Šiev. 56.
ss Velja po pošti: =~
Za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta »	» 13-_
za četrt » »	» 6-50
za ea meseo »	» 2*20
za Nemčijo oeloletno	» 29-— za ostalo Inozemstvo » 35'—
V upravništvn: s
Za oclo leto naprej K 22*40 za pol teta » » 11-20
V Ljubljani, v četrtek, dne 10. marca 1910.
za četrt »
5-80
za en meseo » . » 1-90 Za po$il|an)e na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v.
SLOVENEC
Leto XXXVIII.
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat ..... po 15 v
za dvakrat...... 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust
vsak dan, lzviemši nedelje Is praznike, ob 5. uri popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo |e v Kopitarjevih nlioah štev. o. -= Sprejema naročnino, lnserate in reklamaolje. : ' ' Ooravnišket« telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 6 strani
Kako postopalo c.kr.uradi na Koroškem.
Koroška zavzema v naši državi v istini izjemno stališče. Nikjer drugod bi ne bilo mogoče postopati c. kr. oblastim tako, kakor se to godi na Koroškem. V vseh uradih sedijo najzagrize-nejši nemško - nacijonalni uradniki. Društvo teh uradnikov skrbi, da se no vrine v kak urad kak Slovenec. Kar je še v uradih nastavljenih Slovencev, jih nameravajo v bodoče nadomestiti s »kurzovci«. Nemški uradniki se mnogoštevilno učijo slovenščine, seveda z namenom, da izpodrinejo še tistih par slovenskih uradnikov, in ko bodo zasedli njihova mesta, v nobenem uradu ne bodo hoteli znati več slovenski. Centralna vlada pa bo zagotavljala, kako da je pravična Slovencem in da so v vseh uradih nastavljeni — Slovenci. Le ob takih razmerah je mogoče, da postopajo na Koroškem oblasti od deželnega predsednika do zadnjega nemškutarskega župana s Slovenci, n. pr. sledeče:
Kakor znano, je bila leta 1903. na Koroškem velika povodenj, ki je naredila mnogo škode, zlasti v Ukvah v Kanalski dolini. Za delavce, ki so popravljali v Ukvah škodo, je, dala vlada i postaviti dve baraki. Ukovski občinski ) predstojnik je v imenu beljaškega okrajnega glavarja Schusterja napravil s posestnikom Fr. Janahom najemninsko pogodbo za zemljišče, kjer so postavili potem ti baraki za delavce. Najemnina za to zemljišče je znašala za pet let 890 K, od katerih je bilo poravnanih 120 K, ostalih 770 K pa je morala v slovenskih rokah se nahajajoča ukovska — soseska poravnati. Soseske so neke, za Koroško specifične gospodarske korporacije, ki so glasom zakona od občin popolnoma neodvisne. Nihče prej ni vprašal zastopnikov ukovske soseske, cla, niti ne kakega v soseski se naliajajočega posestnika, ali bo morda soseska voljna plačati najemnino za zemljišče ali ne. Razume se, da se je soseska branila plačati najemnino in se je pritožila na deželni odbor in na deželno vlado. Deželni odbor na pritožbo sploh ni dal nobenega odgovora, deželna vlada pa je odločila, da
LISTEK. Kr es?! ..C^sirsi« M lice".
Vtis včerajšnjega koncerta je bil v celoti veličasten. Ne toliko vsled preobširnega programa ali vsled neoporečne svetovno glasbene vrednosti posameznih del. temveč vsled tega, ker je ta koncert bil eklatanten dokaz, da je slovenska glasba nekaj let sem storiia v produkciji velik korak naprej in se asimilirala pojavom v svetovni glasbeni literaturi. Tega veličastnega, vsakega Slovenca z radostjo in ponosom navdajajočega vtisa niti niso motile nemške pesmi, odnosno odlomki iz tujih oper, katere sta prednašala povabljena solista, dasi bi bile tudi tu konsekventno na mestu slovenske piece.
Največ zanimanja je prej kot slej vzbujalo p. Hugolina Sattnerja delo »Jeftejeva prisega«. G. skladatelj je sprejel spontane ovacije vsega, veliko »Unionovo« dvorano polnečega občinstva, sijajna priča, da je njegov umotvor imponiral. O delu samem velja lo-le: Besedilo te Gregorčičeve pesnitve in njega oblika stavi skladatelju mnoge težkoče, kadar razglablja o potezah, katere so potrebne, če se naj prezentira fikladba v jeanotnosti. In res jc g. skladatelj zasnoval sedem dajov, katerih
mora plačati najemnino ukovska soseska, utemeljevaje to s tem, da je fak-tično izplačala soseska leta 1905., 1907. in 1908. skupaj 770 K. Istina pa je, da soseska tega denarja nikdar ni izplačala, ampak je ukovski župan z nem-škutarskim občinskim odborom popolnoma samovoljno izposodil tistih 770 kron in jih zaračunil — ne občini — ampak soseski, ki ga kot neodvisna korporacija popolnoma nič ne briga. To je samo ena praska ukovske soseske z oblastmi, ki so delale soseski sitnosti in ji napravljale dolgove. Ker pa se je odločna soseska branila, v kar je biia seveda popolnoma upravičena, je naredila c. kr. deželna agrarna komisija vsemu konec s tem, da je soseskin odbor kratkomalo — razpustila in je ta razpust utemeljevala s trditvijo, da je v soseski slabo gospodarstvo in nered. Temu nasproti pribijemo, da ima soseska po zadnjem soseskinem računu kljub velikim stroškom 745 K 12 vin. prebitka; če pa je pri soseski sploh govoriti o kakem neredu, je le to nered, da se sme v soseskine zadeve mešati po naročilu višjih oblasti občina, ki jo soseskine zadeve popolnoma nič ne brigajo.
Državni zbor.
D u n a j, 9. sušca 1910.
Finančni načrt.
Začetkom današnje seje se je oglasil za besedo finančni minister vitez B i 1 i n s k i, ki je zagovarjal svoj finančni načrt. Bekel je med drugim: Že lani v aprilu je vlada predložila zbornici svoj prvi finančni načrt. Predlagala jc zvišanje davka od piva, žganja in dedščin. Z višjimi dohodki v okroglem znesku 30 milijonov je vlada nameravala v prvi vrsti deželam od-kazati večje prispevke. Pozneje je vlada predložila dva načrta, s katerima bi se zvišala dohodarina in davek od di-vidend. Zbornica pa ni rešila vladnih načrtov in tako je prišla finančna katastrofa v posameznih deželah, v najvišji meri na Češkem.
Mejtem je vlada predložila državni proračun ki izkaže do 70 milijonov kron primanjkljaja. Poleg tega je vlada umaknila svojo predlogo za zvišanje davka od piva, ker se je prepričala, da ne dobi večine. Pač pa so mnogi deželni zbori zvišali deželne naklade na
vsak posebej tvori svojo sliko. Menim, da je bila ta razdelitev prav srečna, če ne edino prava misel, šlo se je potem le za strukturo. In tu mi baš pride na misel izrek velikega Goetheja: Die Form ist das Geheimnis der meisten. Tendenco, varovati vtis celote in jecl-notnosti v skladbi, je brez ovinkov priznati g. skladatelju, prevladala pa je vsekakor misel, dati kar najpriklad-nejšega izraza toli tragičnemu momentu pesnitve, kar se je p. Hug. Sattnerju briljantno posrečilo. V detajlu kaže skladba skrbno, vestno delo, sad neprestanih študij. Tu ni čuti banalnih motivov, ni šablonskega razbiranja harmonij, pač pa v uporabi orkestra lepo rutino. Mogočna, energična fuga četrte slike je izborna v završetku. Silen je moški zbor pete slike s svojim zmagoslavnim spevom Jefteju. A najlepše, iskrenočutno zveni konec, bridko spoznanje nepremišljene prisege in nje izvršitev. Ta »odpusti dete mi ljub6, zgoditi mora se tako«, pa kakor ga je naš Betteto zapel — zagrebe se v dušo in ne pride več iz spomina, toli nežne poezije je v tem izražene. Gotovo je, da je p. Hug. Sattner stopil s tem deiom v izbran krog naših najboljših mož. Da bi nam podaril še več takih ali celo še popolnejših del!
O ostalih točkah programa naj sg bolj sumarično izrazim! Več ali m.nnj nudi vsaka zanimivosti, vendar o svetovni koncertni vrednosti vsake posa-
pivo in zdaj imajo »mačka« tisti, ki so se upirali višjemu državnemu davku od piva. Pa tudi vlada je v zadregi, ker nima zadostnih sredstev v pokritje državnih izdatkov in se skoraj vse stranke izjavljajo proti novemu finančnemu načrtu. Seveda, nov ali višji davek nikomur ni simpatičen. Najhujši odpor je proti reformi vinskega davka. Konečno naglaša finančni minister, da so prazne državne blagajne, katere je treba ojačiti z novim državnim posojilom.
Novo posojilo.
Danes je bila v zbornici razdeljena vladna predloga z dvema, paragrafoma. Finančni minister zahteva, naj se mu dovoli, da sme najeti novo državno posojilo v skupnem znesku 181,740.000 K. Vlada utemeljuje svojo zahtevo: 1. Delegaciji sta že leta 1908. dovolili 15 milijonov za topničarsko orožje. Po kvoti odpade na Avstrijo 9,540.000 K. Že leta 1902 sta delegaciji za armado in mornarico dovolili 370,956.000 K. Od te vsote odpade na Avstrijo 242,167.136 K. V pokritje te potrebščine je vlada z zakonom z dne 19. svečana 1907 najela posojilo 141,811.400 K. Ker pa je vlada iz tekočih dohodkov pokrila 90,815.736 kron, torej preostaje še gori navedenih 9 540.000 K primanjkljaja. 2. Vsled nemirov ob južni meji države koncem leta 1908. in začetkom leta 1909. je bilo treba za armado izdati velike vsote. Samo za deželno brambo je vlada izdala 22 200.000 kron. Za mornarico je vlada tudi izdala precej milijonov iz tekočih dohodkov. Te izdatke bi morali delegaciji dovoliti. Ker pa je lani zaradi ogrske krize izostalo dclegacijsko zasedanje, je vlada prisiljena od parlamenta si izposlovati pooblastilo za novo državno posojilo v skupnem znesku 181,740.000 kron. Državni blagajni bi povrnila 150 000.000 K, z ostalo vsoto 31.740.000 K bi pokrila izdatek za top-ničarstvo in mornarico.
Danes je baron Bienerth povabil v posvete zastopnike »Slovanske Jed-note«. Gotovo hoče ministrski predsednik izvedeti od »Slovanske Jedno-te«, ali bi ne ugovarjala, da zbornica še pred velikonočnimi prazniki dovoli novo državno posojilo. Tudi predsednik zbornice dr. Pattai je danes zvečer zbral načelnike klubov, da določijo dnevni red, kakor ga želi vlada. V tre-notku ni še znano, kaj so baronu Bie-nerthu odgovorili zastopniki »Slovan-
mezne ne more biti govora v resni kritični razpravi, pravzaprav tudi ne v solidni reklami. Sattnerjev mešani zbor »Naš narodni dom« tako v ritmiki kakor v harmoniki, hodi večkrat po znanih potih, ki seveda radi tega še niso slaba. E. Adamič, silno produktiven skladatelj, je bil zastopan z dvema zboroma moški »Scherzando« in mešani »Zapuščena«. Oba zbora se gibljeta v moderni harmoniki takisto v slogu, vendar je bil utis mešanega zbora, od-števši nesrečni sopran solo, bolj ugoden kot oni moškega zbora, četudi se je zadnji bolje izvajal kot prvi. Sigurno težak za izvajanje je Kimovčev mešani zbor »Izgubljeni cvet«, manjka mu kompaktnosti, preveč je razpreden. Zelo prikupno je »Vabilo« sldadatelja-staroste Dav. Jenkota. Interesantno v koncepciji, se v mirnem toku kaj čedno reprezentuje, tako, da se je večini poslušalcev izmed a capella zborov najbolje dopadalo.
Dr. švabovo »Dobro jutro« vsled svoje priprostosti, izbegajoče izhojena pota, je jako ljubko v svoji gracijoz-nosti. O izvajanju moram priznati prednost moškemu zboru, kjer je bila dinamika vse bolje podana, glasovi v basu zvočni, v tenorju pač mnogo manj, v celoti pa krepki. Ženski zbor, katerega glavni kontingent tvorijo mlajše gospiee iz učiteljišča in mestnega liceja, razpolaga s precej pastoznim altom, a semtertje nedoslatnini sopranom. Pi-ed
ske Jednote«. Ker pa je ta v opoziciji proti vladi, smemo sklepati, da stvar ne pojde gladko. Sedaj je jasno, da vlada no pride iz zagate brez zanesljive delovne večine. . In brez »Slovanske Jednote« vlada tudi več ne dobi večine. Torej vladi ne preostaja druzega, nego demisija in sestava novega kabineta. Baron Bienerth se moti, da dobi večino, ako izpopolni svoj sedanji kabinet s češkim in nemškim ministrom rojakom. Nemška liberalna zveza sicer sili v ministrskega predsednika, da takoj imenuje nemškega ministra in tako vzdrži sedanji vladni zistem. Med češkimi poslanci pa gotovo ne dobi moža, ki bi sedaj pred temeljito rekonstrukcijo oblekel ministrski frak. Poljski klub pa je v zadnjem času dovolj jasno baronu Bienerthu označil svoje protivno stališče. Ako baron Bienerth hitro ne presedla, utegne zamuditi pravi čas.
Vinski davek.
Danes so se zopet zbrali poslanci, ki zastopajo vinorodne pokrajine, da protestujejo proti reformi vinskega davka, kakor jo namerava vlada. Izvoljena je bila deputacija, ki naj pojasni finančnemu ministru, da je že večina v zbornici zagotovljena proti temu načrtu.
Hptranli položaj.
Bienerth in »Slovanska Unija«. —» Klubov! načelniki. — Nemci. — Velikonočne parlamentarne počitnice.
Včeraj popoldne je imela »Slovan« ska Unija« z ministrskim predsednikom razgovor o političnem položaju. Po poročilih iz nemških virov je Bienerth razmotrival vprašanje o parlamentarnem postopanju z vladnimi predlogami o jezikovni uporabi in o razdelitvi okrožij na Češkem. Člani »Slovanske Unije« so izrazili svoje načelno stališče. Trdi se, da je izjavila »Slovanska Unija«, da ne more dopustiti, da se nakažejo narodne predloge državnozborskemu odseku, ker bi to pomenjalo formelen uspeh Nemcev. Kar se tiče imenovanja ministrov, zastopa »Unija« stališče, da mora biti razmerje med Nemci in Slovani tako urejeno, da dobe Nemci 6 in Slovani 6 ministrov. Kar se tiče zasedanja češkega deželnega zbora, je »Slovanska Unija« izjavila, da je pripravljena pod
vsem pa manjka izpiljenih in uglajenih glasov, sosebno v sopranu. Splošno se je ta preobširni program izvajal dobro, nekaj napak v deklamaciji, fraziranju, ritmiki in dinamiki gre pač na račun preobširnosti, ker bi trebalo še vaj.
Nesrečno izbrani sta bili solistki. Pa z altom bi še šlo, nikakor pa s sopranom. Sicer je bila že naprošena, go-. spica Peršlova, ki pa je partijo vrnila, ker se je na oglasih niti omenjalo ni. Pač netaktnost, na katero se mora reagirati.
Piece de resistance celega večera je bil nastop gg. Betteta in Levarja. Prvi je res krasen v materijalu in deklamaciji, drugi sinoči ni bil razpoložen, zato tudi definitivna sodba ni mogoča.
Koncert je vodil koncertni vodja g. M. Hubad z energijo in brez poze, točno in obzirno tako orkester kot zbor.
Gosp. skladatelj p. Hugolin Sattner ter solisti so bili odlikovani z venci.
Klavirski part je izvedla gospica Prelesnikova, ki je izvabila iz slabega inštrumenta kar je pač mogla.
Koncert so počastili poleg drugih odličnih oseb g. dež. predsednik baron Sch\varz, fin. ravnatelj in dvorni svetnik Kliment, predsednik dež. sodišča Levičnik in ekscelencn rHvVjonnr M»-tuška.	Anton Svetek.
gotovimi pogoji bo zopet pogajati z nemškimi strankami, če pokažejo tudi Nemci dobro voljo.
Klubovi načelniki so razpravljali o vprašanju, če se postavi na dnevni red vladna predloga na najetje posojila. Sklenilo se je, da sklepa zbornica o morebitni izpremembi dnevnega reda danes. Zagotovljena je za izpremembo dnevnega reda Že večina, ker bodo glasovali za nemški Freisinn, Poljaki in krščanski socialci.
Nemški Freisinn je imel tudi sejo, v kateri so zahtevali, da se mora mesto nemškega krajanskega ministra takoj zasesti. V seji so tudi froclali Schrei-nerja, češ, če kaže, da bi bil zopet imenovan za nemškega krajanskega ministra. Sehreiner je takoj izjavil, da bi bilo njegovo zopetno imenovanje za nemškega krajanskega ministra najboljši odgovor za bunko, ki se je zadala Nemcem, ampak da bi zdaj po njegovem mnenju ne kazalo, da postane minister, ker je truden in nima nobenega veselja, da prevzame odgovorno mesto nemškega krajanskega ministra.
Velikonočne parlamentarne počitnice se prično 19. t. m. Zadnja seja bo 18. t, m. Zbornica se zopet snide dne 6. aprila.
Dr. Lneger In dr. Gessmann
Najožji politični bojni tovariš umrlega voditelja krščanskosocialnc stranke je bil dvorni svetnik dr. Albert Gessmann. V desetletnih skupnih bojih je igral dr. Gessmann za Lueger-jem največjo vlogo. Kako sta se sešla ta dva moža in o prvih skupnih bojnih letih, pripoveduje dr. Gessmann sam:
»Ko sem se v poletju leta 1878 udeležil izleta mednarodnega kongresa železne industrije na Kahlenberg, se mi je ponudila ob povratku na Dunaj j z Klosterneuburga prilika, seznaniti se z dr. Luegerjem osebno na parniku. Dr. Lueger je stal osamljen na zadnjem delu krova; očividno so se ga ogibali udeleženci kongresa, zlasti pa liberalni občinski svetniki. Bil je pač osovraženi človek, ki je hotel vse prenoviti in prevreči, ki je grozil, da bo pregnal one nasičene gospode z njihovih sinekur, ki so jih zlorabljali. Njegova zunanjost je odgovarjala mojemu mnenju, ki sem ga imel že dalje časa o tem ljudskem tribunu. Seznanila sva se. Sprva je govoril z menoj bolj mrzlo, ko pa sem razvil svoje politično nabiranje, se je kmalu začel zaupno raz-govarjati o svojih načrtih in namerah. Na ta način sva postala kmalu dobra prijatelja. Ko sem se poslovil pri sofijskem mostu od njega, sem bil popolnoma prepričan, da je Lueger najbolj sposoben za voditelja v boju proti liberalizmu. Zavedal pa sem se istočasno, da je tudi zame čas, vstopiti v politiko.
Luegerjev bojni klic je kmalu postavil nasproti liberalni stranki tekmeca — demokracijo. To je bil prvi naravni odporni pojav proti liberalizmu, ki je delal škodo. Njeno geslo je bilo: Varstvo gospodarsko slabejšim! Ta struja je bila sestavljena večinoma iz odpadlih elementov liberalne stranke, in bilo je v njej tudi nekoliko Judov. Ko si je pridobila nekoliko volivnih uspehov, je bilo opaziti pri mnogih demokratih vpliv velekapitalističnega denarja, drugi pa so se pustili zapeljati od lakomnosti po dobro plačanih službah in mandatih ter so se začeli pogajati z liberalci in sklepati ž njimi kompromise. Tako je nastalo, da je celo demokratično gibanje kmalu zamrlo in so se demokrati zopet združili z liberalci. Leta 1893 je stal Lueger zopet popolnoma osamljen, jaz sem bil edini občinski svetnik, ki sem vztrajal ob njegovi strani. Takrat sva tvorila toliko zasmehovano stranko dveh mož; smatrali so naju za politična mrtveca, za človeka, ki nisva razumela pravočasno prijadrati v velekapitalistično pristanišče. Nauk, ki smo ga dobili iz tega demokratičnega pojava in njegovega sramotnega konca, je bil, da ži-dovstvo pri strankah s težnjami za ljudstvo le razdira in da se je v bodoče varovati tega plemena pri ustanavljanju novih strank.
Poklicati v življenje novo stranko iz nič, z nezadostnimi sredstvi, resnično ni lahka stvar. Od leta 1883 je izgledal položaj tako, kot da bi bil ves naš trud brezuspešen. Samo kljubovanje, ki se ne uda rade volje, in prepričanje, da zagovarjamo pravično stvar, nas je vzdržalo pokonci. Luegerjev silni pogum, ki se je na novo vzbudil po vsakem porazu, je vzpodbujal tudi mene, ter nam jc pomagal v teh težkih časih. Delo sva si razdelila. Dr. Lueger je oskrboval agitacijo, pridobivanje množice na shodih, pridobivanje posameznikov za stranko v zasebnih nnffovo-rih. Za to je bil dr. Lueger s svojo pri« kupljivostjo in zunanjostjo kar rojen.
Meni Je bilo izročeno kot glavno v oskrb časnikarstvo. Urejeval sem tiste čase dva zakotna lističa — ki smo ju. ponosno imenovali »naše časopisje« — 1 ter pisal za velike nemške liste članke, v katerih sem vedno napadal liberalizem in priobčeval svoje statistiko o po-gubljivem vplivu židovstva. Nepozabni mi bodo tudi vedno večeri, ki smo jih preživeli vsak teden v hiši barona Vo-gelsanga, ki je brezdvomno Nestor in zastopnik moderne, krščanskosocialne politike. Njegovo glavno stremljenje je bilo, ohraniti, kar je bilo dobrega v tedanjem družabnem redu, a združiti skupaj z včasih zelo ostrimi zahtevami socialne reforme. Hiša barona Vogel-sanga, v kateri so se takrat shajali številni mladi politiki, med njimi tudi knez Alojzij Liechtenstein, dr. Pattai in Sclineider, da so se učili od mojstra 1 n medsebojno duševno izpopolnjevali, bila pravi rojstveni kraj naših socialnih reformatorskih idej.«
Dnevne novice.
+ Dr. Lneger in slovenska krščan-sko-socialna delavska organizacija. Načelniku strankarskega vodstva avstrijskega krščansko-socialnega delavstva, posl. Leopoldu Kunschaku, je odposlalo predsedstvo »Izvršilnega odbora slovenskega krščansko-socialnega delavstva« sledečo sožalnico: »Ob smrti priljubljenega voditelja krščansko-so-cialne stranke tudi slovensko krščan-sko-socialno delavstvo globoko žaluje in sočustvuje z Vami. Teši nas v žalosti edina tolažilna misel, da bodo kršč. soc. ideje, ki jih je prominuli ljubljenec ljudstva zmagovito uveljavil v naši domovini, živele in učinkovale naprej.«
+ Jasna beseda. Liberalci ne morejo živeti, ne da bi si vedno domišljali stvari, ki jih ni. Tako zdaj bobnajo, da nam je boj zaradi cirilmetodarije neprijeten, da nam shod cirilmetodistov v nedeljo v »Mestnem domu« ni nič kaj prav všeč da se izgovarjamo itd. Nikar vendar! Nam je shod, ki ga sklicujejo liberalci vseh slovenskih dežela zavoljo cirilmetodarije nasprotno jako všeč, zakaj s tem dnem bo družba prešla popolnoma, z dušo in telesom, v liberalno režijo in bo zažgala za seboj vse mostove, ki drže v tabor slovenskega katoliškega ljudstva! In to nam je čisto prav in popolnoma po naših namenih, zakaj pravila za našo »Narodno obrambo« bodo kmalu potrjena in potem bo imelo slovensko ljudstvo narodno organizacijo na krščanskem temelju, cirilmetodarija pa bo omejena na majhen krog liberalnega špisbur-gerstva in frakarstva.
+ Neki učitelji in učiteljice v nekem trgu na Dolenjskem smatrajo šolo, kjer imajo učiti le to, kar jim je zaukazano, za pripraven kraj, kjer se more delati propagando zoper slovensko katoliško stranko in sicer — poslušajte! — pod imenom rajnega Karola Kotnika! Dotični vzgojevalci mladine, ki sicer pri deželnem odboru pridno pritiskajo kljuke, otrokom, v šoli dopovedujejo, da so le liberalni cirilmetodisti pravi »narodnjaki« in da je sreča Slovenstva v »n a p r e d n e m cirilmetod-stvu«. — Dobro je, da je naša mladina organizirana in se tem učiteljicam le smeje, kar je prav; ni pa prav, da so nekateri liberalni učitelji še danes tako predrzni, ko vedo, da je na krmilu tisto katoliško ljudstvo, kojega kruh jedo in ki ga vseeno tako sovražijo. Zdi se, da bo treba zopet, nekoliko zoper te elemente zaropotati, da bodo postali nekoliko bolj ponižni.
-j- Občni zbor slov. kat. društva za kamniški okraj se vrši v nedeljo, dno 13. t, m., ob 4. uri popoldne v »Kamniškem Domu« v smislu § 8. društvenih pravil.
-f- Predavanje na Savi. V nedeljo ob pol 8. uri zvečer priredi »Strokovno društvo« v »Delavskem domu« predavanje s krasnimi skioptičnimi slikami. Predaval bo profesor dr. Gruden iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi odbor.
+ Potujčevanje. Na župnijski urad v Boštanju, p. Radna pri Sevnici, je poslal župljan iz Nemškega sledeč naslov: An Herrn Pfarrer in Poststein bei Lichtenwald Radnah Provintz unter Kreihn in Ostreich. — Kakšno je šele pismo, se lahko že iz tega spozna, Tako sc pačijo naši ljudje in se potuj-čujejo.
4- Vse slovenske zdravnike vabim na vseslovenski zdravniški shod, ki sc
vrši v sredo, dne 16. marca, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Volitev predsedstva shodu. 2. Volitev slovenskega narodnega odbora, t. j. podpredsednika in treh delegatov za vsleslovanski zdravniški zbor. 3. »Slovenski zdravniki in zakon o socialnem zavarovanju«. P.o-
roča - prlmarij Ur. P. Defmnceschi iz Novega mesta. 4. Slučajnosti. — Koj po Shodu se vrši v isti dvorani mesečno zborovanje »Društva zdravnikov na Kranjskem«, h kateremu so izven-kranjski kolegi povabljeni kot ljubi gbsti. Na dnevnem redu je predavanje prosektorja dr. J. Plečnika: »Misli me-dicinca o sodno - zdravniškem poslovanju«. — Zvečer prijateljski sestanek v hotelu »Union«. — Dr. Demeter vitez Blei\veis-Trsteniški, kot sklicatelj.
-f Demokraška politika na Hrvaškem, V katoliški »Vifhbosni« 5. t, m. odobrava duhovnik Mato Manjarič, da so se katoliški Slovenci izjavili za principe Hrvaške Seljačke Stranke, ki jo vodi Stjepan Radič. »Vrhbosna« izvaja, da je v tej stranki toliko prosvetljene-ga kmečkega ljudstva, da se tega ne more prezreti in da je za Hrvate neobhodno potrebno, da začno mesto dr-žavnopravnih fraz demokratično politiko, ker se bodo na ta način tudi i-ri-bližali Slovencem. — Radičeva stranka se zadnji čas zelo giblje in prireja neprestano shode.
•+ Proti novemu vinskemu davku. Dunaj, 10. marca. Včeraj popoldne se je pod predsedstvom poslanca Mayer-ja vršilo zborovanje vseh agrarnih poslancev, na katerem se je sklenilo, da se odpošlje zastopnike vseh kronovin, razen Galicije, k ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru z zahtevo, naj vlada zakonsko predlogo o vinskih davkih potegne nazaj, ker bo drugače gotovo odklonjena. V deputa-ciji so posl. Mayer in dr. Weidonhoffer za Nižje Avstrijsko, Hauser za Zgornjo Avstrijsko, Rennwalner za Solnogra-ško, Schraffe in Gentili za Tirolsko, Roškar, Markhl in Tomaschitz za Štajersko, dr. Hočevar in Povše za Kranjsko, dr. Rizzi in Spinčič za Istrijo, Fai-dutti in Štrekelj za Goriško. Walcher in Grafenauer za Koroško, dr. Ivčevič za Dalmacijo, Vaclav Kotlaf in Zulager za Češko, Schillinger in Brunner za Moravsko, Schilder za Šlezijo in Hor-muzaki za Bukovino.
+ Grunvvaldska jubilejs'r.a slav-nost. Krakov, 10. marca. Za slavnost na spomin zmage Poljakov nad Nemci pri Grunvvaldu dela slavnostni odbor velikanske priprave. Slavnost se bo vršila mesca julija t. 1. 15. julija se bo odkril spomenik zmagalcu pri Grunvvaldu, jagelonskemu kralju Ladislavu. Ob tej priliki se bo tudi vršil velik historični slavnostni izprevod. Istočasno se tudi namerava prirediti veliko slavje poljskih sokolskih društev. Grun\vald-ska zbirka za obmejne šole je dosegla nad i 000 000 kron.
—	Slovenec pel novo mašo v Ameriki. Poroča se iz Chicago: V nedeljo, 20. februarja, je v slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagi imel novo mašo č. g. A n t o n S c h i f f r e r. To je bila prva nova maša v tej cerkvi in zato so se je vsi farani prav zelo veselili. Č. g. Anton Schiffrer je bil rojen v Stari Loki. Tam ima še mater, dva brata in dve sestri. V Ameriki pa ima brata duhovnika, č. g. John Schiffrerja, ki je župnik v Gilbertu, Minnesota, med ta-mošnjimi Slovenci. Študiral je v starem kraju, bogoslovne študije je izvršil z izvrstnim uspehom v št. Paulu, Minil., potdrugo leto je študiral v Mont-realu, Canada, kamor jc bil poslan od svojega škofa, da se tamkaj nauči francoskega jezika, katerega gospod novo-mašnik govori prav tako gladko, kakor angleški ali nemški jezik. Pri svojih študijah je bil — kakor kažejo njegova spričevala — vedno med prvimi. Mlademu in nadarjenemu gospodu želimo obilo blagoslova božjega v vinogradu Gospodovem.
—	Župnik Janez Kalan v Trstn. Iz Trsta nam pišejo: Letos ima v Trstu pri Novem sv. Antonu slovenske postne propovedi č. g. župnik Ivan Kalan, in sicer trikrat na teden. Poleg tega uporablja svoj prosti čas za predavanja po okolici, ki so vselej dobro obiskana. Tako je predaval v nedeljo teden pri Sv. Ivanu v Marijini družbi, v Rojanu, večkrat že v tržaški Marijini družbi, nad vse zanimivo pa je bilo njegovo predavanje v torek zvečer pri Sv. Ivanu v prostorih »Konsumnega društva« o »narodno-socialnem delu«.
—	Postojnsko jamo obišče v prihodnjih tednih kneginja Elizabeta Windischgraetz, hčerka pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. Pripelje se iz Miramara.
—	Promoviran bo jutri 11. marca 1910 na graški univerzi za doktorja prava g. Alojzij Rakun, sodni prakti-kant v Gradcu.
—	Saški kralj je prišel danes zjutraj v Pulj in bo izstopil v hotelu »Riviera«. Kralj bo obiskal našega, na Brionskem otoku bivajočoga prestolonaslednika Franc Ferdinanda in njegovo soprogo vojvodinjo Hohenberg. Od tu se bo podal na naši vojni ladiji »Magnet« ,v Opatijo, Reko in Trst, M
tukajšnjem hotelu »Riviera« bo stanoval kralj pod imenom grof Hiilsenberg.
—	Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinandi je v torek dospel v Pulj in pi-isostvoval strelnim vajam tukajšnjega trdnjavskega topničarsKega polka. Po končanih vajah se je prestolonaslednik vrnil zopet z motornim čolnom nazaj na Brionski otok.
—	»Društvo zdravnikov na Kranj* skem« bo imelo mesečno sejo v sredo, dne 16. marca, ob 7. uri zvečer v mestni dvorani ljubljanski takoj po vseslovenskem zdravniškem shodu. Na dnevnem redu je predavanje prosektorja dr. I. Plečnika: »Misli medicinca o sodno-ztlravniškem poslovanju«.
—	Mokronog. Zopet smo imeli pri nas roditeljski večer. Kakor po navadi, tako so tudi pretečeno nedeljo naznanili v cerkvi roditeljski večer popoldne v šoli ter povabili vse očete in matere. Udeležba je bila obila; prišlo jc do 250 ljudi, pa tudi učiteljstvo je bilo zastopano polnoštevilno, kar iz treh šol: domače, tx'žiško in trebelske. Predaval je gospod dr. Matija Hočevar na prošnjo domačega učiteljstva o otročjih boleznih zares v poljudnem tonu ter govoril o rečeh, ki so morale vsakega zanimati. Ljudstvo mu je hvaležno iz dna srca, kar dokazuje dejstvo, ko se mu je domači gospod nadučitelj v imenu poslušalcev zahvalil ter rekel: »Hvala lepa za podučljivo predavanje gospod doktor«, je ljudstvo samo ponavljalo: »Hvala lepa, — zares je to poduČno«. Nato smo potovali okoli sveta s skioptičnimi slikami s primerno razlago ter si ogledali znamenitosti posamnih tujih krajev. Po končani predstavi pa se oglasi zopet gospod Pirnat ter priporoča skupno in vzajemno delovanje pri vzgoji naše mladine med domačo hišo in šolo, zlasti pa naj starši, vi očetje in matere, skrbite za to, da se mladina ravna in živi po naukih, ki jih dobi v šoli ter sklenil svoj govor z besedami: »Blagor očetu in materi, ki imata dobre otroke, največja tolažba in opora jima bodo na stara leta! In glejte, to uči šola, podpirajte jo tedaj v njenih stremljenjih!« Na svidenje zopet na velikonočni ponedeljek.
—	Foersterjevo opero »Gorenjski slavček« bodo uprizorili v češkem narodnem gledališču v Brnu.
—	Ploj in Prosi. »Straža« piše: Kakor javljajo dunajski listi, je bila dne 7. marca pojedina pri prusovskem poslaniku na Dunaju. Te pojedine se je udeležil samo en Slovan, in sicer naš spodnještajerski slogaš dr. Ploj. Njegovo hrepenenje po slogi ga je privedlo torej sedaj že tudi do tega, da se ofi-cielno udeležuje prusovskih pojedin. Prepričani smo, da bi pri Čehih ne mogel biti tak človek, ki se brati s Prusi, niti za trenotek več narodni zastopnik. Pri nas še nismo tako daleč. Toda upamo trdno, da bo kmalu prišel čas, ko tudi naš narod ne bo več maral za poje-dinske prusovske prijatelje. Potrebno bi bilo, da Narodna zveza na Dunaju pokliče Ploja vsled tega na odgovor.
—	Skozi okno je skočila na dvorišče dne 7. t. m. v Reki Amalija Ru-žič, rojena pl. Thian, žena trgovca Jožefa Ružiča, S težkimi poškodbami na glavi so jo prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu zvečer umrla.
—	Obrtna vest z Bleda. Dne 28. marca t. 1. priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri lo učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo ftfr ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 20. marca t. 1. do-poslati. Vajenci, kateri so Člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo obenem s prošnjo znesek 5 K kot pristojbino, vajenci od mojstrov, kateri niso Člani zadruge, pa imajo vposlati 12 K kot pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri še nimajo te preizkušnje in imajo že učno spričevalo, se sprejmejo k preizkušnji.
—	Slovenec ubit v Ameriki. Iz Bar-iietona, države Ohio, se poroča: Dne 14. februarja je šet naš rojak Urban Kopač dela iskat. Ker pa dela ni mogel dobiti, se je kratkočasil po mestu pri rojakih in tudi v gostilni. Na večer je šel nekoliko iz mesta na obisk k rojakom. Pozno v noč se je vračal domov. Ali se je pripetila nesreča ali zločin, se ne ve. Dobili so ga namreč drugi dan ležati na ledu s prerezano glavo in tudi večjimi drugimi poškodbami. Oblastnije zadevo preiskujejo. Pokopali so ga dne 18. februarja na ondot-nem pokopališču. Pokojnik je bil doma iz Rupe pri Kranju na Gorenjskem. Bival je v Ameriki 12 let in zapušča v starem kraju očeta in dve sestri.
—	Na gospodinjski šoli na Vrhn'15 priredi deželni odbor drugi gospodinj ski tečaj, ki ima namtai vzgajati kmečka dekleta v gospodinjstvu, vrtnar-
stvu, reji male živine itd. Pouk na tečaju je brezplačen, le za hrano jo plačevati po 50 vin. na dan. Tečaj se prične dne 1. aprila t. 1. in bo trajal do 15. marca 1911. Sprejelo se bo vanj do 40 kmečkih deklet, v prvi vrsti one iz vrhniškega okraja. Pismeno ali i udi ustne prošnje je vložiti do 20. marca t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole na Vrhniki, kjer se izvedo tudi nadaljne podrobnosti.
Ljubljanske novice.
lj Vabilo na redni občni zbor »Društva za zgradbo zavetišča in vzgojovali-šča v Ljubljani«, ki se bode vršil dne 15. marca ob 6. uri zvečer v pritličju škofijskega dvorca po navadnem dnevnem redu. Ako ta občni zbor ne bo sklepčen, bode drugi ravno tam dne 22. marca ob 6. uri zvečer. — Odbor.
ij Iz zapora ubegli Pogačar je res tukaj. Znano bode Se, ko smo poročali, ds je znani vlomilec, ki je svoj čas Vlomil v šenklavškem župnišču in potem obledel v Gradiški petletno ječo Ivan Pogačar, rojen leta 1883 v Pozniku, pristojen v Cerklje pri Kranju 27. svečana, k nekim Warmutom pobegnil iz zaporov celovškega deželnega sodišča. Sledovi, t. j. enake tatvine in vlomi po *upniš?ih vodijo od Celovca proti Ljubljani in so takoj sklepali, da je to Pogačarjevo elelo. Tudi o najnovejšem slučaju z g. Fr. Bizjanom v Sp. Šiški smo poročali. Izkljačeno ni, da sta Pogačar in Warmut ista semnjska sleparja, ki sta kočarja Ivana Bradača izvabila na Koslerjev vrt. Pogačar« je srednje bolj močne postave, resnega simpatičnima obraza, črnih las in takih postriženih brk. Želeti je, da bi ta predrzni tat zopet prišel pod ključ. Da je Pogačar res tukaj, je sedaj gotovo, ker ga jc ntkega večera v Ljubljani srečal naki gospod, ki ga natančno pozna. Torej jezor!
lj Grobišče v štefanji vasi. — Lobanje od Turkov poklanih kristjanov? Odkrito grobišče na vrtu g. Florijana Lisjaka v Štefanji vasi si je včeraj ogledal i'avnatelj deželnega muzeja g. dr. Mantuani, ki je vzel zaradi nadaljnega preiskovanja tudi eno lobanjo s seboj. Kopanje se nadaljuje. Vseh lobanj se je izkopalo nad 100. Med njimi so tudi kosti petih psov in nekaj konjskih. — O celi zadevi smo se informirali pri g. i dr. Mantuaniju. Značilno je, da so se našle samo glave brez vsakih drugih znakov. Lobanje so napolnjene s prstjo in strte. Kosti so popolnoma izmoz-gane, strohnjene ter popolnoma lahke. Iz tega se d& sklepati, da so lobanje že mnogo časa v zemlji. Ako bi bile iz francoskih časov, ki morale biti bolj ležke. Glave so pokopane v dolžini 65 metrov. Bržkone je bil na onem mestu svoje dni kak dolg jarek, v katerega so glave nametali. Večinoma leže lobanje z obrazom proti dnu. Zakopanih je gotovo več stotin glav, kar dokazuje tudi dejstvo, da se nam je danes poročalo, da so1 zopet odkrili okoli sto lobanj. V katerem času so bile te lobanje zakopane v zemljo, se ne da doslej še natanko določiti, ker je treba za tako preiskavo dalje časa. Značilno je tudi to, da so glave zakopane na bregu starega toka Ljubljanice. Bržkone so te glave bile zakopane v zemlji še iz turških časov. Turki so namreč truplom odrezali glave, trupla zmetali v Ljubljanico, giave pa nataknili po svoji navadi na kole. Ko so Turki izginili iz ljubljanske okolice, so prišli iz skrivališč domačini ter pokopali odrezane glave. O pasjih kosteh se sodi, tla so psi glodali odrezane glave, ljudje pa so jih pobili in zakopali skupaj s toliko množino glav v jarku. Da so lobanje iz turških časov, govori tudi to, da Francozi niso rezali glav, vsaj v toliki množini ne, ter bi se moralo v tem slučaju najti tudi trupla. — Celo grobišče se je fotografiralo. Treba bo pa še natančnih nadal.inih preiskav.
lj Gospod J. N. Roeger, spoštovani glavar Roegerjeve rodbine, je tekoči teden praznoval 681etnico svojega rojstva in 36letnico, kar je ubožni oče ljubljanski. Kakor čujenio, je postavil g. Roeger krono svojemu delovanju za ubožce s tem, da je založil ustanovo v znesku 6000 K za ljubljanske reveže. Ko beležimo to plemenito dejanje, čestitamo dobrotniku ter mu želimo, da bi še mnogo let zdrav in čil preživel v krogu svoje ljubljene rodbine.
lj Podzemeljski mlini so zadnje čase začeli mleti po mestu in so bili že prenehali. Predsinočnjem pa so zopet neznanci skušali vlomiti v kazinsko klet, ker je bil pa zapah premočan, so morali oditi brez plena. Nato so šli v hišo na Turjaškem trgu št. 1 ter potom vloma odnesli trgovcu g. VerbiČu nekaj vina. Tudi v pisarno c. kr. učiteljišča so v noči od 7. na 8. prišli ter tam vlomili v mišmi prodal in odnesli nekaj de-
setič in dva koleka po 1 K, vinarje pa so pustili. Policija je postala vsled teh drznih vlomov zelo pozorna in posrečilo se ji je že drugi večer po zadnjem vlomu lopova dobiti v pest. Ko je namreč predsinočnjem policijski stražnik patroliral pri c. kr. II. državni gimnaziji, je opazil pri poslopju stikati nekega neznanca. Ponočni obiskovalec je, opazivši varnostnega organa, skočil čez železno ograjo in — na nji za suknjič med nebom in zemljo obvisel. Stražnik je takoj skočil k neznancu in ga prijel. Ta se mu je začel braniti in ko je to opazil nek gospod, jo priskočil stražniku na pomoč, ki ga je potem vklenil in odpeljal na magistrat. Na stražnici so v aretovancu spoznali silno nevarnega vlomitelja Ivana Pavliča, rojenega 1884. v Kosezah, pristojnega v Vodice v kamniškem okraju. Takoj so bili na jasnem, da je to pravi podzemeljski mlinar, ki je tudi v gimnaziji poskušal svojo srečo, a ga je doletela usoda. Pavlič, običajno imenovan »Janček«, je bil že petkrat, predkazno-van zaradi tatvine in je zadnjo največjo kazen štirih let prestal leta 1904. Nekoč je ušel trgovcu Staculu, ko ga je lovil. Zgrabivši ga za havelok, si ga je Pavlič naglo slekel in stekel. Občinstvo, posebno pa nedeljski izletniki ga bodo dobro poznali. To je isti Pavlič, ki je vedno hodil po gostilnah po deželi kot glumač, »jedel kamenje in ogenj«! ter igral druge take burke ter se s tem kril, da se preživlja. Ponoči pa se je vtihotapljal iz okolice v mesto in tukaj iskal svojega plena. Pavlič je zelo gibčen, navihan in precej simpatičen, toda delomržen. Zadnje čase je po gostilnah po deželi tudi deklamoval o september-skih dogodkih in zato pobiral denar. Pri aretaciji so dobili pri njem svetilko in vlomilno orodje, hranilnično knjižico z vlogo 100 K in 51 K denarja. »Janček«, ki ima v mestu tudi prepovedan povratek, se dela popolnoma nedolžnega, kar mu pa ne bode dosti pomagalo. Varnostna oblast, kakor občinstvo pa so lahko zadovoljni, da je prišel v kletko ptiček, ki bi bil prizadejal še nedogledne lopovščine, bi*ez katerih on sploh ne more živeti.
lj Streljal je danes ponoči nočni čuvaj, ki je videl, da sta zbežala v obližju Westrovega gradu v Golovec dva sumljiva nočna elementa. V dotič-nem okolišu so našli tudi izpraznjen cerkven nabiralnik. Bržkone to nista bila prav priporočljiva golovška poset-nika.
lj Aretovana priča. Te dni je bilo zaslišariih pri policiji nekaj prič v zadevi nekega tovarniškega delavca, kateremu so baje v soboto zvečer fantini iztrgali denarnico z 10 K denarja. Med temi pričami je bila tudi natakarica Ana Webcrjeva iz Medvod, ki je imela na sebi sivo krilo, katero je bila ukradla svoji prejšnji gospodinji, kar je tudi priznala. Ker je bila osumljena tatvin obleke in denarja svojim prejšnjim gospodarjem, jo je policija vtaknila v zapor ter oddala sodišču.
Štajerske novice.
š Umorjeno zavlekel na železniški tir. V torek, dne 8. marca se je pričela pred porotniki obravnava zoper Antona Kmetec, posestniškega sina iz Gornjih Jablan, okraj Ptuj, ki je osumljen, da je v decembru leta 1909. ustrelil svojo ljubimko Marijo Frangež ter jo potem mrtvo zavlekel na Železniški tir, kjer ji je potem vlak odrezal eno nogo in roko. To je Kmetec storil z namenom, da bi se potem mislilo, da se je Frangež sama vlegla na progo. Našlo se je tam tudi listek, kjer je bilo napisano, da Kmetec ni kriv. Ta listek je bil ravno usodepoln za obdolženca. Izvedenci so namreč spoznali, da je ta listek pisal Kmetec sam. — K obravnavi jo poklicanih mnogo prič, ki pa pridejo mnogokrat v nesoglasja. — Obravnavi predseduje višjesodni svetnik Voušek. Zagovornik je dr. Mravlag. Sodna dvorana je vedno nabito polna občinstva. — Danes se nam poroča iz Maribora: Porotniki so z 8 proti 4 glasovom potrdili obtoženca krivim, nakar je sodišče obsodilo morilca na smrt na vešalih. Ko je Kmetec čul obsodbo, se niti zganil ni ter je le v nemščini odgovoril, da je obsodbo razumel. Med tem, ko je bil Kmetec v preiskovalnem zaporu, jo njegovega očeta ubil njegov svak Lah, ki je pa tudi pred par tedni umrl v mariborski kaznilnici. To so pač sadovi nemškutarske vzgoje.
Telefonska In brzojavna poroflla.
DR. LUEGERJEVA SMRT.
(Glej »Slovenčevo« posebno izdajo.) Dunaj, 10. marca. Dr. Luoeor io včeraj rel dan in danns celo noč ležal nezavesten, n« zdravniško goizkuso ni
nič reagiral, vedno večji so bili presledki dihanja, dokler je končno zju-itraj ob 8. uri 5 minut zastalo zadnje jžjvljenjc v njem. Vsi hodniki mestne ihiše so bili polni ponoči in zjutraj ljudi, »ki so obupani čakali vesti iz bolniške jjsobo. Smrt dr. Lueger ju ni povzročila nbbenih bolečin več. Ležal je v popolni ^zavesti, ko mu je prenehalo biti srce. - Iz vseh dunajskih okrajev romajo množice k mestni hiši. Na tisoče ljudstva stoji okolu mestne hiše, raz katere vihrajo velikanske črne zastave.
DR. LUEGERJEVI ZADNJI TRE-NOTKI.
Dunaj, 10. marca. O dr. Luegerje-vlh zadnjih trenotkih se še poroča: Nekaj minut pred 8. uro so zdravniki spustili v predsobah čakajoče osebe v bolniško sobo, kjer je ležal dr. Lueger v zadnjih vzclihljejih. Bili so tu: minister dr. Weiskirchner, dr. Gessmann, dr. Ebenhoch, podžupani, magistratni ravnatelji, mnogi občinski svetniki. Vsi so pokleknili in prošt votivno cerkve je molil molitve za umirajoče. Pet minut po 8. uri zjutraj je zašopetal zdravnik dr. Pupovac, ki je bil sklonjen nad bolnikom: »Dokončano je!« Lueger je bil mrtev. Ob četrt na devet so že zaplapo-lale črne zastave z dunajskega rotovža, pol uro pozneje pa so je prvi oglasil mrtvaški zvonček votivne cerkve, nakar so pričeli zvoniti mrtvaški zvonovi vseh dunajskih cerkva, naznanjujoč Dunaju, da najpopularnejšega župana, ljudskega dr. Luegerja ni več med živimi.
DR. LUEGERJEVA POLITIČNA OPO-ROKA.
Dunaj, 10. marca. Listi poročajo, da je dr. Lueger zapustil politično oporoko, ki je datirana z dnem 1. februarja leta 1907, torej je bila pisana v času, ko je dr. Lueger prvikrat resno obolel. Dr. Lueger pravi v oporoki, da nalaga svoji stranki, naj nikdar ne postane izrečna zastopnica samo enega stanu, naj postane ne samo zastopnica agrarnih interesov, pa tudi ne drugih specialnih interesov, pravična zastopnica vseh slojev; meščanstva, delavstva, inteligence, pa tudi kmetov. V prvi vrsti pa naj gleda na Komunalno vodstvo dunajske občine. Dr. Lueger nalaga svoji stranki, naj njegovo stališče proti Ogrski v vseh slučajih odločno vzdrži.
Dunaj, 10. marca. Na dr. Lueger-jevi politični oporoki so kot pričo podpisani princ Liehtenstein, dr. Gessmann, dr. Weiskirchner, ces. svetnik Mayer, ravnatelj Appel in občinski svetnik Klotzberg.
DR. GESSMANN — NOVI DUNAJSKI ŽUPAN.
Dunaj, 10. marca. V svoji politični oporoki je dr. Lueger tudi izrazil željo, naj postane njegov naslednik na županskem stolu sedanji trgovinski minister bivši magistratni ravnatelj dr. Weiskirehner, pa to željo je dr. Lueger, kakor se v krščanskosocialnih krogih zatrjuje, pozneje izpremenil, ko je bil dr. Weiskirchncr imenovan za ministra, kajti dr. Weiskircliner radi svojega razmerja do Bienertha in sedanje vlade kot minister ne more odstopiti. Dr. Luegerjev naslednik kot. dunajski župan bo dvorni svetnik bivši minister dr. Gessmann.
CESAR IN MRTVI DR. LUEGER.
Dunaj, 10. marca. Takoj po smrti dr. Luegerjevi so obvestili cesarja, člane cesarske rodbine, ministrskega predsednika in predsednika drž. zbora. Cesar je poslal sestrama dr. Luegerja so-žalno pismo, v katerem pravi, »da je globoko ginjen ob smrti za Dunaj pre-zaslužnega župana dr. Luegerja in izraža sestrama svojo sožalje in sočutje«. Cesar se udeleži pogreba dr. Luegerje-vega. Pričakoval bo krste z dr. Lueger-jevim truplom pri glavnem portalu cerkve sv. Štefana, navzočen bo pri bla-goslovljenju trupla, nakar se odpelje zopet nazaj v svoj dvorec.
Dunaj, 10. marca. Cesar je poslal sožalno izajvo tudi prezidiju obč. sveta.
VENEC PRESTOLONASLEDNIKOV.
Dunaj, 10. marca. Opoldne se je skozi množice, ki oblegajo mestno hišo, pripeljala kočija, v kateri je ležal venec, katerega jo poslal na krsto umrlega, voditelja krščanskih socialcev prestolonaslednik Fran Ferdinand.
SOŽALNICA PARLAMENTA.
Dunaj, 10. marca. Dopoldanska seja drž. zbora je bila posvečena sožalnici po dr. Luegerju. Vsi ministri, predsednik in vsi podpredsedniki so prišli v zbornico v Črnih oblekah in črnih kravatah. Galerijo so bile prenapolnjene. Predsednik dr. Pattai jo govoril iskreno SojSalnico, v kateri jo dr. Luegerja oznanil za moža ljudstva in prijatelja vseh zatiranih. Takoj, ko jo dr. Pattai sso,-vzel svojo mesto, s:> h* vsi poslanci vstali in govor stoje poslušali, nakar
se je seja v znamenje sožalja takoj zaključila.
POGREB DR. LUEGERJEV BO V PONEDELJEK.
Dunaj, 10. marca. Pogreb dr. Luegerja bo v ponedeljek 14. t. m. ob pol 12. uri dopoldne. Sprevod se bo pomikal iz rotovške ljudske dvorane, kjer bo dr. Lueger na mrtvaškem odru, po vseučiliški cesti, Ringu, Karntnerici, na trg sv. Štefana, kjer bo truplo v cerkvi sv. Štefana blagoslovljeno, potem preko Rotenthurmske ceste, Franc Jožefovem nasipu, na Aspernški trg, kjer se glavni sprevod rezpusti. Potem" so pomika del sprevoda po Land-strasse, Hauptstrasse, na centralno pokopališče. Ker se računa, da bo pri pogrebu nad en milijon ljudi, bodo ceste, ki vodijo v notranje mesto, že več ur pred pogrebom zaprte. Ob cestah bodo stali vojaki v špalirju.
NOVI NAČELNIK NEMŠKE KRŠČ.-SOCIALNE STRANKE.
Dunaj, 10. marca. Novi načelnik nemške kršč. socialne stranko bo izvoljen v ponedeljek v dvorani dunajskega obč. sveta. Na razna načelniška mesta v drž. zboru in v nižjeavstrij-skem dež. zboru se bodo vršile volitve v dotičnih korporacijah.
SOŽALNE IZJAVE.
Dunaj, 10. marca. Katoliški poslanci so v svojih klubih sklenili posebno sožalne izjave, v katerih povdar-jajo dr. Luegerjeve zasluge za krščanstvo in njegov odlični, neizprosni boj proti liberalizmu.
RUSKI CAR V SMRTNI NEVARNOSTI.
Peterburg, 10. marca. Ko je včeraj dvorna kočija z ruskim carjem hotela zaviti v Karavansko ulico, je nakrat privozil električni voz. Voznik je voz zavrl v zadnjem trenotku. Osebe, ki so bile v električnem vozu, so padle druga na drugo in je nekaj oseb ranjenih. Carjev voz je švignil mimo komaj za las oddaljen od električnega voza. Cai sc je zelo prestrašil. Voznik električnega voza je dobil bogato nagrado, carja spremljajoči častnik - nadzornik je pa odstavljen.
ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV V AMERIKI.
čikago, 10. marca. 88 odstotkov vlakovodij in kurjačev je sklenilo sto-piti v štrajk, da dobo višje plače.
Cerkveni letopis.
lj Konference v stolnici so se v nedeljo zvečer pričele. Dosedaj smo slišali tri govore gospoda patra Fr o lili c ha. V nedeljski konferenci je govoril o p ro d p o g oj i h vere ter dokazal istinitost sv. evangelijev, katere protestantizem že več stoletij baje »oči-ščuje«, tako da od njih skoraj nič več ne preostaja, in istinitost čudežev, katerih se boji racionalizem ter jih trdovratno zametuje. Predmet druge konference je bilo božanstvo Kristusovo. Da je Izvoli čar Bog, je dokazal iz njegovega življenja in iz njegovih čudežev, na katere se jc skliceval Izve-ličar sam, in iz prerokb, katere so se v njem uresničile in izpolnile. Govori so mikavni, lahko umevni in jako prepričevalni ter jih toplo priporočamo zlasti onim, ki so trdni v veri, da se njih versko prepričanje še bolj spopol-nuje in okrepuje. Dosedanja udeležba je povoljna. Začetek konferencij vsak večer ob seclmi uri.
Pokojnine propadlim poslancem.
V ustavnem odseku poslanske zbornice je v potok omenil posl. dr. Hei-linger, naj država plača določeno pokojnino poslancem, ki pripadajo parlamentu gotovo dobo ter so brez sredstev, v slučaju, da izgube svoj mandat, ali pa ga ne morejo več izvrševati. Perner-storfer se je takoj zavzel za stvar ter jo opozarjal na Francosko, kjer dobivajo dosluženi poslanci, ki izgubijo mandat, letno subvencijo od države. Razumemo Pernerstorferjevo socialno-demokraško navdušenje za francosko republiko, vendar pa bi se uprli, ako bi se hotele francoske navade upeljati v Avstrijo. Mod vzorne parlamente se gotovo ne moro prištevati francoska zbornica. Glede na korupcijo francoskega parlamentarizma gotovo nobeden drug ne prekaša. Ko jc nova socialno-demokra-ška-radikalna, večina podvojila dijete poslancev in upeljala nekako pokojnino, so jo ves svet smejal tej socialni reformi, ki misli v prvi vrsti samo nase. Poslanci, ki izgubo svoj mandat, to so pravi, da jih volivci vržejo čez prag, naj dobo pokojnino! To je vendar atentat; na, svobodno mišljenje volivcev! Če gospodje Wolf, Resel itd. propadejo pri volitvah, naj žive potem še na stroške davkoplačevalcev! Tako daleč pa vendar ne smo priti avstrijska dobrodug,-
nost! Ali ni se"daj nujnejših socialno-političnih zahtev v državnem zboru kot starostna in invaliditotna preskrba ljudskih zastopnikov? Imenitno je res, da se v poslanski zbornici, v kateri še ni zagotovljena delavnost, govori o takih stvareh. V trenotku, ko država niti dežele ne vedo, kje naj vzamejo denar za najnujnejše potrebe, ko se povsod pojavlja skrb pred novimi davki, ko se ta ali ona struja davkoplačevalcev dviga proti novim obdavčenjem, v takem času zahtevati pokojnine za poslance, se nam zdi nekoliko preveč, posebno če podpirajo take zahteve socialni demo-kratje, ki principijelno odklanjajo vse davke. Kakor se poroča, posl. Heilin-ger ni tozadevno ničesar predlagal v krščansko-socialnem klubu, in se vsled tega smatra njegov predlog kot čisto oseben. Tudi so se pozneje krščanski socialci odločno izrekli proti. Vprašanje je le, če bodo rdečkarji zavrnili ravnotako Pernerstorferjevo navdušenje za pokojnine poslancem.
RUSIJA IN OBISK BALKANSKIH
VLADARJEV V PETERBUR6U.
Z ozirom na glasove zunanjih, oso-bito dunajskih listov, da je obisk bolgarskega in predstoječi obisk srbskega kralja v Petrogradu naperjen proti Avstro-Ogrski in Turčiji, piše oficijoz-na »Rossija«:
»Za vsakega nepristranskega opazovalca mora biti jasno, kako neutemeljena so vsa sumničenja inozemskega časopisja, češ, da stremi Rusija za čim drugim, nego za tem, da se ohrani »status quo« na Balkanu, in da je to nezdružljivo z dobrim razmerjem napram Turčiji in Avstro-Ogrski. Treba samo pazljivo čitati napitnici, ki sta bili izmenjeni med carjem Nikolajem in med kraljem Ferdinandom v Carskem selu, da se prepriča, kako neutemeljeno se pripisuje Rusiji in Bolgariji tajne načrte. Napitnici sta prežeti od ideje ljubezni do miru. Ista ideja je bila tudi temelj komunikeja, ki je bil izdan ob odhodu kralja Ferdinanda. Obisk imenovanih balkanskih vladarjev torej ne sme vzbujati nilcakih bojazni. Oba obiska imata popolnoma oficijelni značaj. Nič čudnega ni, da bolgarski in srbski kralj obiskujeta najprvo ruski dvor. Tradicijonalne zveze Rusije z balkanskimi državami utemeljujejo to popolnoma. Ta okol-nost ne sme dati niti najmanjega povoda, da bi se rusko vlado sumničilo kakih namer proti Avstro-Ogrski, ali Turčiji. Kar se tiče posebno Avstro-Ogrske, so vsa sumničenja, ki so bila izražena v listih, izključena že radi sprav7jivega stališča, ki je je Rusija zavzela v vprašanju vzpostave normalnih diplomatičnih razmer. Bližnja skupnost ruskih vodilnih krogov s srbskimi in bolgarskimi bo najlepše jamstvo za mir in red na Balkanu, za čemer gredo popolnoma odkritsorčna prizadevanja ruske vlade.
HRVAŠKI BAN V BUDIMPEŠTI. — RAZŠIRJENJE VOLIVNE PRAVICE NA HRVAŠKEM.
Budimpešta, 8. marca. Ogrski biro poroča: Hrvaški ban dr. Tomašič je danes predpoludne posetil ministrskega predsednika grofa Khuen-IIeder-vary-ja, ki je povabil bana na obed. Ban odpotuje jutri popoldne na Dunaj, kjer bo v četrtek zaprisežen od cesarja kakor tajni svetnik. Tekom jutrišnjega dne bo ban poročal ministrskemu predsedniku o položaju na Hrvaškem. Hrvaška politika stoji pred raznimi reformami. Med temi zavzema prvo mesto razširjenje volivne pravice na Hrvaškem. Po tem načrtu se število hrvaških volivcev pomnoži v taki meri, da bo številno razmerje odgovarjalo približno številnemu razmerju sedanjega ogrskega volivnega razmerja. Razširjenje hrvaške volivne pravice povzroča v hrvaških političnih krogih veliko zadovoljstvo.
Znanost In umetnost.
* Jules Verne: Pet tednov v zrakoplovu. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fergusona. Iz francoskega prevel A. Kos. Ljubljana 1910. Tiskal in založil Dragotin Hribar. — Znanstvenih pridobitev izkustvenih ved ne razširjajo nobena druga dela na zanimivejši način, kot slavni Jules Vemejevi romani. In vendar se ta pisatelj ne poslužuje niti ljubezenskega pripomočka, s katerim si drugi lepo-slovci skušajo osvojiti čitajoče občinstvo. Povesti slone na resničnih znanstvenih podatkih iz geografije, etnogra-fije, fizike, kemije, geologije, botanike, zoologije. Tudi to delo dokazuje, da je Jules Verne mnogo študiral za svoje spise. Pozna slovenskega afriškega misijonarja Knobleharla. Imenuje ga med
slavnimi afriškimi raziskovavci (stran 10.). Četudi je glavni namen poučevati, pripoveduje silno kratkočasilo. Prizor, kakor je zgodba s 301etnim misijonarjem lazaristom, ki ga rešijo po dva-clnevnem mučenju iz kanibalskih rok, pa umrje vsled prestanega trpinčenja in ran svetniško smrt, gane in seznani obenem z zamorci, rastlinami in rudami. — Prestava je natančna. Jezik čist in pravilen. Prevajavec je isti, ki je napisal v »Dom in Svetu« leta 1907 in 1908 razpravi »Svetovni jezik« pod imenom A. K., in »Kaj je z občnim jezikom? Študija o najnovejšem gibanju« pod imenom A. Kres. J. Bočnik.
in druge prsne bolezni, na katerih trpe mladi in stari se hitro olajšajo in premagajo s Scott-ovo emulzijo. Že kratka vporaba Vas bo prepričala o tem na Vašo veliko zadovoljnost. Najboljši učinek
SGOTT-OVE EMULZIJE
se opira na čistost in redilno moč njenih sestavin in predela-vanj po SCOTT-ovem ravnanju, vsled česar je ista lahko prebavna celo za najslabši želodec.
Prwn<1„„ SCOTT-OVH EMULZIJA
b"ccmk°-~kot ie nePrekosna in velja za nepre-garencijskiin kosno vzor emulzijo.	2615
scoTT°ove- Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
ga ravnanja! Dobj se y vsch lekarnah
677
Globoke žalosti potrta naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je njen predobri, nepozabni soprog, gospod
Mihael Finžgar
kamnoseški mojster
danes ob 2. uri zjutraj po dolgotrajni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 40 let mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika se bode v petek dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne slovesno blagoslovilo in preneslo na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnlce se bodo brale v več cerkvah.
Tomačevo, dne 10 sušca 1910.
Katarina Finžgar
soproga.
Zahvala.
675
Za mnogoštevilne Izraze sožalja povodom smrti naše iskrenoljubljene soproge, oziroma predrage mamice in stare mamice, gospe
ir, m. Zit
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti vsem onim ki so predrago ranjko v tako častnem številu spremili k večnemu počitku.
Osobito se zahvaljujemo domačemu gospodu župniku za zadnjo tolažbo, dalje gospodu župniku Ludo-viku Schrlffrerju za asistenco pri spremstvu in pokopu; posebej gospodu deželnemu poslancu Fr. Košaku. gospe soprogi, gospodu šolskemu voditelju I. Cerarju in znancem iz Škocijana ter Velikih Lašič za vdeležbo; gospodu dr. Fran Raznožniku za požrtvovalno zdravljenje v težki bolezni; slednjič gosp. Antonu Lavriču za izbomo cerkveno petje in orgljanje.
Tebi pa, predraga ranjkajohranimo vsi trajen spomin! Počivaj mirno v Gospodu.
Kop an)-L j ubij ana, 10. marca 1910. ŽalujoCi ostali.
dobrega in enega ali dva učenca sprejme takoj Franc Jeriha, Šmartno pri Litiji.
607 l
SluZbo ISCe zaveden Slovenec v pisarni kot
=knjigovodja=
ali tudi za vsako pisarniško delo, vešč tudi nemškega jezika, stenografije in strojeplfejfl. Nastop 15. maja ali 1. junija. Naslov pove unravništvo .Slovenca".	661
URADNIK
obenem knjigovodja, zmožen dvojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence išče primerne službe. Položi tudi kavcijo. Prijazne ponudbe pod »Zanesljiv" 674 na upravništvo .Slovenca". 3_i
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50-80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošfa in postaja Boč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka zelezniska postaja na Kranjskem po 21 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100-1
Več tesarskih ? pomočnikov
sprejme takoj proti dobri plači Franc Grum,
tesarski mojster v Mostah.
osestuo
je na prodaj, ki meri 5 ha 59a. To je pri bližno 10 oralov, ter hiša z gospodarskim poslopjem. Hiša je pripravna tudi za vsako obrt in je poleg farne cerkve. Na prodaj je tudi hiša v Novem mestn. Tudi pripravna za vsako obrt Bolj natančnejše se izve pri Jožetu Avsecu, vrvarju in posestniku v Novem mestu, nasproti poštnega urada, ali zraven kavarne »Central«.	670 1
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
Ljnbljana, Stritarjeva (SpitalsHa) ulica s.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Natakarico
na račun, ki bi položila nekaj varščine in pomagala v prostem času tudi v kuhinji sprejme takoj 656	Franc Gostiša v Gor. Logatcu.
firandHetel Union a
TheRoyalBio
Danes, četrtek zvečer ob 8. uri
velika predstava polno-
noma novim, krasnim sporedom. 669
Več stotov sena
prve vrste in detelje je na prodaj blizu Ljubljane. Več se izve pri gospodu Karolll Štrukelj, posestniku, flool Vodmat, Zaloška cesta Sten. 14.	672 3-1
Prihranite vsak
dun
4-80 do 24 kron, ako za-vživate želez nato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojeqa bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 328I
je na prodaj. Več se izve na Dolenjski cesti gostilna „pri Plankarju". 671
Zaslužek.
Plodonosen posel si more vsakdo preskrbeti s
pletilnim strojem
JLIRIJH'
Oddaljenost ni nikaka zapreka. Pojasnila in prospekte pošilja vsakomur proti vposlatvi 60 vin. v 613	znamkak	s_i
Domača pletilna industrija
Ljubljana, Sv. Petra cesta 44.
Zastopnike
fei so dobro upeliani uri dobrih zasebnih odjemalcih, imrjenl in marliiol. sprejme proti uisohi proviziji reelna tkalnica. Le prao dobro priporočeni gospodje naj pošljejo soo-65i :: je ponndbe na ::
Josipa Knup-a
tkaleovna, Hronov n M. Cechg.
Tubuli fumales ::
cii nerna Cannabis indicae dosim
in
S tem receptom se dobi v vsaki lekarni le proti zdravniškemu predpisu, škatljica po 1 krono. Obenem so sredstvo proti astmi, učinkujejo pomirjevalno in boli lajšujoče na sopilne organe.
Edini izdelovatelj lekarnar Trnkoczij v Ljubljani, Kranjsko.
531 10-1
M	■
■	■
■	■
■	■
■	■
■	■
■	■
■	■
■ ■
■ ■
■ ■ ■ ■
KOŽARSKA TOVARNA
sprejme za takojšnji nastop spretnega knjigovodjo, ki je tudi korespondent, mora govoriti razen slovenskega in nemškega jezika hrvatski, event. italijanski, vešč strojepisja in stenografije. Prednost imajo samci in oni, ki poznajo kožarsko stroko. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Knjigovodja«.
663 3-1
izdajatelj: Dr. Ignacij 2ltuUu
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štela.