „predelava" zelja le za potrebe družine. foto: Kosi ORMOŽ Setev sladkorne pese zaključena Kmetijci v ormoški občini so se letos potrudili in tako je setev sladkorne pese takorekoč že opravljena. V družbenem sektorju kme- tijstva, to je v kmetijskem kombinatu Jeruzalem so setev končali že v ponedeljek in sicer na 250 hektarjih, setevje potekala brez težav, k temu je precej prispevalo tudi lepo vreme, ki seje tako »oddolžilo« za jesenske nevšečnosti. Tudi v zasebnem sektorju je potekala setev po načrtu in gotovo je danes že zaključena, v torek je namreč potekala še na zadnjih površinah, določenih za ta posevek. V tozd Kooperacija so povedali, da bodo zasebni kmetovalci letos pridelali sladkorno peso na 200 hektarjih, skupno bo tako v ormoški občini s to kulturo posejanih 450 hektarjev kmetijskih površin. JB Spremembe v naravi Kmetje pridno delajo na njivah, v vinogradih in na travnikih. Trava že lepo zeleni. Narcise, marjetice že cvetejo. Ptice so se že vrnile, kmalu se bo vrnila tudi kukavica in bo veselo kukala. Pred hišami in šolo že cvetijo tulipani, vijolice in trobentice. V gozdu zelenijo bukve in breze. Cvetejo slive in breskve. Kmetice pridno kopljejo grede in sejejo solato, korenček, peteršilj in drugo zelenjavo. Irena Lovrenčič, OŠ Vitomarci G/as Jan kaje za vedno zamrl Bilo je torkovo megleno jutro. Kmalu je skozi meglo posijalo toplo sonce. Za mnoge ljudi na svetuje bilo to le običajnojutro, za nas, vaščane iz vasi Moškanjci bo ta dan za zmeraj zapisan s črnimi črkami. Vas Moškanjci ni majhna, saj obsega veliko število hiš. V jutranjih urah 7. aprila, je na to vas legla temna senca. Nihče ni mogel verjeti. Od ust do ustje z drhtečimi gla.sovi potovala kruta resnica: danes zjutraj, v listi gosti megli je na železniškem prehodu v Dornavi prenehalo biti srce dragega moža, očeta in dobrega sova.ščana Janka Majeriča iz Moškanjc. V pločevini je prenehalo biti mlado srce Janka, kije bil poln načrtov, a jih žal ne bo nikoli uresničil. Kot ostra bodica v srce, je vest o njegovi smrtijanila domače. Tišine, kije tega dne legla na na.šo vas ni moč popisati. Še otroci, ki se nikakor ne odpovejo tekanja za žogo, so tega dne le šepetali. Deveta aprila je na domačem dvori.šču Janka Majeriča. po domače Zamidovega Janka, stala nema množica sorodnikov, znancev in prijateljev. Solzne oči so zrle v rože in posmrtne ostanke. Krik žene, ki ne vidi prihodnosti brez moža, irga srca. Ob slovesu od doma ni ostalo suho oko nikomur. Dolg sprevod je pričal koliko znancev in prijateljev je imel Janko. Zakaj jih ne bi imel. saj je vsakomur rad priskočil na pomoč. Sam je imel, čeprav kratko pa vendar težav polno življenje, zato ni hotel, da bi ljudje okrog njega trpeli. Z vso vnemo jim je pomagal, zraven pa še ustvarjal- sreče polno družino. Toda danes je te sreče konec. i Koga naj obsojamo za njegovo smrt? Meglo, vlakovodja. ali morda i -lanka samega? Ne! Obsojati ne moremo nikogar, tudi listih ne, ki .so^ odgovorni za varnost ljudi na železniških prehodih. Pa vendar: ali ni žej dovolj ljudi umrlo na tem prehodu? Ali ni eno samo človeško življenje' več. kot cel kup denarja? Za zaščito tega prehoda, bi šel le delček denarja. I*^daj se bo ojunačil človek in storil nekaj okrog tega'' Bo to čez leta. ko bo lam kar mrgolelo sveč in cvetlic, bo to morda takrat, ko bom tam umrla jaz ali ti? Ljudje, zakaj je vendar tako? Zakaj je pod kolesi vlaka končal Janko, ki mu daleč naokrog ni enakega?Zakajje Milena ostala brez ljubljenega moža, Dalibor in Sašo pa brez dragega očeta? Problem ni samo v tem, saj ••anko ni bil prvi pa tudi zadnji ne, ki je končal na tem prehodu. Saj ne 5>niemo kriviti le nezaščitenega prehoda, toda če bi bil za.ščiten. bi morda 'e bilo drugače. Morda bi Janko Majerič danes še bil med nami. Mladinke in mladinci OO ZSMS Moškanjci ga bomo ohranili v trajnem in lepem spominu. 7 s - Vanjci^ MED PRIDELOVALCI SLADKORNE PESE Letos sem se odločil prvič Vse več je kmetovalcev, ki se odločajo za pridelovanje sladkorne pese in vse več jih tako spoznava številne prednosti, ki jih ta intenzi- vna kmetijska kultura prinaša. Minuli teden smo se mudili na poljih, kjer je bilo zelo živahno. Stroji so brneli, nekateri so oraH, drugi branali, tretji sejali, v tem času predvsem sladkorno peso. Ker se je za traktorji, predvsem za tistimi, ki so za sabo vlekli brane, dvigal oblak prahu je bilo očitno, da je zemlja že preveč suha in po- trebuje dežja, seveda kratkotrajne- ga. Daljše deževje, ki pa za april ne bi bilo nič novega, bi oviralo intenzivno delo na naših poljih. Med njivami v bližini Zamušanov smo srečali Franca Rihtariča. Zve- deli smo, da je tudi on eden izmed pridelovalcev sladkorne pese. Letos se je odločil za setev te kul- ture prvič, ko smo ga povprašali o vzrokih za odločitev je povedal: ,,Najprej sem se navdušil za rezan- ce. Minulo jesen smo nekaj teh re- zancev nabavili in ugotovili smo, da je to dobra hrana za govedo pa tudi plemenske svinje, predvsem zaradi tega, ker pospešuje pre- bavo. Letos smo zasejali sladkorno peso na pribhžno 30 arih. O pri- delku zaenkrat še ne morem govoriti, saj nimam tovrstnih izku- šenj. Upam, da bo pridelek dober in da bomo jeseni vsi zadovoljni, tako pridelovalci z dohodkom in uporabo stranskih proizvodov, pa tudi tovarna sladkorja." Ker strokovnjaki ugotavljajo, da nekateri kmetovalci, ki so se o'dlo- čili za pridelavo sladkorne pese, za to namenjenih površin ne pri- pravijo dovolj strokovno, smo povprašali Franca Rihtariča, kako se je on lotil tega opravila. Povedal je, da je zemljo pognojil in preoral že jeseni. Tudi spomladi je še enkrat pognojil, ponovno preoral, prebranal s krožnimi branami zelo temeljito in potrosil umetno gnojilo. Ko je bilo vse to opravljeno, je celotno površino obdelal še z rotacijsko brano ter ' tako zdrobil grude, ki jih je ob omenjeni suši precej. §e isti dan po setvi je posevek škropil proti plevelu. To opravilo je potrebno opraviti najpozneje v treh dneh po setvi. JB Franc Rihtarič; Letos sem se odločil prvič" 8-IZ NAŠIH KRAJEV 16. april 1981- TEDNIR Idila in težave življenja v Halozah Haloze, kraj počitka, razvedrila in sprostitve za lastnike počitni- ških hišic in idilični kraj za oko nedeljskih turistov, so na drugi strani vsakodnevna predstava tr- dcaa življenja lamkajSnih prebi- valcev, ki še vztrajajo na trdi in skopi zemlji. Njihovo življenje je nekako odmaknjeno od vsakod- nevnega dogajanja, tako so jim prihranjene tudi nekatere skrbi in težave, na drugi strani pa nimajo niti tistega, kar je za ljudi v dolini povsem normalno in brez tega ne bi znali več živeti. Gre predvsem za pitno vodo, urejene ceste, ure- jeno električno omrežje . . . Pred kratkim sem se mudil v Halozah, natančneje v Sedlašku, kije raztegnjeno naselje, tu in tam stoji skromna hiša, morda dve skupaj. Tja pridete po nekaj sto metrih asfaltirane ceste, ki vodi iz Podlehnika proti Leskovcu, kmalu po prihodu na makadam pa zavijete desno. Tu se začne obiskovalcu kazati vsa navidezna idila haloškega življenja, ki pa izgine, ko spozna to medaljo z druge plati. Prvo neprijetno pre- senečenje je takorekoč nemogoča cesta in to že v sušnem obdobju, ob dežju ali snegu je gotovo nepre- vozna. Pa ni bila vselej takšna. Lani na primer so jo lastniki po- čitniških hišic na tem območju in krajani uredili na lastne stroške. Pripeljali so buldožer, precej kamionov gramoza in cesta je bila gladka in ponosni so bili nanjo. Pa je prišlo jesensko in sedaj še spo- mladansko delo v vinogradih in traktorji so cesto preorali tako te- meljito, da skorajda ni prevozna. Mimogrede naj omenim, da so dejansko vsi vinogradi na tem območju v lasti kmetijskega kombinata. Tako je povzročitelj znan in nanj so se tudi obrnili in prosili za pomoč pri sanaciji ceste. Predstavnik temeljne orga- nizacije kmetijskega kombinata v Podlehniku jo je obljubil, na do- govorjeni dan pa o kombinatovih traktorjih ni bilo ne duha ne sluha. Škoda, da se tako poigravajo z zaupanjem ljudi. Prav oni.bi mo- rali biti med drugimi nosilec raz- voja območja, na katerega so živ- ljenjsko vezani. Keža in Maks Hernec živita v Sedlašku. v hiš št. 20. Ob obiskuje bil doma samo Maks, star 60 let. Žena je.bila v bolnici, na dializi. Tja jo rešilni avto vozi vsaki drugi dan. brez tega ne bi mogla živeti. Če je vreme lepo in cesta suha, pride avto blizu hi.še, sicer je po- trebno pešačiti. Tudi Maksa za- puščajo moči, 7 hektarjev zemlje stežka obdelujeta, živita pa le od svojih žuljev. >>Na koga se naj obrnem.« je vprašal, »da bi dobil vsaj kak dinar pokojnine?« In svetoval sem mu pisarno krajevne skupnosti, tam mu bodo že po- kazali pravo pol. Malo vi.šje. v hiši številka 21. živi 66-letni Jernej Štrafela. Je invalid, priklenjen na voziček. Ves njegov svet je skromna hiša in pogled skozi vhodna vrata po strmem bregu v dolino, kjer se v daljavi dveh ali treh kilometrov vidi obris centra haloškega turiz- ma — molela v Podlehniku. Le kratki kilometri ga ločijo od sveta, vendar živi osamljen. Trpljenje deli z ženo, otroci so odšli v svet za večjim kosom kruha. »Ko bi imel vsaj elektriko in vodo!« vzdihne, Jernej je bil 15 let zaposlen pri kmelijskem kombinatu. Na inva- lidskem vozičku je eno leto, od- kar so mu odrezali nogo, pa tudi druga mu ne služi, tako bergel ne more uporabljati. Lnajst let živi v tej hiš. vsa ta leta plačuje stanarino stanovanjski skupnosti, za stanje hiše pa se ne briga nihče . . . Če gremo še naprej, na vrh do hiše. ki od daleč vzbuja vtis gradu, pridemo do Cecilije Cafuta. Ra- vnokar je kopala v vinogradu. »Tako prislužim kak dinar,« je pojasnila. Doma sta bili hči Anka in Vnukinja Natalija. Cecilija nam je povedala, daje imela ko- pico otrok, mislim, da jih je na- štela 16. Večina jih je odšla, doma so ostali najmlajši in bolni, nep- sosobni za delo. Vprašal sem jo, kaj si najbolj želi. čeprav sem ve- del njen odgovor v naprej. 1 n resje hlastno odgovorila: »Vodo ... pa malo boljšo cesto.« Cisterna, v kateri so zbirali vodo. je trenutno neuporabna, zato pride prav kar pločevinasti sod. čeprav rjav in neprimeren. Do izvira pitne vode je v obe smeri pol ure hoda, daleč v »grabo«. Tako zgodbo piše življenje v Halozah. Pol vtisov — neprijetnih se vračam v dolino. »Kako po- magati tem ljudem?« Širše druž- bene pomoči bodo slej ko prej gotovo deležni tudi oni. Gradnja vodovoda je že načrtovana. Na poti nazaj pa mi črne ali bolje rečeno žalostne misli preže- ne vrisk »kopačev« v vinogradu ob cesti, karje tudi za manj razvite Haloze že redek pojav. Brnenje buldožerja pa mi utrne misel, da tudi v te kraje, sicer počasi a ne- zadržno, prodira sodoben in ne- koliko boljši način življenja, r Tekst in foto: JB Cesta je komajda prevozna Jernej Štrafela z ženo. Njegov svet je skromna hiša in pogled proti Podlehniku. Cisterna ni uporabna, zato zbirajo vodo kar v pločevinastem sodu. Ročno kopanje v vinogradu, že redko opravilo. Maks Hernec: »Kam naj se obr- nem?« Cecilija Cafuta s hčerko Anko in vnukinjo Natalijo Posegi v Haloze — porok za svetlejšo prihodnost Neodgovornost in brezskrbnost Kot stanovalec Ziherlove ploščadi imam priložnost kar iz stano-i .vanja opazovati, kako ljudje z oomočja Ziherlove ploščadi in Kraighe-^ rjeve ulice uničujejo trud in delo Komunalnega podjetja Ptuj. Tega ne počenjajo samo pešci, ki ubirajo čez zelenice bližnjice, ko hitijo po opravKin. Dogaja se namreč da se teh shojenih poti poslužujejo tudi. koledarji, mopedisti in celo.Dosamezniki z avtomobili. j Najbolj vpadljiva je skoraj 5 m široka pot čez zelenico proti; zdravstvenemu domu, bolnišnici in naprej na Potrčevo. Začelo seje sicer; z ozko peš potjo, ob dežju nastane blato, ljudje se ga začno izogibati levo i in desno in tako nastane široka pot. Parkrat dnevno sem že opazil, da se ■ je kak brezskrbnež spustil z avtomobilom mimo bolnišnice in njene -mrliške vežice kar čez zelenico in otroško igrišče na Kraigherjevo ulico, i Takih primerov bi lahko naštel še več. Upam, da bo že to zadostovalo za \ opozorilo, če ne pa bo treba take kršitelje drugič javno označiti z navedbo ; njihovih reg. števil na avtomobilu. \ F. G.i SLOVENSKA BISTRICA JUBILEJA PLANINCEV V kratkem bo Planinsko društvo IMPOL iz Slovenske Bistrice proslavilo dva pomembna jubileja. Prvi je 60. obletnica planinskega društva Impol in drugi 10-letnica ustanovitve njihovega alpinističnega odseka. V prizadevanju za uspešno aktivnost in praznovanja obletnic se še posebno skrbno pripravljajo člani alpinističnega odseka, saj bodo pripravili vrsto prireditev, izletov in vzponov. Obiskati nameravajo Dolomite, Paklenico in Raduho, udeležili pa se bodo tudi alpinistične odprave na Lhotse, kar je za dosedanje delo tega odseka pravgotovo veliko priznanje. V program aktivnosti pa so vključili tudi nadaljnje usposabljanje mladinskih vodnikov in mentorjev v alpinizmu. Viktor Horvat POMOČ KMETOVALCEM Za oblažitev izgub, ki so jih zasebnemu in družbenemu kmetijstvu sektorju prizadela lanska neurja, je izvršni svet skupščine občine Slovenska Bistrica sklenil nameniti prizadetim kmetom 5000 dinarjev za nakupa semen in gnojila. Navedena sredstva so še razdelili med 125 kmetov na območju občine. Ker pa je bilo na tem področju v preteklem letu od neurja prizadetih površin pri okoli 200 kmetih, si v občini prizadevajo zagotoviti dodatna sredstva. Viktor Horvat SELAPRIPTUJUl ZARADI MUHE UBILI SLONA v Selah. vasica je v krajevni .skupnosti Dolena ,so mladi, predvsem, tisti, ki so člani športnega društva, ogorčeni. Kako tudi ne bi bili. če jim nekdo z dokaj čudnim ravnanjem onemogoča športno udejstvovanje. Glede na to. da dajemo vse več povdarka telesni pripravljenosti, ki je pogoj za uspeh na mnogih drugih področjih, so mladi v Selah pred leti ustanovili športno društvo, zato so imeli pogoje, predvsem glede nogo- metnega Igrišča tiče. Tega so uredili na travnatem zemljišču pri po- družnični osnovni šoli v Selah. V zadnjem času sos svojo aktivnostjo prišli tako daleč, da lahko nastopajo v medobčinski nogometni ligi. Za pr- venstvene nastope so še vedno morali gostovati na tujih igriščih, za. trening in manjše turnirje pa je domače zadostovalo. Vse je bilo lepo ini prav, postavili so »gole« in kot že omenjeno nekaj let nemoteno izvajali športne aktivnosti. Pa je nekomu postalo to odveč, natančneje, s tem se niso strinjali učitelji podružnične osnovne šole, ki so učencem dali nalogo, da požagajo nogometna vrata, na sredi igrišča pa so skopalijamoj kije podobna peskovniku. čeprav je za to sicer dvolj prostora drugje. Lahko si mislimo, kako težko so pionirji podrli tisto, kar jim je delalo veselje pred in po resnem delu v šoli. Da pa bo sestavek izzvenel bolj objektivno, ne smemo pozabiti na razbilo šipo na šolskem oknu. ki pa sojo krivci takoj nadomestili z novo. Sem pa prepričan, da bi bilo mogoče vse to uredili s pametnim pogo- vorom, dejanje opisano v sestavku pa kolektivu osnovne šole v Selah nikakor ne more biti v ponos! JBi Gimnazijci na maturantsliem plesu v skladu z ustaljeno tradicijo so dijaki četr- tega Iclnika splošne in pedagoške gimnazije, ki deluje v okviru CSUI Ptuj. tudi letos organi- zirali maturantski ples. Pod pokroviteljstvom Komunalnega podjetja Ptuj je bil ples v soboto, 28. marca zvečer v Kidričevem in je potekal v prijetnem, tovariškcm \zdušju. V četrtem letniku gimnazije splošne smeri je letos v štirih oddelkih skupno 88 dijakov, od tega 65 ali 73.8 odstotka dijakinj. V treh od- delkih četrtega letnika pedagoške gimnazije pa je skupno 64 dijakov, od tega 50 ali kar 78,1 odstotka dijakinj. Podatek kaže, da tudi na gimnaziji močno prevladujejo ženske. Še po- datek, da v okviru pedagoške gimnazije kon- čuje 1 oddelek razrednega pouka. 1 oddelek družbenoslovne.jezikovne usmeritve in 1 od- delek naravoslovne matematične usmeritve. Kot smo zvedeli bo letos vseh 152 dijakinj in dijakov imelo možnost opravljati maturo v času od 17. do 25. junija. Tistim, ki pri pouku letos ne gre najbolje, pa bodo omogočili opravljanje popravnih izpitov po 11. juniju. Upamo in tudi želimo, da bi dijakom tudi pri maturi šlo tako gladko in brezhibno kot na maturantskem plesu. Tudi med gimnazijskimi maturanti imajo dekleta več kot dvetretjinsko večino _... __________JEoto;Kosi. Mladi pari so se skladno zavrteli... Foto: Kosi TEDNIK - 16. april 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 IX. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA čeprav se bodo ptujska kulturna srečanja pričela šele 5. avgusta, so priprave nanje že v polnem teku. Odbor za pripravo osnutka Lograma je na prvi seji že sestavil seznam prireditev, ki ga ho dokončno potrdil izvršni odbor občinske kulturne skupnosti. V predla- eanem programu jc predvidenih kar enain- dvajset prireditev od folklornih nastopov do koncertov, gledaliških predstav, literarnih večerov, filmskih predstav, likovnih in knjiž- nih razstav. Ljubitelji kulture tudi letos ne bodo razoča- ram. "»^J bodo v okviru srečanj, ki se bodo tokrat končala v sredipi oktobra, videli same Icvalit'-''"'-' prireditve. Ze pričetek je obetajoč, bodo srečanje odprli člani državnega ansambla gruzinske folklore iz Tbilisija, [Ijaslednje prireditve bodo v znamenju zlatega jubileja cirkovške folklore. V Cirkovcah bodo. pripravili razstavo o petdesetletnem delu folklorne skupine Vinko Korže, izvedli igro V. Koržeta Micki je treba moža, pripravili bodo srečanje ljudskih pevcev in godcev in zaključili proslavljanje visokega julfileja z osrednjo prireditvijo, ki bo 23. avgusta. Naj omenimo še koncertne prireditve. Najprej bo v avgustu nastopil Camerata Hungarica — ansambel za staro glasbo Madžarske, v septembru pa bo koncert ptujskega pihalnega orkestra, Tartinijevega tria ter Slovenskega okteta, ki bo srečanja zaključil. Od gledaliških predstav naj opozorimo na gostovanje mariborskega teatra z Butalci, medtem ko bo Ijubljan.ska Drama gostovala z Goldonijevim delom Sluga dveh gospodov. Ljudska in študijska Icnjižnica pripravlja literarni večer slovenske mladinske poezije in razstavo Konference neuvrščenih držav. Vi- deli bomo tudi razstavo del udeležencev lanske slikarske kolonije Petovio, medtem ko bo pričela letošnja kolonija z delom v avgu- stu. Posebne pozornosti bo najbrž letos deležen puljski mini festival, ki ga letos prvič uvrščajo v kulturna srečanja. Seveda bodo imele posamezne prireditve obeležje 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, hkrati pa bodo posvečene prazniku občine Ptuj in ostalirn omenjenim jubilejem. Najbrž jc pričakovati, da bo izvršni odbor KUS program še dopolnil in se strinjal tudi s predlogom, da bi v okviru teh prireditev izvedli tudi območno srečanje pisateljev in pesnikov začetnikov. N. Dobljekar XXIV. Srečanje gledaliških skupin Slovenije -področna prireditev v Ptuiu Po uspešni gledališki pomladi v Ptuju, pravkar je bila končana re- vija gledaliških skupin ptujske ob- jine, si bomo lahko v dneh od 20, do 24. aprila ogledali šest pred- stav, ki jih je združenje gledaliških skupin Slovenije — področni od- bor v Mariboru izbral za XXIV. območno predstavitev v organiza- ciji zveze kulturnih organizacij ob- čine Ptuj. V ponedeljek, 20. aprila, bo sre- čanje začelo gledališče DPD Svo- boda Ptuj z Goldonijevimi Zdra- hami na vasi, s Feydeaujevo Bol- ho v ušesu se bo v torek predsta- vilo amatersko gledališče KUD Slava Klavora iz Maribora, v sredo pa gledališka skupina KPD Svobo- da Dravograd — OO ZSMS Dra- vograd z Jovafiovičevim delom Znamke, nakar še Emilija. Vse te predstave bodo ob 19. uri in 30 minut, V četrtek bomo v Ptuju go- stili gledališko skupino KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera, ki se bo predstavila z delom J. K. Ringa Arzenik in stare čipke, predstava bo ob 16. uri popoldan. Dramska skupina KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote se bo predstavila ob 19. uri in 30 minut z Erd- manovim Samomorilcem, zaklju- čna predstava pa bo v petek z Remčevo komedijo Delavnica oblakov, ki jo bomo videli v izved- bi gledališke skupine KPD Svobo- da Prevalje—Mežica: Vstopnice za vse predstave bodo na voljo pol ure pred začetkom pri gledališki blagajni. mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Tako kot drugod na Šta- jerskem so se tudi v Ptuju začele aretacije drugi dan po prihodu šefa civilne uprave v Maribor, to je 15. aprila 1941. Izvajali so jih varnostna poli- cija, orožništvo in odelki SA na temelju seznamov, ki jih je varnostna policija prinesla iz Gradca. Do konca maja so • aretirali že več kot tri tisoč oseb in imeli v taboriščih okoli 1300 ljudi, predvidenih za izgon. Aretirali .so predvsem politične nasprotnike, funkcionarje razpuščenih jugoslovanskih strank in organizacij, zaved-; ne Slovence, duhovnike. V nekaterih obmejnih krajih so takoj po| zasedbi nekatere aretirane osebe kratkomalo pognali čez mejo. Ker so i z aretiranci napolnili zapore, je preseljevalni štab ustanovil zbirna; taborišča v Mariboru. Rajhenburgu, Borlu . . ., ki so bila zastražena in i obdana z bodečo žico. Po prihodu v zbirna taborišča so aretirancem pobrali vse imetje. Za izgon predvidene osebe so ob aretaciji, kije bila! navadno ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, smele vzeti s seboj le i nekaj perila in hrane, vse drugo so morale pustiti v stanovanju, ki ga je j policija takoj zaklenila in nalepila na vrata letak, kije oznanjal, da jej stanovanje zaplenjeno v korist državnega komisarja za utrjevanje- nemštva. Aretirane, zlasti izobražence, .so nacisti v taboriščih zasmeho-i vali in sramotili ter jih politično ter rasno preverili. Po statistiki, ki jo je s pomočjo tiskanega nemškega seznama izseljenih oseb iz Spodnje Štajerske (Verzeichnis der aus der Unter- steiermark ausgesiedelten Personen) sestavil Vlado Klemenčič. naj bi bilo iz nekdanjega ptujskega okraja izseljenih 1164 oseb. Ker pa seznam ni popoln, je bilo število izseljenih nedvomno večje. Izseljeni' .so bili ljudje vseh starosti, od dojenčkov, starih nekaj tednov ali celo dni, do ljudi, starih sedemdeset in več let. Med izseljenimi so prevlado- vali šolani ljudje, za katere so nacisti menili, da bodo predstavljali hudo oviro pri ponemčevanju. Prihod izseljencev v mariborsko Meljsko vojašnico (3. 7.1941) M.G. Amaterizem - korenine profesionaiizma Ljubiteljsko kulturno ustvarjanje in poust- varjanje dobiva vse večji razmah. Nekdo je de- jal, da je ljubiteljsko dejavnost moč enačiti s iK M'iiw^ i ijšiio cesto p Jlotmanu v Slovenskih gori. majhni vasi v krajevni skupni- jursinci, ki jo sestavlja okrog 56 hišnih številk. Tako je fičko le girinil takorekoč do vsake hiše, prav smo večmo terenskega snemanja za oddajo IZ VASI v VAS opravili kar peš in takorekoč prekrižarili Rotman po dolgem in Ečez skupaj z domačinko ZaU- Gornjec, ki nam je pri organi- 2aQJi pridno pomagala. ^Ze pred dobrim letom se nam ie oglasila z željo m prošnio, da »i ludi v tem kraju posneli to pri- hubljeno oddajo. Prvi del pogo- vorov smo realizirali že v lanskem letu. ko smo posneli vso glasbo in petje — ljudske pesmi in melodije, kijih čeprav bolj redko — tu okrog 5e danes zapojejo in zaigrajo. K temu glasbenemu delu pa je bilo potrebno dodati še pogovore z domačini in to smo storili ob po- moči lovarišice Zalike v prvi po- lovici meseca aprila. Sicer pa smo vsem Gornječevim dolžni iskreno zahvalo za pomoč in ^ostoljub- ' oost. ki smo je bili deležni že lani, - kose je Gomječev dom spremenil v improvizirani radijski studio v katerem smo posneli pevce ih muzikante. Ob našem obisku v Rotmanu in tudi skozi poslušarije prvega dela oddaje, smo vendarle nekoliko spoznali ljudi in življenje v tem gričevnatem svetu Slovenskih g(mc. Ceste — sedaj že prevozne, po zimi in ob močnem nalivu ta- . korekočodrcžejotc ljudi od sveta. Le pešje moMiče od hiše do hiše. do bliziajih Juršinc ali na dnigi strani do asfaltirane ceste, ki po- vezuje Poiensak s Ptujem. Veliko stareiših. osamyenih in tudi za delo še komajda ^losobnih IJ udi je ostalo med temi vinogradi m skopo ilovnato zemljo na nji- vah, ki jih Je potrebno skrimo obdelati, daje pozimi kaj v litru in na mizi. Vina je ImIo v lan^em letu kar precej. "Praviljo sicer, daje kislo, ker ga v večim niso doslaia- kali. moč m voljo za ddo pa ven- da, pa tUdI to. da je dan meiši, skrbi pozabljene in >t lažja za tiste, ki so ostali mnogi brez zakonskega iša in otrok. Otroci! Mladi so . v svet, zaposlilisose v Ptuju, Mariboru in drugih krajih. Vra- čajo se sicer, tudi ob sobotah in nedeljah pridejo, nato pa spet gredo. V Rotmanu, pravijo mu tudi Vinšak. je danes zgrajenih ob domačijan. veliko med njimi lih je bik) nekoč viničanj in so še danes pokrite s slamo, ze precej poči- tniških hišic — vikendov. Zgradili so lih tisti, ki jih je življenje od- peljalo v svet in vanje se bodo morda nekoč vrnili, tako vsaj upajo njihove matere in očetje. V teh dneh je tudi voda iz kra- jevnega vodovoda tista, ki jim bo življenje vsaj za eno breme nare- dila lažje in lepše. Ne bo potrebno več z vedricami ali škafl vgrabo po vodo. za ljudi in živino. Studenci — tisti redki, ki so ali pa mlake, poleti usahnejo in če bi se to 2%o- dilo še v sodih, bi človek težko vzdržal, sejal in oral. kopal gorico, dan za dnem le dajal in dajaL dobival pa bore malo. Da. Kotman je vas o kateri bomo govorili še to nedeljo, o njej bodo govorili ljudje, ki tod živijo, v besedi. f>esmi in glasbi. V nji- hovem in svojem imenu vas va- bimo k poslušanju, pa tudi v Vinšak vas naj zanese kdaj pot. Pravijo, da bodo kmalu odprli tam en neikdanji »vrh« za kmečki turizem, da bo kraj vendarle za^ živel in da fta bomo vsaj Ptujčani bolje spoznali. „^ Pevce smo ic praditeTai, naj danes še muzikante: harmonikarja — Jožeta Rimaija,BJe80fa sina Franca, ki igra klarinet in Franca Toplaka z bantonom. Foto: L Gam. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PTUJ Skrb za družabno življenje v ptujski občini je 18 samostoj- nih društev upokojencev, ki so po- vezana v občinsko zvezo društev upokojencev. Društev pa še niso ustanovili v Podlehniku, Zetalah in Deslmiku. V ptujskem društvu upokojencev, ki je najmočnejše društvo v občini, je včlanjenih ok- rog 1100 članov; njegova dejav- nost pa je v največji meii usmer- jena v družabno življenje član- stva. Za tekoče leto so planirali več eno in dvodnevnih izletov, dru- žabnih srečanj in trim akdj. ki jih organizirajo priložnostno. Prvi iz- let so imdi 13. aprila, obiskafi so Dolenjsko, Kozjansko in Zasavje. Že v mesecu maju ali juniju pa že- lijo obiskati hišo cvetja. Družabno življenje se odvija v klubskih {»"ostorih društva ' v Aškerčevi ulid. Ndcaj časa so ime- li tudi knjižnico, ki pa je Inla sla- bo obiskana, zato so knjige odsto- pili ljudski knjižnici, ki upokojen- cem izposoja knjige pod ugodnej- šimi pogoji. Zdo aktiven je njihov pevski zbor, ki se z uspehom ude- ležuje različnihh srečanj. 9. maja se bo udeležil področnega srečanja pevskh društev upokojencev, v ju- niju pa republiškega srečanja. Slovesno razvitje pionirskega prapora v petek dopoldan je bila v dvorani gasilskega doma v Le- skovcu prisrčna slovesnost, na kateri so se zbrali učenci osno- vne šole, predstavniki krajevne skupnosti. družbenopolitičnih organizacij in združenega dela, da bi skupaj prisostvovali slovesnosti ob razvitju novega |x€mirskega prapora in nanj pnpeh spominske trakove, zlate in srebrne zeblji3ce. Po tem. ko je zapel pevski zbor in kp smo skozi umetniško besedo spoznali življenjsko pot nera- združnih borcev za svobodo, za lepše ii. sreonejjše življenje vseh jugoslovanskih narodov in na- rodnosti — Josipa Broza Tita, Edvarda Kardelja in Borisa Ki- driča, so mladi spregovorili o svojem pionirskem odredu, ki so g9 ustanovili že v šolskem letu 1945/46. v času, ko so tudi pionirji prispevali velik delež pri obna- vljanju domovine. Patronat na leskovško osnovno šolo je pre- vzela TGA Boris Kidrič Kidriče- vo in tako leto za letom tudi fi- nančno pomagala pri aktivnosti ^niijev na tej ha oški osnovni Pionirji v Leskavcu so bili med tistimi redkimi v občini, ki so bili doslej brez svojega prapora. Razvili so ga lahko ob pomoči pokrovitelja Konference sindika- ta TGA Boris Kidrič Kidričevo in drugih, ki so tudi tokrat nesebično. (KisKOČili na pomoč. Leskovškij (Honiiji so se jim ob tej priložnostih - iskreno zahvalili, razveselili pa .sol se tudi čestitk svojih vrstnikov iz osnovnih šol Martin Kores v Podlehniku in Vidma pri Ptuju v katerih so jim zaželeli, da bi ostali dobri učenci in tovariši in da bi vesno izpolnjevali vse naloge pi-. onirske organizacije terneomajno hodili po poti tovariša Tita. mš >»o*i prapor pionirskega odreda Boris Kidrič OŠ Leskovcc Foto: F. LaBgerholc. Pred nami je novi prometni zakon Vsi udeleženci v prometu bodo morali v bodoče še bolj pozna prometne predpise, disciplino in prometno kulturo, če ne želijo priti n listo kršiteljev, zakaj organi prometne varnosti bodo morali biti vse bo budni. To je tudi nujno, saj smo prav zadnji čas priča vse številnejši] nesrečam, kjer na o^lah in v vozilih ugašajo življenja. Tudi v tečajih avto-moto šol polagajo prometni vzgoji in pozni vanju prometnih predpisov vse večjo skrb. Toje nujno, ker je treba že p; kandidatih za voznike motornih vozil treba storiti vse, da jim bo prc metno znanje in kultura prišla v zavest. Besedilo in posnetek: K. Zore Shšatdji tečaja pri AMD Kidričevo Več skrbi TVD Partizan Kidričevo za najmlajše v oddelku VVZ Kidričevo skrbijo za zdravo rekreacijo najmlajših, saj je treba že v rani mladosti vzgajati in krepili zdravo telo, da bo v njem tudi zdrav duh. Prav tu bi bilo treba več sodelovanja s TVD Partizan Kidričevo, če hočemo, da bomo imeli čim več aktivnih udeležencev v raznih discii^inah telesne vzgoje in športa. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Najmlapi iz oMe&a VVZ v Kidričevem pri vajah Odlov in premestitev ribjih mladic Znanoje, daje lansko jesen voda prebila nasip pri ribniku v Pacinju, zato je bilo treba tudi odloviti mladice krapov, žlojev, amurjev in še- nekaterih belic iz Ribnika v Pacinju v drugi. 3 km oddaljeni ribnik. Delo je zahtevno, saj ga je treba praviti v čim krajšem času. To nalogo so ribiči Ribiške družine Ptuj. pod vodstvom gospodarja in tajnika RD Ptuj v nedeljo 29. marca opravili nadvse uspešno. Odlovili in premestili so od 800 do 900 kg mladic. Vsi ribiči, ki so sodelovali pri akciji so se trudili in svoje delo pri odlovu mladic opravili kar najbolj odgovorno. S tem so znova potrdili, da RD Ptuj vlaga vso skrb za razvoj ribištva, kije tudi v tem. da bo v naših ribnikih kar največ rib. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Odiov mladic je zahtevno m te&o ddo • iit i, .t.^i-r, >s{i v posebej opremljen kombiKK Maribor apaCe Uspešno gasbeno srečanje mladih V Apačah na Dravskem polju so člani domačna šporln^ društva pripravili v nedeljo uspdo tekmo- vanje zabavno prireditev na kateri so nastopili mladi talenti iz Tmič, Jablan, Kidričevega, Cirkovc, Pol^ skave, Kungote, od Lovrenca, Apač in Polenšaka. Z glasbo in petjem so navdušfli številno občin- stvo, ki je dvorano v Apačah napolnilo že kmalu po osemnajsti uri, nato pa še dolgo v noč vztra- jalo ob mizah in prijetnih melodi- jah ansambla 6 MLADIH iz Mari- bora. Lahko bi rekli, da je bilo to srečanje že nekaka uvodna priredi- tev ob letošnji 10-letnid Športne- ga društva Apače, ki jo bodo — kot pravijo domačini, slovesno proslavili. Nastopajoče sta ocenjevali dve komisiji — strokovna in komiaja občinstva, ki sta svojo nalogo do- bro opravljali saj se ocene niso bi- stveno razlikovale, največ točk pa ■ so prinesle Ljubu Huzjanu iz Ki- i dričevega in ansanblu Poljub iz Jablan. Le točko manj je dobil an- sambel Zenit. Sicer pa je bilo razlike "med najboljšimi in ziidnje uvrščeno za 21 točk. Nedeljsko srečanje pevcev in muzikantov v Apačah na Drav- skem polju lahko štejejo med bolj- še prireditve te vrste, ki so bile v zadnjih nekaj letih organizirane v ptujski občini, priznanje pa gre tudi organizatorju, ki mu ni šlo samo za dohodek, s prizadevnostjo mu je uspelo zagotoviti tudi pri- merno kvahteto nastopajočih, pa tudi za pestrost programa, ki jc bil za večino gledalcev prijetno doži- vetje. . _ _ mS Na Boču so odcvetele velikonočnice Skupina ptujskih planincev je skupaj z dvema »lovcema« na planinske motive, v nedeljo 5. aprila odšla na Boč, da bi si tam ogledala, »lovci« pa tudi fotografirali takozvane »velikonočnice*. To so zelo lepe cvetice, ki rastejo pri nas samo na Boču. drugače pa le še na Kavkazu v Sovjetski zvezi. Letošnja rana pomladje tudi naravo prisilila,daje bolj pohitela. Na to zakonitost nismo računali, zato smo tudi zamudili, saj so »velikonočnice« že od- cvetele. Kljub temu pasmo še našli nekaj zapoznelih cvetov in pogled nanje nam Je potešil lakoto po lepi gmski flori. Planinci se pa dobro zaVedamo. kako je treba paziti na gorskecvelice.dajih pri občudovanju nepo^oduješ. razumljivo pa tudi je. da si ne zasluži imena planinca tisti, ki bi kako redko gorsko cvetico utigaL Fotografa tudi upata, da jima bodo barvni in dia posnetki teh lepih in redkih c\etic uspeli. Besedilo in posnetki: R. Rakuša Na poti na Boč, je na višini 550 metrov mali planinec — ciciban počil na skali, ki se imenuje Baba Skupna pta|sUplaMccv na klopi pri spomeniku NOB pod brunarico na Boču Turnir v malem nogometu »Turnišče 1981" Pred nedavnim so se pričeli turnirji v malem nogometu. V nedeljo 5. aprila so turnir pripravili člani NK TURNlSČE—78. Igralo se je za pokal KS Tunrišče. Tumirja se je udeležilo sedem ekip, kar pove, da je ta šport zelo pribljubljen. Na turnirju so lahko soddova- ti ie igrala, ki imajo stalno prebivališče na območja KS Turnišče. Ekipe so pokazale dobro disciplino in igro brez grobosti. Prvo mesto je osvojila ekipa Veteranov in tako prejela pokal KS Turnišče. Drugo mesto je osvojila ekipa NK Turnišče-78, tretje ekipa Disca, če- trto mesto ekipa pionirjev Turnišče, kar je bilo lepo . . d vse soddujoče, peto mesto je osvojila ^o G. D. Turnišče—Ptuj in sedmo mesto OOZSM Turnišče. Prve tri ekipe so prejele diplome, vse ostale pa priznanja za sodelovanje na turnirju. Turnir je potekal na nekdanjem igrišču Kmetijske šole TumSce, čeprav igrišče ni primerno za takšno vrsto nogometa. ?.e\)e, da bi zgradih novo asfaltno igrBoe. je velika med mladino in sami KS Turnišče. Rečeno je namreč, da bo KS dobila lepo urejen teren za rekradijo in tudi igrišči za nogomet in košarko. Upajmo, da bodo z dek>m kmalu pričeli in da ne bo ostalo le pri besedah in ždjah. ZB 12- NAŠI DOPISNIKI 16. april 1981- TEDNIK ORIENTACIJSKI POHOD V torek smo iz okrožnice izvedeli, da bo organiziran orientacijski pohod. V sredo smo se zbrali pred šolo ob pol deveti uri. Najprej smo dobili malico. Potem pa še namje tovarišica razdelila liste Na njihje bila narisana pot, kjer bomo hodili. Postavili smo se v vrsto. Pričeli smo hojo skozi vas in po travniku. Najprej smo se ustavili ob stari strugi Pesnice. Tam smo si ogledali ostanke starega mostu. Voda je bila zelo onesnažena. Tovarišica je dejala: »Voda je onesnažena, zato, ker spuščajo v njo odplake iz zavoda, šole in hlevov. Morali bi uporabljati čistilne naprave. »Ob strugi smo tudi videh podlesne vetrnice in močvirske tulipane. Nato smo odšli proti gozdu. Tam nam je tovarišica pokazala kompas. Potem smo odšli v globino gozda, kjer je bila ekipa prve pomoči. Sošolka Marjetka je imela poškodovano koleno, zato soji ga obvezali. Vsi smo to z zanimanjem opazovali. Od tam smo odšli po gozdu do travnika. Med potjo smo opazovali drevesa. Milan je naenkrat vzkliknil: »Glejte, sme!« Vsi smo se ozrli nazaj in videli tn lepe sme. Na travniku smo Igrali razne igre. Potem oa smo počasi odšU proti gradu in šoli. Pred šolo smo prispeli ob dvanajsti uri. Med p>otjo smo tudi ves čas natančno iinoStevali zahteve skice. Najbolj všeč mi je bilo vreme, sme in igrice. Domov sem prišla zelo izčrpana. Kljub temu sem bila zelo vesela in nasmejana. Erika Mar, 4/b, OS dr. Pranja Žgeča, Domava OBRAMBNI DAN Vsako leto do sedaj smo imeli na naši šoli tekmovanje v orienta- cijskem pohodu. Tudi to šolsko leto so tovariši učitelji organizirali tekmovanje take vrste. Učenci sedmih in osmih razredov smo se zbrali na rokometnem igrišču. Vsak razred je imel dve skupini — prvo in drugo. Tisti učenci, ki so imeli manj treme, so se segrevali, ostali pa čakali na start, ki je bil vsakih osem minut. Proga je bila dolga 4 km, vmes pa je bilo sedem postaj. Na prvi postaji smo določali višino nekega stebra, na drugi smo streljali z zračnimi puškami. Tretja postaja je bila precej oddaljena od druge in zato smo zasopihani in zmučeni začeli postavljati ovire proti napadu. Četrta postaja je bila namenjena za utrjevanje znanja iz SLO in prav tako tudi peta in šesta postaja. Zadnja, sedma postaja nas je čakala s testi iz prve pomoči in poškodovancem, ki smo ga morali hitro in pravilno obvezali. Po opravljeni sedmi — zadnji nalogi smo žejni, zmučeni in hkrati srečni pritekli skozi rokometni gol — cilj. Minule in naloge, ki smo jih opravljali na posameznih postajah, so nas delili po mestih. Prvo mesto so dosegli učenci L skupine 7/a razreda. Čeprav je bilo tekmovanje zelo napomo, smo bili kljub temu veseli, saj smo se naučili mnogo stvari, ki bi jih potrebovali ob raznih napadih. Dobro bi bilo. da bi tudj krajani imeli taka poučna tekmovanja, saj v izrednih slučajih, kot so desanti, pridejo prav. Rosanda Kneževič, 84: in Maja Mitrovič, 7/a, OŠ Boris Kidrič, Kidričevo POMLADNO POTOVANJE V četrtek, 12. marca smo poto- vali. Zjutraj smo malicali, ob 8. uri pa smo šli na avtobusno postajo. Prav tisti dan pa avtobus ni pripeljal. Odpravili smo se peš proti Majšperku. Med potjo smo si ogledali spomladanske cvetice. Nismo jih veliko trgali. Nabrali smo tudi zvončke, žafrane in tro- bentice. Sli smo do Preše, tam smo počakali na avtobus. Ko je pri- peljal, smo lepo vstopili, dečki so sedeli zadaj. Zelo so klepetali. Jaz sem sedela zraen Aleksandre, bilo je zelo lepo. Sonja Lampret, 2. r. OS Stoperce VELIKA PISANA CRKA T Ko smo obravnavali veliko pi- sano črko T, smo se spomnili na tovariša TITA. Težko nam je, ker ga ni več med nami. Še vedno se ga radi spominjamo. Bil je mnogo let naš dober voditelj. Zelo rad je bil med otroci, zato je ob vsakem obi- sku dobil največ cvetja od otrok. Ko bom velik, si zelo želim obiskr-ti njegov grob. Simon Rojko, 1. b. OŠ Markovci OBISKAL NAS JE ČAROVNIK V sredo sem mamici povedal, da nas bo obiskal čarovnik. Mamica mi je dala 15 din, da sem ga lahko šel gledat. Pri vhodu šole me je že pričakal Tinči. Rekel mi je, naj dam denar. Dal sem in šel v telovadnico. Najprej nam je predstavil Ca- rovno palčko. Čarovnik je rekel, da brez nje ne bi mogel čarati. Potem je tovarišico prosil za prstan. Tovarišica mu je dala prstan. Prstan je položil na ruto. Nato je poklical Sandija iz drugega razreda. Čarovnik mu je rekel, naj prime ruto in prstan. Sandi je prijel ruto in prstan. Čarovnik je ruto potrosil s čarovnim praškom in jo udaril s čarovno palčko. San- diju je rekel naj ruto odkrije. San- di je ruto odkril. V ruti ni bilo prstana. Potem je čarovnik vzel vrečko in jo dal Sandiju. Rekel mu je, naj vrvico odveze. Sandi je vrvico odvezal in v njej je bila manjša vrečka. Ko je to manjšo vrečko odvezal, je v njej bil pr- stan. Potem je čarovnik vzel obroče. Obroče je razdelil učencem. Štiri pa je obdržal. Obroče je tako hitro sklenil, da mi nismo tega videli. Nato je vzel dve škatlici. Rekel je, da sta v škatlici dva zajca. Rekel je tudi, da se bosta zamenjala. Potem je vzel škatlico. Pokazal nam je, da je prazna. Potem jo je udaril s čarovno palčko. Nato jo je odprl. V njej so bile zastavice. Mi smo se smejali in ploskali. Nato smo šli v razred veseli in smo se pogovarjali, kako je bilo zanimivo. Branko Zupane, 3/b, ' OSMajšperk NAŠ OBRAMBNI DAN Z intenzivnimi pripravami na obrambni daln smo začeli pred nekaj dnevi, tisti, ki pa sodelujemo pri obrambnem krožku, pa smo se pri- pravljali že dlje časa, oziroma se še pripravljamo na sodelovanje za občinsko tekmovanje SLO-ja. Obrambni dan, ki smo ga imeli na šoh je velikega pomena za usposabljanje mladine, saj bi tako v slučajo morebitnega napada na naš samoupravni, socialistični sistem, oziroma domovino vedeli, kaj namje storiti. Poznane pa so sedanje zaostrene mednarodne razmere in zato posvečamo veliko pozomost usposabljanju mladine na področju SLO- ja, z čimer izpolnjujemo naše zaobljube dane očetu naše socialistične samoupravne domovine — tovarišu Titu in bi v morebitni agresiji na našo domovino stopili v boj, seveda ne vsi z orožjem, saj vemo da ^ lah^ sovražniku upiramo tudi na druge načine. Tako smo se zbrali v četrtek, 9. aprila ob 7. uri zjutraj na na.šem šolskem igrišču, kjer smo se razvrstili po ekipah. Tovariš ravnatelj nam je spregovoril nekaj besed o konceptu SLO, nam zaželel veliko uspehov na tekmovaju. Prva ekipa je startala ob 8, uri. Že na igrišču jo je presenetila prva kontrolna točka, kjer se je vršilo streljanje z zračno puško in kjer so odgovarjali na vprašanja o puški M-84. Potem, ko so končali so pohiteli in kmalu .so nam izginili izpred oci. NaSa ekipa je odšla na ponod tretja po vrsti ob 9.30. Najprej smo dobili skico pohoda z navodili in potem smo šli streljat. Ko smo končali, smo pričeli teči in smo do druge kontrolne točke pritekli v borih 6 minutah. Tu smo odgovarjali na vprašanja iz topografije in reševali test iz topografskih znakov. Zopet smo pričeli teči in smo tekli vse do tretje kontrolne točke, kjer smo odgovariali na vprašanja iz kurirske službe in tajnosti. Od tod smo tekli po hribu navzdol in kaj kmalu prispeli do četrte kontrolne točke, kjer smo odgovarjali na vprašanja o protidesantni in protizračni obrambi. Zopet tek in v teku smo prispeli do pete kontrolne točke, kjer smo odgovarjali na vprašanja iz prve pomoči in izvedli tudi praktično vajo. Pred nami je bila zadnja kontrolna točka, kjer smo odgovarjali na vprašanja o protioklepni borbi ter o izvidništvu in obveščanju. Od tod smo se podali v tek pioti startu, kije bil hkrati cilj. Tekli smo ves čas in vsi potni ter utrujeni prispeli v cilj Oddali smo svoj karton s točkami, ki jih je bilo precej, saj sme skoraj na vsaki kontrolni točki dosegli maksimalno število točk ter čakali z nes- trpnostjo druge ekipe. Ko smo prispele na t ilj vse ekipe, smo počakali na rezultate. Čez nekaj časa so prišli učitelji z rezultati m snio se zopet postrojili po ekipah in prisluhnili razglasitvi rezultatov. Zasedli smo prvo mesto, s čimer smo osvojili prehodni pokal, na katerega smo bili vsekakor po- nosni, tesno za nami paje bila I. ekipa 8. b razreda. S tem tekmovanjem smo potrdili našo vdanost domovini in tovarišu Titu. saj smo ^e dosti naučili in obljubljamo, da se Somo še v naprej sposabljali- za obrambo naše ^^omovine, za katere t žrtvovalo med vojno življenje 1700000 ljudi in s katerih krvjo je piepojena cela naša domovina, ne tega krvnega davka ne smemo pozabiti in moramo v primeru morebitne agresije na našo domovino biti dostojni do vseh tistih, ki so za nas žrtvovali življenja in prelili svojo kri. Vsi ti so nas zavezali, da moramo biti vedno pripravlj ;ni za obrambo naše i lomovine in prav zato se vsi ravnamo po Titovem načelu: »Delajmo kot da sto let ne bo vojne, toda pripravljajmo se, kot da bi bila že jutri.« Prav s tem obrambnim dnevom smo uresničili oziroma uresniču- jemo to Titovo načelo. Milan Fridauer 8. a OŠ Maksa Bračiča Cirkulane PRVI ŠOPEK ZVONČKOV V petek sem šla s sošolko Petro na grad. Opazili sva, da so nerazcveteni zvončki. Ko sva šli naprej sva videli razcvetene. Razveselili sva se in jih nabrali. Imeli sva že velik šopek, ko sva šli domov. Razveselila sem mamo s šopkom zvončkov. Zvončke smo dali v vazo. Tako imamo sedaj v sobi pomlad. Tonja Neubauer, 2/a, OŠ Olga Meglic, Ptuj DELO MOJEGA OČETA Moj oče je po poklicu kovač. Zaposlen je v tovarni dušika Ruše. Vsako jutro ga ob pol štirih zbudi budilka. Ko se obleče in naje, gre na avtobus. Do Maribora se pelje z avtobusom, naprej pa z vlakom. Vsak dan se prevozi 96 kilometrov. Dela v karbid obratu, na vzdrže- vanju elektro peči. V tej tovarni je zaposleno preko 2 tisoč delavcev. Moj oče pravi, da je ta druga naj- večja tovarna v Jugoslaviji, po uporabi električne energije. Kljub težkemu in napornemu delu ni nikdar slabe volje. Vsak da se vrne zadovoljen in nasmejan. Tudi na domača dela ne pozabi. Posebno veselje ima z živino. Ko mu čas dopušča, posebno pozimi še dolgo v noč dela v garaži. Po- pravlja avtomobile ter druge kmetijske stroje in orodja. Poleg vsega tega še ima čas, da nama z bratom pogleda knjige in zvezke. Rad gleda televizijo in posluša ra- dio. Očeta imam rada, saj skrbi, da bi v naši družini bilo čim lepše. Zdenka Brumen, OŠ Trovska vas NAŠ SOŠOLEC TADEJ V eni izmed številk Tednika smo zagledali pismo strička urednika. Namenil ga je mladim dopisni- kom. Veseli smo, da nam je sve- toval, o čem naj pišerio. Pris- luhnili smo njegovim nasvetom in poskušali bomo upoštevati nj^ove želje. Na sestanku razredne skupnosti smo nazadnje razpravljali tudi o delu, življenju in disciplini v našem razredu. Skupno smo ugotovili, kateri učenci največkrat pozabljajo na svoje dolžnosti in kateii so tisti, ki so nam lahko za vzor. Člani dopisniškega kroška smo sklenili, da vam predstavimo našega dobre- ga sošolca. Ima črne lase, rjave oči in vitko postavo. \'edno je čist in lepo urejen. Zelo je prijazen ;>n sedi v predzadnji klopi. Vsi sošolci ga imajo radi, pomaga tudi tistim, ki se težje učijo. Je priden in vesten učenec: Nikoli ne pozabi na doma- čo nalogo in zamuja pouka. Med odmorom se redkokdaj lovi, med poukom pa le včasih poklepeta s sosedom. Tadaj ve, da je njegovo glavno delo učenje. Redno obisku- je tudi pevske vaje, saj ima dober posluh. Pri telovadbi je največkrat golman. Tudi tu se dobro odreže. Ko mu žoga včasih uide v gol, se mnogi jezijo, češ, da je on kriv. Ker imamo telovadbo skupaj z učenci 6. razreda, je težko ubraniti strele nasprotnikov. Hodi tudi k športnemu krožku. Tadaj igra tudi klarinet. Večkrat nam je že zaigral. Ker je vsestransko piizadeven učenec, ima vedenje V2omo. V naš'-m raz-^edu je poleg njega 5e več pridnih učencev. To so Vida, Andrej, Slavko, Darja, Mateja, Andreja. Sklenili smo, da jih bomo poskušali vsi posnemati. člani dop. drožka, 5. razred. Oš Fran c Osojnik, Ptuj NISEM STORIL PRAV Marsikdaj sem storil prenekatero neumnost. Strgal sem veliko hlač, pošvedral marsikateri čevelj, ušpičil mnogo prekrškov, toda vse le iz otroške prešemosti. Hudobije moje otroško srce ni poznalo, samo nagajal sem rad. Tudi za ubogljivost nisem imel ostrega posluha. Zato sem nekoč storil nekaj zelo grdega. Še danes, ko se spomnim na tisto dejanje, me pekli in mori vest. Bil je poldan, čas, ko je mamica pripravljala kosilo. Pridno je delala, jaz pa sem skakal sem in tja, kot da bi bil iz gume. Preslišal sem vse mamičine prošnje, da bi ji pomagal pri delu. Spet meje prosila: »Vzemi krpo in mi pomagaj prijeti kožico, ker je vroča.« »Ne morem,« sem ji zabrusil,* sama jo primi!« Mamica je nerodno prijela za ročaj in se polila z vročo mastjo. Zakričala je od bolečine. Prestrašil sem se in onemel gledal, kako soji po roki rasli mehurji kot gobe po dežju. Mamica meje žalostna pogle- dala, rekla pa ni besedice. Po licu soji drsele .solze. Sedel sem na stol, ■ ' ' ' ' 'aj se bo zgodilo. Nič. Tišina. Takrat sem se^ ker sem mamici prizadejal telesne bolečine.] MOJ BRATEC PETER Jaz imam samo enega bratca, ime mu je Peter. Ima sedem let in hodi v prvi razred. V šoli se pridno uči, skoraj vsak dan ima v zvezkih nekaj petič. Zelo rad čita knjige. Vsaki četrtek gre v šolsko knjižni- co, prinese si pravljico in jo večkrat prečita. Vedno sedi s kakšno knjigo v roki in jo čita. Če ga kdo kaj vpraša, sploh ne sliši. Zelo rad čita kavbojske romane in slikanice. Ko je bil majhen je hodil v vrtec. Zjutraj je vedno jokal, ko je moral iz postelje. Moj bratec ima zelo rad živali. Vedno vlači muco za rep in jo boža. Po gozdu opazuje ptičke in jih riše. Nekoč je Peter prišel iz gozda in je imel v žepu žabo. Mamica ga je zato nasekala po riti. Rad ima tovarišico in sošolce. Če je kdo bolan v razredu mi vedno pove. Takšen je moj bratec in jaz ga imam rad. Edvard Brgez, OŠ Majšperk, 3/b MOJ BRAl Moj brat je pri vojakih. Odšel je osmega oktobra lani. Vsem je bilo zelo težko tudi njemu, a ni hotel pokazati, bil je preveč ponosen, da je vojak. Zelo smo bili veseli, ko smo dobili prvo njegovo pismo. V pismu je pisalo, da je srečno prispel v Strumico. Dnevi so mu bili dolgi in mučni, vendar se je sedaj že privadil. Strumica je sedaj njegov drugi dom. Tam je spoznal tovariše s katerimi bo delil petnajst mesecev. Julija Kurbos, 3/r., OŠ Trnovska vas PREDSTAVUAM SE VAM Ime mi je izbral očka. Včasih ne bi bila rada Vesna, kaj drugega. Mamica pravi, da sem drobižek. Resnično ne jem rada. Posebno sovražim meso. Ponfri, o to pa, to! Zvrhan krožnik bi mi v najkrajšem času izginil v želodec. Oblečena sem rada lepo. A v pasu mi je vse preveliko. Ko si oblečem krilo pravi mamica, da sem taka, kot bi zobotrebec oblekel. No, zdaj že dobivam kilograme. Doma tudi pomagam mamici pri delu. Včasih pravi, da sem pridna kot mravljica, včasih pa pravi, da sem lenušček. Zadnjič sem grabljala in skoraj bi dobila žulj. V šoli dose- gam ' '•■ : r PADLA SEM V POTOK V nedeljo popoldne smo se odpravili: sestra Milica, brata Janez in Tonček in seveda jaz k potoku nabirat zvončkov. Morali smo priti čez potok, ker v naši stra- ni ni bilo zvončkov. Najprej je sko- čila čez potok sestra. Starejši brat je ostal na tej strani. Pograbil je mlajšega brata in ga podal čez po- tok ststri. Ta ga je prijela in srečno dvignila preko potoka. Tedaj sem bila na vrsti jaz. Ker sem malo težja, me sestra ni mogla obdržati in sem padla v potok. Bila sem mo- kra kot riba in še v čevljih sem imel- la polno vode. Potem smo nabrali zvončkov in se vrnili domov. Čez nekaj dni sem zbolela za angino, zato nisem mogla nekaj dni v šolo. Stanka Puklavec, 1. a OŠ Kog ŠPORTNI DAN Včeraj smo imeli športni dan. Imeli smo spomladanski kros. Pro- ga je bila dolga. Na znak tovarišice smo začeli teči. Z uspehom nisem bila zadovoljna. Bila sem med zad- njimi. Ko je bil kros končan, smo odšli v šolo. Tam smo imeli malico, pozneje pa še kosilo. Lidija Kodrič, 1. b. OŠ Markovci TO SEM JAZ Ime mi je Danijel. Imam črne oči in rjave lase. Tehtam 24 kg. Kad hodim v šolo. Zelo rad se učim. Najraje računam, pa tudi vse ostalo mi je v šoli všeč. Rad se razjezim na bratca. Danijel šalamon, l/a, OŠ Olga Meglic Ptuj OBČUTEK KRIVDE Nekoč sem si zaželel dve udomačeni sovi, zato sem pridno stikal za ptičjimi gnezdi. Ko je to ugotovila moja mama, je bila ogorčena. Rada ima živah, še posebno ptiče, zato ne dovoljuje, da bi jim kdo kratil svobodo. KadarkoU sem odhajal v gozd, meje opozarjala: »Ne stikaj za gnezdi!« Toda moja želja je bila močnejša od strahu pred mamo. Bilo je toplo popoldne, ko sem se spet napotil v bližnji gozd. Opazoval sem ptiče in iskal vrhove dreves. Nenadoma sem zagledal, da je nekaj smuknilo v drevesno duplo. Slekel sem jopič in splezal do dupline, v kateri sem našel dve mladi sovi. Vzel sem ju iz gnezda in ju odnesel domov. Ker doma nihče ni smel vedeti za to dejanje, sem ju skril v staro kletko na podstrešju. Ptičkoma sem dal zrnja in vode. Ničesar se nista dotaknila ne prvi ne drugi dan. Zaradi tega sem bil zelo zaskrbljen. Upal sem, da se bosta sovici pomirili in začeli jesti in piti. Mojo skrb je opazila tudi mama in vprašala, kaj je z menoj. »Nič. Kaj bi bilo?« sem odvrnil. Ko sem tretji dan spet skrivaj odšel na podstrešje, sem se hudo ira.vl; sovi H'^?^"')' N'r-'h.^o sta ležali .', ^'d '.limi k'itinčki in OB POTOKU V ponedeljek smo si ogledali po- tok, ki teče po strugi. Naš potok se imenuje Skralška. Na njegovem levem in desnem bregu rastejo drevesa, grmovje, trava in cvetice. Ob potoku cvetijo zvončki, trobentice in hiacinte, ki smo jih tu- di nabrali. Živali v vodi in ob poto- ku so 'ribe, raki, črvi in ličinke. Brskali smo po blatu in pod kame- njem, kjer so bile postranice in pijavke. Najbolj zanimiva žival je zame riba. Potem smo šli domov, med potjo smo videli race in racma- ne. Lepši mi je bil racman. Aleksandra Jemeišek, 2. r. OS Stoperce MOJ ATA Mojemu atu je ime Franc. Star je 40 let. Ima kostanjeve lase in sive oči, je ddavec. Domov se vrača vsaki petek zvečer. Ko pride do- mov, sva s sestro zdo vesdi, ker na- ma vedno kaj prinese. Vesela sem, ko smo vsi skupaj. Irena LovrenčiC, Oš Vitomard POMLAD PRI NAS Tudi v našo vas je prišla pomlad. Cvetice so začele cveteti, drevje ze- leni. Slive in breskve že cvetijo. Ptice selivke se vračajo iz južnih, krajev. Ko sem šla od babice, sem videla štorkljo, ki si je spletala gnezdo na starem dimniku. Vsako jutro me prebudi petje ptic v našem sadovnjaku. Ljudje že zgodaj zju- traj hitijo na polja. Gozdne in polj- ske živali niso več lačne. Tudi lisice, ki je hodila pozimi v sosedov kur- nik, ni več blizu. Pomladi sem zelo vesela, ker sem lahko vsak dan zunaj in se igram v sadovnjaku in na trati. Valerija Ilešič, OS Vitomard BILA SEM V SADOVNJAKU Včeraj smo bili na učnem spre- hodu v sadovnjaku. Drevesa že cvetijo, sadjarji obrezujejo bolne in suhe veje. Sadovnjak uničujejo raz- ni škodljiva. Ptički pomagajo sadjarjem, ker pojedo škodljivce. Čebele oprašijo cvetove. Če sadjar- ji vse leto delajo, jim obrodi dober pridelek. Nepričakovano je začelo deževati in morali smo predčasno domov. Romana Ercegovič, 2. a OŠ Olga Meglic SPREHOD OB DRAVI V ponedeljek smo šh na sprehod k reki Dravi. Ob Dravi je velik park. Tam rastejo visoka drevesa. V parku je otroško igrišče okrasne gredice in poti za sprehajanje. Reka Drava je zelo globoka, in umazana, čez reko Dravo sta zgrajena dva mostova. Ob Dravi stoji star stolp. V stolpu je muzej. Zraven stolpa stoji spomenik na- rodnemu herojii Dušanu Kvedru. Lovec v gozdu, linorez, Slavko Cucek, 6. d OŠ Tone Žnidarič Ptuj TEDNIK - 16.apriM981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Ptuj-Unior7:l (4:1) Nogomclaši Pluja so v nedeljo popoldan na stadionu Drava okrog 150 gledalcem pripravili pravo revijo zadttkov. Srečanje je bilo pri- vlačno, vodil pa gaje Vereš iz Bakovc. Ž«-'y 18. minuti so domačini vodili s 3:0. Prvi zadetek je po akciji Kranjca in Čeha dosegel Radolič, drugega Igranje, kije nato po dobrem predložku Radoliča tretjič zatresel mrežo gostov. Za lem so gostje dokaj uredili svoje vrste in v 27. minuti je Penič presenetil domačo obrambo. Po številnih priložnostih j« Radolič v zadnji niinuti prvega polčasa povišal na 4:1. Isti igralec je v 48. minuti do.segel SVOJ tretji in štiri minute pred koncem še četrti zadetek in šesti za Ptuj. Končni rezultat je minuto kasneje z 1 l-m postavil'Vogrinec. Ptujčani so večji del srečanja igrali zelo zavzeto, si priigrali še najmanj 10 lepih priložnosti, ki pa jih na srečo gostov niso uspeli izkoristiti. Pohvaliti velja vse igralce, izpostaviti pa odličnega Krajnca. razpoloženega strelca Radoliča in organizatorja igre Čeha. Ob koncu tedna čaka nogometaše Ptuja dvojni program. V .soboto se bodo v gosteh pomerili s Savinjsko, dan kasneje, torej v nedeljo 19. aprila pa se bodo v Ptuju pomerili z drugouvrščenim Kovinarjem. Srečanje se bo pričelo ob 16.15. Pred srečanjem članov Ptuja in Uniorja so mladinci Drave z dvema zadetkoma Metličarja in enim Kosensburgerja s 3:0 premagali mladince Pravinje iz Slovenskih Konjic. I. kotar Tekmovanje v gimnastiki TVD Partizan Ptuj sekcija za giumastiko je v soboto dopoldan v telovadnici osnovne šole Franc Osojnik izvedla društveno izbirno tek- movanje za formiranje selekcij. Nastopilo je 25 mladih lelovadk. ki so dosedaj vadile le enkrat tedensko, verjetno pa bo zaradi težav s pro- storom takt) tudi v prihodnje. V prvo selekcijo so se uvrstile: Saša Peharda, Ncva Nahberger. Natalija Plainšek. Snežana Šoba. Vesna Skerlovnik in Avrelija (lOjkovič; v drugo, kvalitetnejšo, pa: Nataša Koltak. Barbara Lepej. Valerija Solina. Valerija Perko, Sabina Osterc m Anastazija Šnajder. I) Klajnšek Branik-Drava 10:16(3:6) ( lanicc rokciiiictncga kluba Diava so \ soboto /\ečcr dnsegle pomembno zmago po neuspehu v Veliki Polani in tesni zmagi proti Ilasu. Zmagy Ptujčank. ki so znova nastopile brez Černetove. Ivančičeve. Vršičeve in Rimelejeve. jc popolnoma zaslužena in dosežena z veliko borbenosti in želje za uspehom. Tokrat se je kot strelka izkazala Vičarjeva. dose&la je 7 zadetkov, net jih ie prispevala Mumlekov i. tri Novakova in enega Lepejeva. Svoj delež pa so prispevale tudi vratarki Sitscnlrei in 1 arič ter igralke Kelenc. Galun. Kmeiec in Gomilšek. Srečanje sla pred 100 bučnimi in nesramnimi gledalci zelo dobro vodila Dolgo\ (Murska Sobota) in Mundjar (Ljutt)mcr). kar sla potrdila tudi deiegal Bukovec iz Celja in domači trener Petrt)vič. Drava je sedaj druga za Mlinotesiom. v st)boto pa se bo v Ljubljani pomerila s Slovanom. I. kotar Sava-Ptuj 90:49 (59:26) Plujčanke st> po pričakovanju izgubile v Kranju. Sava. ki je v republiški ligi brez prave konkurence, je zmagala zanesljivo. Točke za Ptuj so dosegle: Vogrinec 24. Majda Sirec 8. Dobrijevič 6. Jelka Sirec in Pcirt)vič po 4 in Horvat 3. Po tem porazu in izidih na ostalih srečanjih so Plujčanke od zadnjeuvrščene Libele in Kopra boljše le še za dve točki. Zato se morajo do sobote, ko se bodo na domačem parketu pomerile s Koprom, dobro pripraviti. I. kotar Ptujski ekipi v potfinalu v nedeljo |c bil \ špt)rtni dvorani .Mladika Oetrlfinalni turnir pi- onirskih ekip v lelošnjem festivalu košarke v Sloveniji. Nastopile so selekcije starejših pionirk i pionirjev Ptuja. Maribora in Murske Sobote. Pri starejših pionirkah so bili doseženi naslednji izidi: Maribor — Ptuj 35:21. Maribor — Murska Sobotav39:31 in Ptuj — Murska Sobota 72:16; pri starejših pionirjih: Maribor— Ptuj 50:49. Maribor— Murska Sobota 83:43 in Ptuj — Murska Sobota 79:37. Vrstni red je pri dekletih in fantih enak: I. Maribor, 2. Ptuj in 3. Murska Sobota. V republiški polfinalesta se uvrstili obe ekipi Maribora in Pluja. Med dekleti Ptuja sta največ točk dosculi Kornikova in Pajenkova, pri fantih pa Komik in Damiš. M G, Priznanje za Ines Černe Slovenski Inladlll^kl icdnik .Mladina je izvedel akcijo Izbiramo najboljšega mladega slovenskega športnika in športnico. Bralci so z glasovanjem izbrali veliko mladih športnikov. Veliko priznanje je dobila tudi članica Rokometnega kluba Drava Ines Černe, ki si je skupaj z Natašo Scliškar in Bojano Dornig razdelila mesta od I do 3. Pcxlelitev priznanj je bila v Murski Soboti. Ines paje priznanje prejela na orto- pedskem oddelku mariborske bolnice, kjerse trenutno zdravi. Pri fantih so priznanja dobili Marko Slavič, Primož Ulaga in Štefan Varga. D. Klajnšek Kampuševa v finalu SRS Teknn)vanja ekip ŠŠD osnovnih šol. ki jc bilo na Jesenicah, .so se udeležili ludi igralke in igralci namiznega tenisa iz tekmovalne skupnosti Ruj. Ormož. Slovenska Bistrica. Bilo^je istočasno kol klubsko in kot šolsko (ŠŠD). Največji uspeh je dosegla Tamara Kampuš. ki seje uvrstila v finale. Tu jo je premagala tretja jugoslovanska mladinka Vesna Ojstršek z 2:1. V dvojicah sta Tamara Kampuš in Sonja Marinkovič osvojili zelo dobro tretje mesto. -v ■ • Z. Marinkovič Sodelovanje z zamejci Prijateljske vcziNTK Petovia z na.Šimi rojaki iz Sel na avstrijskem Koroškem potrjujejo na večkratnih srečanjih, na katerih izmenjujejo izkušnje in merijo moči. Tako .so v začetku meseca slovenski zamejski športniki obiskali Ptuj in se pomerili s tekmovalci in tekmovalkami domačega namiznoleniškega klulja. Pri mpških .so zmagali domačini, pri ženskah"pag..Mjc, ' j Marinkovič Tečaj za nogometne sodnike Ptujski nogometni sodniki so nam sporočili, da do 25. aprila spre- jemajo prijave tistih, ki bi želeli postati nogometni sodniki. Prijave pošljite sodniški organizaciji, Plctarska 3. 1 Nastopi kadetov Aluminija Kadeli NK Aluminij so na minulih srečanjih najprej premagali Maribor (2:1). nato v gosteh Dravinjo (3:2) in doma izgubili z Železni- čarjem (1:3). D. Klajn.šek Za prehodni pokal CSUI Rezultati tekmovanja v streljanju z zračno puško za prehodni pokSl Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, ki je bilo 9. aprila na strelišču občinske strelske zveze. Tekmovanje .so organizirali učenci strelskega društva pod vod- stvom mentorja Milana Ljubeč s podporo vodstva CSUI. Posamezniki: fanlje: DarkoJazbec. 179 krogov (2. letnik gimnazije). Franc Muzek. 172 krogov (1. letnik POP kovinarske). Rean Bezjak, 171 krogov (I. letnik Strojno tehnične šole). Vlado Selinšek, 167 krogov (3. letnik kovinarske). Zvonko Ferčič. 166 krogov (I. letnik STŠ). Dekleta: Viktorija Kolarič. 155 krogov (4. letnik gimnazije) Marjeta Žlahtič. 151 krogov (2. letnik gimnazije). Tina Perko. 149 (I. letnik gimnazije): Jožica Fridaver. 139 krogov. (1. let CjUŠ): Andreja C^apuder. T28 krogov (3. letnik gimnazije); Fkipe (streljale so v mešani sesjLavi): 2. letnik gimnazije 794 krogov; 4. letnik gimnazije 741 krogov: 1. leinik gimnazije 717 krogov; I. letnik kovinarske 698 krogov: I. leinik STŠ 694 krogov. AK PTUJ ZMAGOVALEC ČETVERGBOJA V MURSKI SOBOTI V soboto, 11. aprila je bilo v Murski Soboti tradicionalno tekmovanje štirih dolin, katere nastopajo pod imeni Pomurje, Koroška, Šale- ška dolina in Ptujsko polje. Tekmovanje je slu- žilo hkrati kot otvoritveni miting klubov iz na- štetih območij. To tekmovanje bi moralo biti že v mesecu oktobru 1980, vendar je odpadlo za- radi poplavljenega igrišča v Murski Soboti in bo v letošnji sezoni še eno tokrat v Ptuju. Omeniti velja še propozicije, katere so se razširile še na pionirje in pionirke, tako da nastopajo člani in članice s po dvema tekmovalcema, pionirji ter pionirke pa po z enim nastopajočim v disciplini. Ekipa Ptuja je nastopila izredno pomlajena, saj precej članov služi vojaški rok, tako Miki Prstec (ki aktivno trenira in se pripravlja na, armijsko prvenstvo), nadalje Slavko Feguš in Stanko Hauptman ter Niko Makovecki, ki je poškodovan. V članski konkurenci je bil iz- redno uspešen Dušan Koren kakor tudi Oliver Sirec, Mirko Vindiš, Franc Zupanič in ostali. Med članicami je prav tako bila izredno uspešna Marija Vindiš, Vesna Carli, Marija Tili, Sonja Pajenk, Marija Šešerko, Marica Hameršak, Smiljena Babic in ostale. Med pionirji velja posebno poudariti mladega Damirja Klariča, med pionirkami pa prav vse nastopajoče. Tekmovališče v Murski Soboti je klasično in ne omogoča boljših dosežkov. Rezuhati članov: 100 m — 1. mesto Dušan Koren 11,2 s; 4. mesto-Oliver Sirec 12,2 s. 400 m — 1. mesto Oto Fijavž (Vel.) 55,3 s; 5. mesto Ivan Stebih 58,8 s; 6. mesto Peter Horvat 59,8 s; 1500 m — 4. mesto Mirko Vindiš, 7. mesto Bojan Mihelač (izven Branko Krošl). 3000 m — 1. mesto Stanko Miklavžina (Vel.) 8:47,5; 4. mesto Franc Zupanič 9:17,4; 5. mesto Alojz Le- bar 9:31,0. Daljina: 1. mesto Mitja Kadiš (Kor.) 6,46 m, 3. mesto Oliver Sirec 5,80 m; 7. mesto Ivan Kuhar 5,40 m. Višina: 1. mesto Dušan Str- ničnik (Kor.) 185 cm; 2. mesto Dušan Koren 185 cm; 4. mesto Zlatko Marčič 175 cm. Kro- gla: 1. mesto Aleš Jug (Vel.) 11,45 m; 3. mesto Bojan Klinkon 11,12 m; 7. mesto Branko Čeh 9,64 m 4 x 100 m: Ptuj (Koren, Marčič, Kova- čič. Sirec) 1. mesto. ( lanice: 100 m — 1. mesto Jasmina Majhen (Vel.) 13,3 s; 5. mesto Urška Kerbler 14.1 s; 6. mesto Nada Bolcar 14,2 s; 400 m: 1. mesto Jasmina Majhen (Vel) 63,4 s; 2. mesto Marica Hameršak 64,5; 6. mesto Zdenka Topolovec 66,2 s; 800 m — 1. mesto Marija Vindiš 2:28,2 s, 2. mesto Marija Tili 2:30,9 s. Višina — 1. mesto Tanja Lihteneger (Kor.) 155 cm, 2. mesto Sonja Pajenk 155 cm; 4. mesto Milena Bele 14,5 cm; Daljina: 1. mesto Vesna Carli 495 cm, 3. mesto Marija Šešerko 470 cm; Disk: 1. mesto Metka Bertalanič (Pom.) 31,34 m; 4. mesto Smiljana Babic, 6. mesto Breda Zadravec; Kro- gla: 1. mesto Mateja Ježovnik (Vel.), 10,14 m, 3. mesto Smiljana Bab'č 8, 86 m, 5. mesto Bre- da Zadravec, 7,96 m. Štafeta 4 x 100 m: 1. mesto Šaleška dolina, 3. mesto Ptuj (Bolcar, Kerbler, Šešerko, Carli). Pionirji: 100 m: 1. mesto Tone Založnik (Vel.) 12.2 s, 4. mesto Andrej Mesaric 12,8 s. 800 m — mesto Niko Koršic (Pom) 2:21,9; 3. mesto Slavko Novak 2:24,6. Daljina: 1. mesto Vito Ši- ftar (Pom.) 574 cm; 3. mesto Vlado Plohi 526 cm. Krogla (5 kg): 1. mesto Dušan Sukar (Pom.) 11,45 m, 2. mesto Damir Klarič jO,63 m. Pionirke: 100 m — 1. mesto Nataša Krenker -(Vel) 13,8 s, 2. mesto Simona Konig 14,4 s; 600 m: 1. mesto Danica Hameršak 1:51,1; Daljina: 1. mesto Helena Kramberger 455 cm; Krogla (3 kg): 1. mesto Darja Kojc 9,46 m. Končni vrstni red: Ptuj 183,5 točk. Koroška 178 točk. Šaleška (Velenje) 169,5 točk in Pomurje 113 točk. B. Klinkon POSVET O TELESNI KULTURI Zaključki za razpravo Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj sta v torek 7. aprila iz- vedli posvet s predstavniki osno- vnih telesnokulturnih organizacij. Beseda je bila o predlogu zaklju- čkov seminarja o telesni kulturi, ki je bil ob proglasitvi najboljših športnic, športnikov in ekip v Cen- tru srednjega usmerjenega izo- braževanja. V telesni kuKuri na- daljujejo z metodo dela, ki bi naj pred odločitvami nadaljnega dela dala ustrezne usmeritve, dogovor- jene in usklajene z mnenji izvajal- cev. Tokratni posvet je bil del te aktivnosti. Preden zapišemo mne- nja s posveta je prav, da objavimo predlog zaključkov seminarja. 1. Samoupravna organiziranost in delegatski sistem a) Ugotovitve o delegatskem sistemu se ponavljajo, saj smo se z njimi srečevali v minulem manda- tnem obdobju. b) Pri novem samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Telesno- kulturne skupnosti občine Ptuj in statutu predlagamo: — da se zmanjša število delegatskih mest v skupščini skupnosti — pri sestavi organov skupnosti upoštevati določila samoupravnih aktov, posebno pozornost pa posvetiti kadrovskim predpripra- vam za nove volitve, upoštevaje interes in sposobnost delegatov — strogo razmejiti dejavnost interesne skupnosti in ZTKO — gradiva za informiranje je dovolj, lahko se zmanjša obseg — skupščine bodo sklicane kvartalno in to v času, kot je obi- čajno v drugih skupnostih — v zvezi z reorganizacijo skupnosti bomo navezali stalne stike z delegacijami za delegiranje delegatov v skupščino TKS Ptuj. 2. Dejavnost telesne kulture in organiziranost ZTKO — kadrovsko izpopolniti skup- ščino in organe Z.TKO — v delo ZTKO pritegniti več strokovnih delavcev in jih primerno stimulirati — ZTKO mora postati nosilec množičnosti, športne rekreacije in selektivnega športa — v tej smeri je potrebno urediti samoupravne akte in najti primer- ne organizacijske rešitve. 3. Objekti ZTKO in TKS morata najti skupno rešitev v prenosu objektov v okvir samostojnega zavoda ali ZTKO. Konkreten predlog pripravi iniciativni odbor — rok 3 mesece. Ker je objekt v Kidričevem v upravljanju KS Kidričevo, bo v bodoče udeležba pri financiranju po enakih kriterijih kot v ostalih krajevnih skupnostih. 4. financiranje dejavnosti Dejavnost telesne kulture se po sprejetih sklepih o prioritetah iz leta 1976 ne bo več financirala. financirali bomo: množičnost, športno rekreacijo in selektivni šport. Viri sredstev: 1. Prek neposredne svobodne menjave dela (z udeležbo neposrednih uporabnikov — obča- ni, OZD, KS, vstopnino, članari- no, reklamo ipd.) 2. Po SIS za telesno kulturo prek posredne svobodne menjave dela (združevanje sredstev po prispevni stopnji). V okviru teh sredstev (pod 2) bomo financirali: a) množičnost (enkratne množi- čne akcije — nosilci so ZTKO in drugi dejavniki kot so šole, kraje- vne skupnosti, vrtci, OO ZSMS itd.) b) športno rekreacijo — organi- zirajo in izvajajo rckreativci sami, TKS v okviru možnosti zagotavlja pogoje po enotnih kriterijih (delna pomoč pri vzdrževanju objektov) c) selektivni šport — sofinanciraH bomo samo piramidialni sistem, ki zagotavlja kvaliteto določene dejavnosti (pionirska, mladinska šola in tekmovalni sistem), ki smi- selno in strokovno opravičujejo nivo kvalitete. V srednjeročnem planu bomo ob upoštevanju interesa združevalcev sredstev, tradicije, strokovnih ka- drov, nivoja tekmovanja, pogojev /a vadbo, zahtev po finančnih sredstvih, deleža lastnih sredstev, psihofizičnih lastnosti tekmovalcev — finančno podpirali naslednje panoge: rokomet (moški in žen- ske), nogomet (5. selekcija), atleti- ka (individualno moški in ženske), strelstvo, košarka, namizni tenis, šah, plavanje, jugo, boks (indivi- dualno), letalstvo, karting in molokros, tenis in kegljanje. Delež združenih sredstev bomo namenili /a specifične organi/.acije (planin- stvo, taborništvo, invalidski šport). O icm predlogu zaključkov, ob dodatnem gradivu (udeleženci so ga prejeli tik pred posvetom), je bila beseda na torkovem posvetu v domu I rane Kramberger. V uvodu jc predsednik skupščine TKS občine Ptuj Zvone Masten poudaril, da moramo v množi- čnost in rekreacijo vključiti čimveč delovnih ljudi in občanov — glede na širši in ne interes f)osamezni- kov, preveriti potrošnjo sredstev ter več razpravljati o vsebini in iz- vedbi programov. Zato so posveti ena izmed dobrodošlih oblik pri- dobivanja mnenj in staHšč. Udeleženci so se strinjali s predlogom zaključkov o samo- upravni organiziranosti in delegatskem sistemu. Pri obravna- vi dejavnosti so opozorili na mesto in vlogo Telesnovzgojnih društev Partizan in šolskih .športnih dru- štev. O vzdrževanju objektov so trije predlogi, tretji je ta, da bi vzdrževanje sprejeli izvajalci, ki določene objekte uporabljajo. Naloga iniciativnega odbora ostaja. Udeleženci pa so izpostavili problem vzdrževanja objektov v zunanjih krajevnih skupnostih (Ki- dričevo, Markovci), ki ob se- danjem načinu niso v enakopravnem položaju, kljub delnemu sofinanciranju vzdrže- vanja. Zato je bilo veliko besed o predlaganem načinu sofinanciranja dejavnosti v krajevnih skupnostih (\sakci bi prejela 10 tisoč din). Dogovorjeni so tudi financiranje in viri sredstev, razprava o finan- čnem podpiranju posameznih športnih panog pa ni dala rezul- tata. Tega pred posvetom tudi nismo pričakovali. Prioriteto panog bi naj po nekaterih predlo- gih odločilo združeno delo, drugi pa so menili, da mora biti predlog /a razpravo med delavci pripra- vljen na strokovnih temeljih. Ne- sporno je tudi, da bomo morali več pozornosti posvetiti množično- sti in rekreaciji. Tako je tudi dogovorjeno kaj je množičnost, športna rekreacija in selektivni šport. Udeleženci so pričakovali, da bo na posvetu tudi predlog o razdeli- tvi finančnih sredstev za dejavnost, predstavniki skupnosti pa„ da se bomo na posvetu dogovorih o kriterijih. Vendar tokrat ni šlo. Zato bo prihodnji posvet (še v tem mesecu) namenjen predlogu razdelitve sredstev za dejavnost — ta bo pripravljen podobno kot v minulem letu. Nekateri ucleleženci posveta so bili nad razpravo in mnenji razo- čarani — največ po posvetu. Ven- dar pa je nedvomno pokazala, da so takšni posveti še kako dobrodo- šli. Pričakujemo, da jih bo v pri- hodnje več — ne v okviru interesne skupnosti, temveč v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij! I. kotar Vzdrževanje objektov ni zadovoljivo — športni stadion Drava (foto I. kotar) SKL - VZHOD - MOŠKI KK Ptuj-KKZlatorog 78:82 (32:45) Dvorana: Mladika, gledalcev 100, sodnika: Tkavc—Markovci Rappl— M. Sobota. KK Pt'uj: Filipič IS, Šeruga, Petek B., Reš, Marčič28^ Vrančič. Komel. Cobelj 15. Kotnik. Frbus. Dobrijevič 4. Musč B. KK Zlatorotj Lesiak 6. Pužin 30. Ulaga 12. Piccj. Bartok. Karlatec 2. Zupan 17. Rezec 2. Lapornik 8. Žemljic 2. Tokrat so košarkarji Ptuja izgubiii z arugouvrščeno ekipo Ztato- roga. zlasti zaradi izredno slabe igre v prvem polčasu. V tem delu igre' so igrali slabo v t)brambi. ker ni bilo skoka na odbite žoge.tako so igralci Zlaloroga preprečili hitro igro Ptuja, ki je bTlo glavno orožje po zamisU trenerja. Nato so poskušali igrati preko centrov, kar pa tudi ni uspelo, zaradi dobre igre gostov v obrambi. Drugi polčas paje povsem pripadel dorpačim. saj so razliko 17 točk za goste v 10. minuli drugega polčasa dohiteli in povedali 4 točke. Nato so se ekipe menjavale v vodstvu,ob koncu pa so bili bolj zbrani gostje, ki so manj komentirali odločitve sodnikov kot domačini. Ciosije so zasluženo zmagali, čeprav s pomočjo sodnikov. ki sla srečanje komaj pripeljala do konca in z nerazumljivimi odločitvami prispevala k »vročemu« ozračju. Še nekaj besed ob koncu prvenstva. Zastavljeni cilj pred prven- stvom ekipe K K Ptuj v zgornji del lestvice, je bil previsoko zastavljen, saj seje že v začetku prvenstva pokazalo, daje bila ekipa najmlajša (premalo izkušena), starejši igralci pa so imeli preveč obveznosti v privatnem življenju pa ludi poškodbe so naredile svoje. Vsekakor pa soigralci sedanje ekipe bili spodobni doseči kaj več kot zadnje mesto z osvojenimi 6 točkami vzhodne SK L. saj ekipa z najvišjimi i igralci v ligi ni v niii eni tekmi igrala podrejene vloge. Tekme ,so bilej izgubljene v času 2-3 minul analize po prvenstvu pa bodo pokazale. kaj| je bilo temu vzrok. -i Ta neuspeh članske ekipe ni pravi prikaz dela v KK Ptuj (članska] ekipa t>braz kluba), saj vemo. da strokov no delo. ki je zastavljeno v klubu j bo s časom pokazalo prav e rezultate. i M.Ziatkoi 14-ZA RAZVEDRILO 16.aprlM981 TEDBriK doz' -m.;^. od 21. 3. do 20. 4 2ENSKA: Vi ste prava vede- ževalka. Ljudem niste prihranili miru. Ne brskajte po njihovi pre- tekk>sti, ne po njihovi sedanjosti. Raje vplivajte na njih pomirje- valno. Hvaležni vam bodo. MOŠKI: Ne kupujte več knjig. Ne boste zmogli poravnati dolgove. Sledil bo opomin. Po- ravnajte ga takoj. ____ od 20. 4. do 20. 5. ŽENSKA: Ne verjamite pri- jateljicam. Vaš mož je dobričina. Ena od njih vam ga želi speljati. Zlagala se vam bo, da jo je zasledoval in celo osvajal. MOSKI: Dobili boste vročino in prehlad. Pojdite k zdravniku dru- gače boste obležali v postelji. Hčerka vas bo otnskala. Prijetna novica. od 21. 5. do 21. 6. ZENSKA: Prepir je že za vama. Se vedno kuhate mulo. Oprostite mu, ne bo vas več pustil same. Nedeljski sftrehod vam bo dobro del. Pojdita skupaj z otrokom. MOŠKI: Imate srečo v ljubezni, na loteriji ne. Ce boste pametni, boste izredno srečni. Ne igrajte. Živite sproščeno. Nič niste zamudili. _ od 22. 6. do 22. 7. ŽENSKA: Le kaj vam je. De- nar. Povsod ga je premalo. Ne prepirajte se zaradi njega. Potrpite in vse bo spet dobro. MOŠKI: Ne vozite hitio. Miličnik vas bo ustavil in plačali boste kazen. Bodite bolj strpni. V torek pismo. V ponedeljek prepir s t^nico. od 23. 7. do 23. t. ŽENSKA: Bodite bolj previdni pri prečkanju ceste, zlasti v četr- tek. Ne pozabite na prehod za pešce. Na cesti ne iščite bUžnjice. Sprejmite povabilo na kavico. MOŠKI: Ali nosite s seboj oseb- no izkaznico? Ne? Potem je doma ne puščajte. Imejte jo seboj. Ce ne, boste denarno kaznovani. od 24. 8. do 23. S ŽENSKA: Vam je dolgč,; Pojdite v cirkus sami. Pustile svojega moža kar doma. Drugače vas bo spravil v zadrego tudi tam. MOŠKI: Cas hitro beži. Izbi- rate, za nobeno se ne odločite. Vam primanjkuje čustvenosti? Po- tem boste ostali za vse čase osamljeni Prav takšni kot se zdaj počutite. od M. t. do 23. If. ŽEPCKA: Ne dovolite, da vas zaskrbljenost uničuje. Pravgotovo s<; bo va$ mož vrnil cd in zdrav. Razumite ga. Taka je njegova službeni dolžnost. MOŠKI: Ne^ozite se z avtom, vsaj tri dni. Preveč ste utrujeni in lahko povzročite prometno nesre- čo. Poslušajte nasvet. od M. It. do 22. 11. ŽENSKA: Soddi^ niso ničesar krivi. Za svoj polažaj se morate boriti sami. Odpravite napake in vse bo prav. MOSKI: Ribolov imate radi. Pojdite libaiit. Danes boste imeli izredno srečo. Olovili boste vdiko rib. &ečna šttnilka 999. Od a. 11. do 21.12. ŽENSKA. Preveč radovedna ženska ste. Zato boste imeli še veliko težav. Cimprg opustite svojo slabost, če hočete imeti mir. MOSKI: Vi ste še siabSi kot mislijo drugi o vas. Preveč ponižujoče gledate na ljudi, potem se čudite zakaj vas rahče ne mara. od 22. 12. do 20. 1. l .NSKA: Zadnje čase postajate preveč lahkomiselna. Delo vam nc gre od rok. Zberite se, drugače boste oškodovana. MOŠKI: Ne mislite, da ste vse. če ste direktor. Sodelavci vedo, da vas tajnica suče na prst. Malo Se pa boste ob stolček. od 21. 1. do 19. 2. ŽENSKA: Nenavadno nadarje- na ste. Uspeli boste, samo potr- pljenja ne smete izgubiti. Vztrajate pri izpitih. Osrečili boste sebe in njega hkrati. MOŠKI: Skrajni čas je, da si kupi- te kasetofon, saj si ga tako hudo želite. Zdaj še imate denar, pozne- je ^ ae boste mogli prihraniti. od 20. 2. do 20. 3. ŽENSKA: Čemu ga odbijale, če ga imate radi. Sprejmite povabilo na ples. Pomlad je in zaljubljenost vam jemlje sapo. Srečni boste z njim. MOŠKI: Si belite glavo kam z denarjem? Koristno ga uporabite! HUMOR Zdaj bo pa res čas, da se začnemo stabilincijsko obnšati tudi pn porabi delegatskega papirja — Moj se je pa povzpel na visok položaj. — Moj pa dela na visokem položaju ... — Samo, če pade, bo padel na tla. moj pa v fotelj! —Če boste samo sčdele in diskutiraie ne bomo dosegle plana proizvodnje mleka! Triintridesete variante pa še nisva prak- tično preizkusila Če bo 9o tako naprej, nama bo zasebno otroško varstvo krepko zagota- vljalo sociafam varaosi UGANKARSKI SLOVARČEK ARGOL = pamirska divja ovca, ki jo je odkril Marco Polo ATACAMA = puščava na se- veru Čila, visoka do 4000 nn; slana jezera in vulkani GEMINI = ime več ameriških vesoljskih ladij, ki jih izstrelju- jejo z raketami Titan II. KORINTA = drobna črna grška rozina MARGRET = ameriška filmska igralka švedskega rodu (Ann. »Pogreb v Los Angelesu«, >'Tommy«) MISTRAL = provansalski pe- snik, voditelj gibanja, ki je ob- novilo provansalski jezik in ustvarilo v njem poezijo zna- tnega pomena (Frederic, 1830-1912, ep »Calandau«) NUVOLARI = nekoč sloviti italijanski avtomobilski dirkač večkratni zmagovalec medna- rodnih dirk (Tazio, 16. 11. 1892-11. 8. 1953) REIS = nemški fizik, izumitelj telefona leta 1861 (PhilipD, 1834-1874) STOUT = močno temno an- gleško pivo REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Buka, arol, reči, Etna, katra, Ol. sto, karaka, etnologi, prava mera, sprožilec, om, Arese, DE, OV, Nela, rak, Ero, kolekcija, lenivec, Ig, AZ, Nac, zlati čas, Atal, budra, Ro- sinant, ne dela tega, NJ, kanje, avion, Aron. fEDNIK - 16. april 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 TV spored TV LJUBLJANA PETEK, 17. APRILA: 8.45 TV y 5oli: TV koledar, Pravljica, Ru- jtina, Športna rekreacija in zdrav- je^ Nega bolnika na dor i. 10.00- jV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izo- j braževalna reportaža. Zadnje mi- nute; 14.55 TV v šoli — ponovitev; J7.20 Poročila; 17.25 Družina j Smola, madžarska risana serija; i I7 50 Čez tri gore: Kvartet ^SPEV"; 18.20 Obzornik; 18.30 [Vlanj znani šah; 18.50 Varčevanje i električno energijo: Pravilna iz- bira in namestitev svetilk; 9.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija; 21.00 T. IVlann: Buddenbrookovi, nemška nadaljevanka; 22.00 V znamenju; 22.15 Nočni kino: Kaj se je zgodilo s punčko Jane, am. film; SOBOTA, 18. APRILA: 9.10 Poročila; 9.15 Minigodci v glasbe- ni deželi; 9.25 Kapitan Kuk, slova- ška pravljica; 9.35 ZBIS: F. Ru- dolf — 40 zelenih slonov; 9.55 Tehtnica za natančno tehtanje; 10.25 Palčki nimajo pojma; 10.55 Varstvo pri delu: Traktor; 11.10 Mašera, oddaja iz cikla: Cas, ki živi; 11.40 Lanoux-Lorenzi: Emi- le Zola, francoska nadaljevanka; 12.40 Poročila; 15.25 Nogomet 2e- Ijezničar : Rijeka; 17.20 Risanka; 17.35 Poročila; 17.40 Belo kot sneg in rdeče kot kri, vzhodno- nemški mladinski film; 18.50 Naš kraj; 19.05 Zlata ptica; 19.10 Ri- sanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Zabavno glasbena oddaja TV Beograd; 20.55 Modne novosti; 21.00 Cirkus; 21.25 Korak čez črto, ameriški film; 23.00 TV kažipot; 23.20 Poročila; NEDELJA, 19. APRILA: 9.10 Poročila; 9.15 Živ žav; !0.05 R. Grlic — S. Karanovič: Nc vrat na nos; 11.10 TV kažipot; 11.30 Na- rodna glasba; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Jugoslavija, dober dan; 14.15 Danes nad Makedonijo sonce vzhaja, dok. serija; 14.45 Poročila; 14.55 Nezveste italijanski film; 16.30 Športna poročila; 16.40 Rokomet Kolinska Slovan : Mag- deburg; 18.05 Sestanek v neboti- čniku; 19.10 Ris.mka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 M. Milankov: Svetozar Markovič; 21.30 Zanima me; 22.00 V zname- nju; 22.30 Športni pregled. PONEDELJEK, 20. APRILA: 8.45 TV v šoli: TV koledar. Mate- matika, C. Priča: Balada o Romih, Glagolica; 10.00 TV v šoH: Mate- rinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute; 14.55 TV v šoli — ponovitev; 17.15 Po- ročila; 17.20 Vrtec na obisku: Ci- ciban izletnik; 17.35 Grof, burle- ska Charlieja Chaplina; 18.00 Pred izbiro poklica: Poklici v letalskem prometu; 18.35 Obzornik; 18.45 Mladinska oddaja; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zr- na; 19. 30 TV dnevnik; 19.55 Vre- me; 20.00 Vid Pečjak-B. Grabnar: Tretje življenje; 21.25 Kulturne diagonale; 22.05 V znamenju. TOREK, 21. APRILA: 9.00 TV v šoli: TV koledar. Kakšno vodo pijemo. Zgodba, Dnevnik 10 Za- greb; 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost *in jezik. Zgodba, Risanka, Glasbena vzgo- ja. Zadnje minute; 16.10 Šolska TV: Uničenje je večno. Plavanje II; 17.10 Poročila; 17.15 Kapitan Kuk, slovaška pravljica; 17.25 Ptuj 80,-4. oddaja; 17.55 Pisani svet: Kako sem posnel film: 18.25 Okrogli svet; 18.35 Obzornik; 18.45 Obramba in samozaščita; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Aktualna oddaja; 20.55 J. Allen: Dnevi upanja, angleška nadalje- vanka; 21.55 V znamenju; 22.10 Iz koncertnih dvoran: J. • Haydn: Letni časi — Pomlad; SREDA, 22. APRILA: 9.20 TV v šoli: TV koledar, Samogorsko pogorje; 10.00 TV v šoli Biologi- ja, Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute; 17.35 Poročila; 17.40 Zbis — F. Rudolf: 40 zele- nih slonov; 18.00 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija; 18.30 Obzornik; 18.45 Republiška revija Zagorje 80, 1. oddaja; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Poštna kočija, ameriški film; 21.35 Miniature: Ivan Mrak; 21.55 V znamenju. Četrtek, 23. aprila: 9.00 tv v šoli: tv koledar. Rojstvo, Človekovo telo, Obiščimo letali- šče; 10.00 tv v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni narodi. Risan- ka, Predšolska vzgoja. Zadnje mi- nute; 16.30 Šolska tv: Uničenje je večno. Plavanje ii; 17.30 Poroči- la; 17.35 Tehtnica za natančno tehtanje, nadaljevanka; 18.05 Mo- zaik kratkega filma; 18.30 Obzor- nik; 18.40 Mladi za mlade; 19.10 Risanka; 19.22 tv nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 tv dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Bobu bob, aktualna oddaja; 21.35 625; 22.15 V znamenju; mali oglasi PRODAM polovico hiše z vrtom v Ptuju. Oglasite se pri Vojskovi. Ciril-Metodov drevored 7. Ptuj ob 18. ure dalje. CF.NJKNE STRANKE PRO- SIM, da dvignejo očala na)ka- snejo do 30. aprila 1981. Leo Pire. Optik. Ptuj. Slovenski trg 2. PRODAM pohištvo za dnevno sobo in spalnico. Cena 23.000.— din. Hojak. Kidričevo 8. KUPIM starejšo hišo v okolici Ptuja (lahko brez elektrike) z okrog 20 ari zemlje. Vrednost do 130.000.— din. Informacije po telefonu: 061/326-714 ali Franc Kuri. Trubarjeva 23. Ljubljana. PRODAM 38 arov parcele za vi- nograd v Slatini pri Cirkulanah. Viktor Majcenovič. Pohorje 10, Cirkulane. PRODAM belo vino rizling in šiponod 100do400 litrov. ^Jaslov v upravi PRODAM vino in kvinton. Franc Šircc. Spuhlja 97. PRODAM domače vino gemaj. kvinton. Zagrebška 34. Ptuj. PROD.AM kvinton. suho seno in košnjo sena. Vindiš. Rogaška ce- sta 5. Ptuj. SPREJMEM K V ključavničarja ali kovača v redno delovno raz- merje. Phiča po dogovoru. Henrik Jurgcc. Splošna kovinarska dela- vnica. Mcdribnik 8/a. Cirkulane. PRODAM košnjo. Ivan Krajnc. Zg. Hajdina 7. Ptuj. PRODAM 3.5 hektarja posestva in gospodarsko poslopje s stano- vanjsko hišo. primerno za kmečki turizem. Peter Šegula. Sp. Hajdi- na 70. Ptuj. PRODAM Termo. Alojzija Gccl. Modrinjiikova 11. Orcšjc. Ptuj. LTH TEHNOHLAD. SERVISI ORMOŽ. Poštna I. zmrzovalniki. hladilniki, hladilnice, pralni stroji LTH. tudi v garancijskem roku. Telefon: 70-288. Ptuj 771-823. VSE CENJENE BRALCE OB- VEŠČAMO, da je odprl Tomo Jurkovič avtomchanično dela- vnico v Ptuju. Finžgarjeva 18 — Na obrežju za vrtcem na Hajdini. kjer popravlja vse vrste osebnih avtomobilov, traktorjev in grad- beno mehanizacijo. Priporoča se s svojimi hitrimi in kvalitetnimi uslugami. PRODAM Fiat 126. letnik 1978. Zinka Majcr. Bukovci 99. tel.: 790-065. PRODAM pohištvo za dnevno sobo (rcgul 4 m in sedežno garni- turo). Puž. Vošnjakova 7. Ptuj. PRODAM Zastavo 101. letnik 1976. prevoženih 45.000 km. Karla Kaljderič. Kidričevo 4. KUPIM srednje veliko, uporabno hladilno skrinjo. Naslov v upravi. PRODAM nedograjen vikend s 411 nr zemljišča, cca 500 m od- daljen od Nove cerkve pri Pod- lehniku (nad gostilno Maučič v bližini motela.) Majda Aleksič. Ciril-Metodov drevored 19. Ptuj. PRODAM trobento, staro 15 mesecev, češke i/dcla\c. zelo do- bro ohranjeno in po ni/ki ceni. Naslov v upra\ i. V SREDIŠČU PTUJA PRO- DAM dvostanovanjsko hišo z večjimi kletnimi in skladiščnimi prostori, primernimi za obrtno ali gostinsko dejavnost. Informacije pri Hinku Kreft. Ciril-Metodov drevored 12/11, PRODAM dvosobno stanovanje. Vprašajte pri Majcen, stanovanje 14. Panonska ulica 5. Vsak dan po 16, uri, PRODAM večjo količino jabolk po 10,— din in jabolčnik po 10,— din. Interesenti se naj oglasijo na Poljski cesti 31 v Ptuju. PRODAM Zastavo 126 — P, Ic- mik 1978. telefon: 772-993, ZARADI SELITVE PRO- DAM regal »Barbara«. Miran Čeh. Ciril-Metodov drevored 3. Ptuj. PRODAM TRAKTOR John Dccrc 42 K M s koso ali menjam za manjšega. Rošnja 48. Starše. PRODAM zemljo, primerno za vikend ob asfaltni cesti, Stanko Voda. Krčevina pri Vurberku 56, PRODAM VW. letnik 1968 v voznem stanju za 17.000,— din in motorno kolo MZ 175 ccm\ Pri- možič. Draženska 23. Ptuj ali tel.: 771-974, LJUBITELJICA OTROK v ure- jeni družini vzame v popolno varstvo otroka od dveh let naprej. Lahko je tudi otrok staršev, ki ži- vijo v tujini. Naslovv upravi. • SPREJMEM otroka v varstvo na dom. Oglasite se lahko vsak dan popoldne, Silva Harlamov. Mu- zejski trg 2/a. KNJIGOVEZNICA - ZLATOTISK Oto A.šenbrener Ptuj. Pre-, šernova 18, Priporočam se za vezavo vseh vrst knjig, revij, časopisov, uradnih listov in diplomskih nalog. Uradne ure vsak dan od 15, do 17. ure. IŠČEM inštruktorja za nemščino. Štet\a Menoni. Kajuhova 3. Ptuj. PRODAM traktor STEVER s koso, 28 KM in prvovrstno tra- vniško seno. Vprašajte v popol- danskem času na Zg. Hajdini 53, PO(ENl PRODAM Škodo i 10 L. letnik 1974, registriran do ju- nija 1981, Laura, Gajevci 43. PRODAM počitniško hišico s kletjo in vinogradom na lepi sončni legi v Zamušanih 7, Vinko Kocjan, Ob gozdu 8. Maribor ali po telefonu: 35-170. PRODAM 2,5 hektara košenine v Jurovski vasi 19, Ptujska gora. Dne 2, aprila 1981 sem izgubil od Golobove ulice 6 v Ptuju do Haj- doš moško obleko, hlače in ročno žensko uro. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne proti nagradi. Nask)v v upravi. PRODAM travnik na hribu v iz- meri 20 arov v Krčevini pri Ptuju 59, Viktor Seme, Krčevina pri Ptuju VZGOJIMO VARSTVENI ZAVOD PTUJ VABI starše otrok, ki potrebujejo družbeno organizirano varstvo otrok, da vložijo prošnje za sprejem otrok v Vzgojno varstveni zavod Ptuj. Prošnje je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite v upravi zavoda, Potrčeva 9/a Ptuj, v 15 dneh od dneva objave. Službo dobita dve dekleti, ki imata veselje do dela v gostinstvu, za delo v kuhinji in v strežbi. Dva dneva v tednu sta prosta. Osebni dohodek dober, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Peter Budič, Čatež ob Savi, pošta Brežice. OBVESTILO Cenjene stranke obveščajo, da ob nakupu avto- plaščev na bencinskem servisu na Potrčevi cesti 54 v Ptuju opravijo brezplačno montažo. Priporoča se kolektiv Servisa PETROL na Potrčevi cesti 54 v Ptuju. Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj, Samoupravna enota za upravljanje in raz- polaganje s stavbnim zemljiščem razpisuje na podlagi 1. odstavka 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št. 7/77), 15. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 21/80) ter v skladu s pogoji urbanistične dokumentacije za prostorsko ureditev kioskov na območju mesta Ptuj JAVNI NATEČAJ I. za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbene lastnine za individualno stanovanjsko gradnjo. II. za oddajo v začasno uporabo zemljišča družbene lastnine za postavitev kioskov na Ormoški cesti, Ziherlovi ploščadi in na Titovem trgu v Ptuju I. 1. Predmet oddaje je: a) nezazidano stavbno zemljišče družbene lastnine, ki leži v kompleksu med Trubarjevo ulico in Levstikovo potjo v Ptuju ter ga tvorijo deli parcel naslednjih vrednosti: (glej TABELO št. I.). b) nezazidano stavbno zemljišče družbene lastnine, na katerem je predvidena gradnja objekta slaščičarne in ga tvori pare. štev. 1010/4 njiva v izmeri 76 kv. m k. o. Ptuj, ležeče ob Potrčevi cesti v Ptuju pri Grajeni. Odškodnina za navedeno zemljišče znaša 28.131 din in obsega odškodnino! za pravico upo- rabe zemljišča ter stroške dosedanje komunalne ureditve zemljišča (vodovod, kanalizacija, elektrika v primerni izvedbi). c) nezazidano stavbno zemljišče družbene lastnine, ki leži v kompleksu zazidalnega načrta Mariborske ceste - zahod in ga tvorita dela pare. štev. 1101 in 1104 (stavbna enota 49) v prib- ližni izmeri 650 kv. m k. o. Hajdina, kjer je predvidena gradnja družinske stanovanjske hiše ob pogojih urbanistične dokumentacije ter lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Odškodnina za navedeno zemljišče znaša 115.797 din in obsega odškodnino za pravico upo rabe zemljišča ter stroške dosedanje komunalne ureditve zemljišča" (vodovod, elektrika v primerni izvedbi). 2. Natečaj je pismen. Udeleženci natečaja morajo do 30. aprila 1981 oddati pismene ponudbe ! za nakup zemljišča skupaj s posebnim vprašalnikom o stanovanjskih, socialnih, delovnih in poseb- ! nih razmerah. Ponudbe oddajo v zaprti ovojnici pod oznako ,,Javni natečaj" na Samoupravno komunalno skupnost občine Ptuj, Samoupravno enoto za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem. Jadranska 12, s potrdilom o plačani varščini, kjer tudi dvignejo vprašalnik. Varščina znaša za zemljišče pod 1a 20.000 din, pod 1b 1.000 din in pod 1c 10.000 din, plača pa se na račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj, Samoupravne enote za uprav- ljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem, štev. 52400-662-27029. 3. Zemljišče se odda ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa oziroma zbere največje število točk po vprašalniku. Vse udeležence natečaja komisija pismeno obvesti o izidu natečaja. 4. Odškodnina za zemljišče ob Trubarjevi ulici plača najprimernejši ponudnik v dveh delih in sicer 50 % v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, 50 % pa do 30/9-1981, oziroma skladno z določ- bami 25. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ptuj. Za ostala zemljišča se plača odškodnina v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. M. 1. Predmet oddaje v začasno uporabo je: a) Zemljišče ob Ormoški cesti v Ptuju, ki ga tvori del parcele štev. 1513/1 v približni izmeri 20 kv. m k. o. Ptuj na katerem se postavijo kioski za prodajo časopisov in tobaka, prodajo živil- sendvičev, pijač in telefonska govorilnica. b) Zemljišče na Titovem trgu pri trgovini Volan, ki ga tvori del parcele št. 1148/1 v približni izmeri 25,7 kv. m na katerem se postavijo kioski za prodajo časopisov in tobaka, čiščenje in po- pravljanje čevljev, izdelovanje ključev, loterija in telefonska govorilnica. c) Zemljišče na Ziherlovi ploščadi v Ptuju, ki ga tvori del parcele št. 514/1 v približni izmeri 18,9 kv. m k. o. Ptuj, na katerem se postavijo kioski za prodajo časopisov in tobaka in cvetličarna. Predračunska vrednost sorazmernih stroškov komunalne ureditve lokacij za kioske in odškod- nina na začasno uporabo zemljišča je sledeča: (Glej TABELO št. II.). 2. Natečaj je pismen. Udeleženci natečaja morajo do 30/4-1981 oddati pismene ponudbe za pridobitev začasne pravice uporabe zemljišča, v kateri navedejo, da se s pogoji razpisa strinjajo. Ponudbe oddajo v zaprti ovojnici pod oznako ,,Javni natečaj" - kioski na Samoupravno komu- nalno skupnost občine Ptuj, Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemlji- ščem. 3. Odškodnino za začasno pravico uporabe zemljišča in predračunsko vrednost sorazmernih stroškov komunalne ureditve plača upravljalec kioska v roku 15 dni po podpisu pogodbe. * 4. Prednost pridobitve začasne uporabe zemljišča za postavitev kioska imajo tisti, ki so kiosk že imeli postavljen na zemljišču, s katerega pa se morajo preseliti zaradi gradnje ali kakšnega drugega družbenega interesa. • 5. Vsa pojasnila v zvezi razpisanega javnega natečaja daje samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj, Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem. Jadran- ska 12, vsak dan od 8. do 10. ure. Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem ČRNA KRONIKA Teden od 7. do vključno 14. aprila je na ožjem območju ptuj- ske občine minil razmeroma mir- no, saj so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v dveh prometnih nesrečah, ki pa niso terjale težjih telesnih po- škodb, le večjo gmotno škodo. Ker pa v prejšnji številki iz tehničnih razlogov nismo mogli objaviti smrtne nesreče na nezavarovanem železniškem prehodu v Dornavi, jo objavljamo tokrat. SPET ŽRTEV NEZAVAROVA- NEGA ŽELEZNIŠKEGA PRE- HODA V torek 7. aprila ob 6.52 je voznik kombija Janko Majerič iz Moškanjc peljal iz smeri Ptuja proti Dornavi. Ko je pripeljal do železniškega prehoda se ni pre- pričal, če ga lahko prečka varno. Zaradi močno zmanjšane vidlji- vosti (megle) tako ni opazil potniškega vlaka, ki je pripeljal iz ormoške smeri v trenutku, ko je s svojim vozilom prečkal prehod. Vlak je Majeričevo vozi- lo zadel s spredne strani in ga močno poškodoval. V razbitinah paje zaradi poškodb voznik umrl na kraju nesreče. TRČIL V PEŠCA V petek 10. aprila seje zgodila prometna nesreča pri Lovrencu na Dravskem polju. Ob 19.45 je voznik osebnega avtomobila Franc Bedenik iz Ptuja zadel 33 letnega pešca Janeza Laha iz Zgornje Hajdine, ki je prečkal cesto izven prehoda za pešce. Laha je vrglo na pokrov motorja kjer seje huje ranil. Odpeljali so ga v ptujsko bolnišnico. TUDI TO SE ZGODI... V nedeljo 12. aprila ob 20.30 se JC f. Vidovič iz Zagrebške ceste v Ptuju peljal s svojim vozilom OPEL ASCONA pred gostišče Beli križ v Ptuju. Koje izstopil, je vozilo pustil nezaklenjeno, razen tega paje kontaktne ključe pustil kar v ključavnici ob volanu. To sta opazila dva mlajša moška, ki sta se v lem, trenutku pripeljala v bližino s svojimi kolesi. Nista kaj dosti razmišljala, kolesi spravila v zadnji prtljažnik in se odpeljala v smeri proti Prepoljem. Tam sta zaradi hitrosti zapeljala s ceste in trčila v ograjo bližnje hiše. Vozilo je pri tem skoraj povsem uniče- no, potnika pa sla jo popihala nepoškodovana naprej s svojimi kolesi. Vse bi bilo prav. če te drame ne bi zmotil miličnik PM Ptuj. ki stanuje v bližini. Slišal je trčenje, hitro skočil v svoj avto- mobil in se odpeljal za neznance- ma. Fnega od storilcev je kmalu ujel s pomočjo občanov, drugega pa so prijeli pozneje. Vse kaže, da se nikakor ne izplača pustiti vozilo nezaklenjeno, še manj s kontaktnimi ključi v volanu. Ta primer je dovolj zgovoren, mor- da poučen za vse tiste, ki podob- no ravnajo in najnazadnje, vpra- šujemo se kakšen je naš odnos do družbenega premoženja, če še svojeaa ne znamo varovati. - OM Zlati par iz Nji vere v soboto, 11. aprila sta v poročni dvorani matičnega urada v Plirju slovesno obnovila 50-letnico skupnega življenja AVGLIST in NEZA DREVENŠEK, stanujoča Njiverce 12, KS Kidričevo. Oba zlaloporo- čenca izhajala z območja Podlehnika. Avgust je upokojeni delavec, star 74 let. Neža paje 4 leta mlajša in je gospodinja. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, sedaj pa ju razveseljuje že 18 vnukov in 4 pravnuki. Avgust in Neža Drevenšek med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlatoporočenca p^^^. Langerholc RODILE SO: Anica Vincetič, Litmerk 44 — deklico; Anica Prevoljšek, Dežno 45 — Majo; Helena Zelenjak, Kidričevo 59 — dečka; Marija §e- gula, Prvenci 27 — dečka; Marta Mohorič, Drbetinci 7 — deklico; Angela Zupanič, Gorišnica 51 — Mateja; Verica Stih, Pršetinci 45 — Katjušo; Milena Belšak, Skra- barjeva 1 — dečka; Albina Vin- kler, Kidričevo 1 — dečka; Zora Brenkovič. Kraigherjeva 28 — Sa- ška; Milica Strelec, Stojnci 122 — deklico; Karolina Kavčič, Pušenci 25 — Mateja; Marija Hiržin, Mali Okič 51 — deklico; Olga Polanec, Bukovci 31 — deklico;. POROKE: Miha Urbančič, Srbski trg 3 in Sonja Strmšek, Ciril-Metodov dr. 9; Mitja Hodnik, Trstenjakova 9 in Vlasta Petek, Slovenski trg 5; Miroslav Ekart, Zlatoličje 122 in Alenka Simonič, Vintarovci 45/a; Miroslav Hojnik, Pragersko 125 in Ronana Drevenšek, Sikole 46. UMRLI SO: Marija Zamuda, Drakšl 2, roj. 1905, umrla 4. aprila 1981; Marija Papež, Zlatoličje 86, roj. 1926, umrla 7. aprila 1981; Jožef Car, Formin 54, roj. 1899, umrl 8. aprila 1981; Marija Topolovec, Volk mer jeva 10, roj. 1900, umrla 10. aprila 1981; Alojz Zebec, Hrfsloveč 37, roj. 1896, umrl 11. aprila 1981; Ivan Kunstek, Dimi- trij; Tucoviča 5, Rijeka, roj. 1929, umjl 10. aprila 1981; Marija Krajnčič, Budina 60, roj. 1902, umila 3. aprila 1981; Janez Murko, Kicaar 25, roj. 1893, umrl 5. aorila 1981. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Urelništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771 226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov. Dežurstvo prehrambenih trgovin: SOBOTA, 18. aprila 1981 prodajalni IMA-MA in PANORAMA SOBOTA, 25. aprila 1981 prodajalni HRANA in KONZUM KINOPTUJi Četrtek. 16. do nedelje. 19.' aprila: KRAMER PROTI KRA- MERJU. am. barv. film.ob 10. uri bo matineja jap. barv. risanega filma PALČIČA; Torek. 21. aprila: ŠAG (Po sledeh hčerke). jap. barv. CS film; Sreda, 22. aprila: NORMA RAE, am. barv. film; Četrtek. 23. in petek 24. aprila: TEK JE MOJE ŽIVLJE- NJE, am. barv. komedija, v petek oh 20. uri bo am. barv. pouč. fant. film METEOR. PLAVALNI KLUB PTUJSKE TOPLICE obvešča vse zainteresirane občane, da prične s tečaji plavanja za nepla- valce (mlado in staro). Prijave sprejema na recepciji Ptujskih toplic v ponedeljek, 20. aprila 1981. Vabljeni