\i iiii.ii ita. B e e t li o v e n : M a š a v C d u r u. — Koncert v frančiškanski cerkvi, dne 7. maja 1917. Skromni glasbenik v redovniški halji, p. H u g o 1 i n S a 11 n e r nima le trajnih zaslug za procvit slovenske glasbe kot skladatelj zborov in zlasti veejih koncertnih del, s katerhni nas lepo vrsto let sem seznanja Glasbena Matica, marveč je ena najmarkantnejših oseb, ki so pred mnogo leti že začele orati zapuščeno le.dino slovenske cerkvene glasbe. S a 11ii Ł r je z veliko vnemo deloval kot reformator našega cerkvenega petja na raznili sliodih organistov, napisal je brošun. »Kakšna je cerkvena glasba in kakšna bi morala biti« in je s svojimi neštetimi cerkvenfmi skladbaini, mašami in posebno s krasnimi Marijinimi pesnnpami jako mnn#;. storil za poplemenitcnje cerkvenega petja. S pokojnini p. Angelikom H r ib a r j e m sta uvedla na frančiškanski kor vzorno pctje. Poleg Stanka P r e m r 1 a in dr. Frana K i m o v c a, ki se kot vešča ulasbenika trudita y stolni cerkvi za lepo petje, deluje kot izurjen praktik v Ljublja- ni skoro le S a 11 n e r. Po deželi na kaj boljšega niti misliti ni, ker _o organisti navezani še na mežnarsko službo in niorajo dostikrat opravljati posle občinskega tajnika in posojilničnega uradnika, tako da je organistovski poklic le postranska stvar, vse drugo pa glavna. Pa tudi organisti niso tako plačani, da bi mogli z veseljem vr-šiti svojo nalogo in sc povzpeti kaj višje nad navadne mašne pesmice iz Riharjevih časov. Sattnerjev pevski zbor zavzema v Ljubljani in morda na Kranjskem sploh p r v o mesto. Veselje ga je poslušati, saj je pa tudi sestavljen iz priznano dobrih pevcev in pevk. Če se je p. Hugolin Sattner odločil v prid »Otroškim zavetiščem« prirediti cerkven koncert in seči v ta namen po klasični Beethovnovi m a š i v C d u r u, je s tem pokazal hvalevredno ambicijo in obeneni dokazal visoke zmožnosti in vrline svojega zbora. Maša sama na sebi jc stara in datira \z leta 1807 in ni pisana strogo v cerkveriem duhu, niti po glasbeni obliki niti po porabi besedila.- Danes se skladateljl strogo drže besedila, dočim so takrat še na primer na samo besedo »et«-ali »amen« napisali cele fugirane stavke. Beethovnova maša je delo izrednih muzikalnih iopot, pristopno k uživanju vsakomur, kdor ljubi glasbo. Arijozni motivi, čuvstvena melodika, na drugi strani dramatiško pobarvana tnesta. žive, gibene fuge, vse to upliva na poslušalca raznolično in prikupljivo. Najlepša dela vse maše sta presrčni, ncžni čveterospev v »Credo«: »E t i n c a r n a t u s e s t« in prekrasni »Agnus dei« s tolažilnim koncem »d o n a n o b i s p a c e m«. Sopranske soli je p. H. Sattner pove- ril članici zbora gdč. Anici V r h u n- č e v i, dosedaj malo znani pevki, ki inia Ijabek, visok sopran. Ugajal je splošno. Altistki, priznani učenki g. Mateja H n- b a d a g. Cenka S e v e r j e v a - C e p u- d r o v a in gdč. Jelica S a d a r j e v a sta čedno interpretirali svoji vlogi. Za precej obsežni glas tenorista g. proi. Adolfa R o- b i d e ni bilo posebnega ogrevanja in ši- bek bas g._prof. Cepndra tudi ni za- tiostoval. Čveterospevi so bili izvrstni, ves pevski zbor imeniten, v fugiranih stavkih gibčen in točen. Orkester se je v svoj part uživel dokaj posrečeno, sprcm- Ijevanje na orgljah je mojstrsko oskrbel g. prof. Josip V e d r a 1. Q. p. Hugolin Sattner je z mladeniško vervo vodil ves aparat in je podal skoro zasedeni frančiškanski cerkvi odličen umetniški užitek. V letošnji koncertni kroniki pomeni izvajanje Beethovnove maše znainenit dogodek, kakršnih si želimo šc! Z o r k o P r c I o v e c. Isti večer je gostovala v deželnem gledišču potovalna družba N a r o d n e _r a d i v a d 1 a iz Prage, baje z velikim uspehom. I_rrali so Stechovo veseloigro »T r e t j e z v o n e n j e«, seveda v češkem jeziku. — Kaj bi dal človek, če bi rnogel- le en večer poslušati operni ensemble Narodnega divadla!