r, fummmmm Naj reč ji slovenski dnevnik Iv Združenih državah _ VeUa za vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 -l c NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3S78 The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays, 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office »t New York, N. under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 22. — ŠTEV. 22. TELEFON: CHelses 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 27, 1931. — TOREK, 27. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK TTTIT INDIJSKI POLITIČNI JETNIKI SO ZOPET NA SVOBODI PRED ODHODOM IZ JETNIŠNICE JE REKEL GANDHI ČUVAJEM: - V PAR MESECIH SE VIDIMO! Izpuščenim političnim jetnikom je priredilo prebivalstvo navdušene ovacije. — Nad triindvajset tisoč Indijcev je še vedno zaprtih. — Kravali v Bengalu. — Zupana mesta^Kalkute so zaprli. BOMBAY, Indija, 27. januarja. — Mahatma Gandhi, ki je bil sinoči malo pred polnočjo izpuščen iz jetnišnice v Pooni, se vozi z vlakom proti tukajšnjemu mestu. Na tisoče Indijcev ga željno pričakuje, m POONA, Indija, 27. januarja. — Sinoči je bil eno uro pred polnočjo izpuščen iz ječe voditelj indijskih nacijonalistov Mahatma Gandhi. V avtomobilu so ga odvedli na deset milj oddaljeno postajo, kjer je sedel na vlak ter se odpeljal proti Bombayu. Ob slovesu je rekel jetniškim čuvajem: — Prepričan sem, da se bom v teku dveh mesecev vrnil semkaj. Verjemite mi, da sem zelo nesrečen ob inisli, da se bom moral zopet vreči v vrtinec življe nja. Kar strese me, ako pomislim, da je še vedno na tisoče mojih bratov in sester zaprtih. Ko se bodo začela pogajanja z MacDonaldom, bo največje Gandhijevo orožje dejstvo, da Anglija ni izpustila vseh političnih jetnikov, dasi je to izrecno obljubila. Gandhi je vzel seboj kolovrat, knjige, papirje ter par doma stkanih oblek. V jasni mesečini se je pe-lal na postajo s slavno indijsko pesnico Sarojini Nai-valo o določbi, ki uveljavlja štiri odstotno pivo. Mokrači |pa so opustili vsako upanje, da se j bo sprejelo v sedanjem zv.se dan ju kongresa kaj odločilnega gled^pro-hibicdje. Vsi upajo, da bo novi kongres sprejel drugačno stališče glede pro-hibicije in suše v splošnem. Vse napeto pričakuje nominacij leta 1932. Senator Bingham je vložil svojo predlogo kot nadomestilo za Ho-well-predlogo. Niti malo pa ne dvomijo, da bo predloga Binghanra odklonjena s pretežno večino glasov. ALEKSANDER NA HRVATSKEM Jugoslovanski kralj se je vozil po Zagrebu v odprtem avtomobilu, — Ljudje so mu nazdravljali. ZAGRE3, Jugoslavija, 26. ja*. — Včeraj je dospefl. sem jugoslovanski kralj Aleksander s kraljico Marijo ter se peljal po tukajšnjih ulicah v odprtem avtomobilu proti svoji novi palači. Ulibe so bile zastražene z vojaštvom, policijo, med djudsko množico, ki je baje kralju navdušeno nazdravljala, so bili pa pomešani detektivi. Ker so se v Zagrebu že veekrat vršile demonstracije priti diktaturi, so pred prihodom kralja spravili na varno vče tisoč delavcev. Vsa okna ob ulicah, po katerih se je vozil kralj, so morala biti zaprta. Detektivi so že ved dni prej stikali po hišah, če bi našJi kje kaj skritega orožja. Z0PETNA ŽRTEV' PR0HIBICIJE LAVAL IMA PODPORO S0CIJALIST0V Stranka je sklenila pod-pirati njegov kabinet. Briand se je vrnil iz Ženeve. — Ostal bo zunanji minister. VIŠEK NESRAMNOSTI PORTLAND, Me., 24. januarja. — V tukajšnjem mestu Je padel sneg, in občina je najela dvesto nezaposlenih. ki ao ga do večera pospravil. Rečeno je bito/da bo zaslužil vmk po $1-60. Pri iapSa/ievanfu meede so pa slGoro vsakemu odtegnili tri dolarje, češ, da mi plačal volilnega davka. Večina delavcev se je morala ca dovolj iti za deset ur težkega dela s petdesetimi centi. PARIZ, Francija, 25. januarja. — Prizadevanja senatorja Pierre Lava hi. mladega neodvisnega socljali-sta, da sestavi nov kabinet, so bila danes zvečer uspešna. Radikalno-socijalistična stranka, ki ima v zbornici 119 glasov, je sklenila podpirati njegovo vlado. * Sklep stranke, med koje voditelje spadajo Her riot, Deliadier in Chauftemps, je prišel po triurni seji. Kabinet LavaLa bo dobil, kot se pričaikuje, dosti elementov iz ministrstev Tardieuja in Steega. Obstajal bo iz večine sredine ter zmerne desnice. Senator Laval se je oglasil nocoj ob polčestih pri predsedniku Ek>u-merguegu, katerega je obvestil o u-spehih svojih prizadevanj v zadnjih 24 urah. Laval pa je nadaljeval ves dan s svojimi raegfcivori s senatorji ter poslanci. » Skoro najbolj važen je bil telefonski .pogovor, ki ga je imel malo potem, ko se je vrnil Briand iz Ženeve v Pariz. Prizadevanja Lavala, da stvori kabinet, stoje očividrto pod pritiskom gospodarske krize ter vedno večje nezaposlenosti. Laval bo sledil Steegu, kojega vlada je pidla radi splošne draigfcije in temu vprašanju posveča Laval največjo polarnost. Ceni se, da ne dobiva 28,000 Francozov, ki nimajo dela, dovolj podpore. Afistide Briand je prišel nocoj iz Ženeve. Številni politiki ga pozdravili nta kolodvoru. Izvedeti hočejo, kaj misli o sedanjem kritičnem položaju nAam| Tudi v Lavalovpm-: xptnistr-stvu bo najbrž Briand zunanji minister. c BIVŠI GOVERNER EDWARDS SE JE USTRELIL V apartmentu na Kensington Ave., v New Jersey City, so našli bivšega zveznega senatorja in bivšega goveimerja Edvarda J. Edward-sa, ustreljenega. Zapustil je pismo, v katerem se je poslovil od svoje hčere ter omenil, da gre prostovoljk no v smrt. Edwards je bil že dalj časa bolan in se je nahajal v zadnjem času v precejšnjih finančnih tezkočah. Nov 4'junaški čin" ameriške obrežne straže. — Stražniki so streljali na kapitana canadskega čolna. V nedeljo zjutraj je zagledala naša obrežna straža neko canadsko ladjo ter jo pozdravila s kroglo, ki tehta cel lunt. Kapitan Cloett, ca-nadski državljan iz Nove Skodje, je bil tako močno poškodovan, da je umrl par ur pozneje v mornariški bolnici. Kapitana je zadelu krogla, ko se je nahajal pri krmilnem kolesu svoje ladje "Josephine". Soglasno z oficiljenim ugotiovilom je križaril canadski čoln s svojo po-I sadko štirih mož v notranjosti me-I je desetih milj severoiztoino od Ambrose svetilnika. Tam jih je zalotil čoln obrežne straže, ki je bil pod poveljstvom kapitana Cecil Garfoetta, ko je bila posadka ravno zaposlena s tem, da preloži zaboje z žganjem ira drugo ladjo. Oboroženi čoln je oddal prve strele, nakar je canadski čoln skušal pobegniti. Kmalu nato pa je pričel ameriški kanonski čoln ostro streljati. Izstrelek je zadel kanadskega kapitana. PRAVI VZROK DEPRESIJE — Depresija ni nikako od Boga poslano pro-kletstvo, temveč posledica ekonomskih siste-- pravi Woods. mov. WASHINGTON, X>. C., 26. jan. — Polkovnik Arthur Woods, predsednik komiteja za odpravo nezaposlenosti, katerega je imenoval predsednik Hoover, je 'označil sedaj prevladujočo depresijo kot nekaj skrajno resnega, a obenem tudi stupld-nega. — Na eni strani imamo milijone delavcev, ki niso zaposleni, na drugi strašni pa prazne tvornice, ko jih lastniki bi lahko dali dela številnim, a se bo-je izgubiti denar. Dokler bosta ostali obe skupini ločeni. bomo imeli delodajalce, kon-sumente ter defcivce brez zaslužka. V splošnem pa je rekel Woods, da ni smatrati sedanje depresije kot od Bogar poslano zlo, temveč kot posledico sedanjih in obsoje vrednih družabnih ter ekonomskih sistemov. PAPIGA JE IZDALA MORILCA << PREKO DVA TISOČ DEKLET POGREŠAJO Vsega skupaj je lani izginilo nad 25,000 oseb, med katerimi je bilo nad dva tisoč mladij deklet in nad tri tisoč fantov. SUHA ZIMA PO SUHEM POLETJU Ce kmalu ne bo snega, bo po nekaterih državah Srednjega zapada vsa ozimina uničena. V nedeljo je imel v New Yorku kapitan John H. Ayres ki je pri deljen uradu za pogrešane osebe, ja-ko zanimivo predavanje. Rekol je, da je bilo lani javljenih policiji nad petindvajset itisoč eseb kot pogrešanih. Med njimi je bilo 2450 mladih -deklet in 3500 mladih fantov. —-Fantje zapuste dom — je rekel — iz vesellja do potovanja, do doživljajev in pa zato ker so se naveličali vsakdanjega življenja. Taki fantje se običajno nikdar ne izpridijo. Famt, ki se odloči ,da gre oti hiše, mora imeti v sebi precej poguma in zaupanja v se. Izkušnje, ki jih nabere na svojem potovanju, mu | zamorejo le koristiti v poznejšem življenju. Drugače je z dekleti, ki pobegnejo z doma. Običajno postanejo žrtev moških, ki jih spravijo na krivo pot. Dekleta pobegnejo z doma večinoma zastaran tega, ker ne morejo prenašati domačih razmer. Oče ■ in mati bi morala biti svojim otrokom predvsem prijatelja, ne. pa stroga vzgojitelja. CHICAGO, 111., 26. januarja. — Tako suhih poletij kot je bilo lansko, ne .pomnijo ameriški farmerji. Vse se je nadalo zime oziroma letošnje pomladi, pa tudi v teh upanjih bodo razočarani. Zima je skoro brez snega oziroma brez dežja. , Najbolj so prizadete države na Srednjem Zapadu. Res je, da je nekod zapadel sneg, pa je že po par dneh skopnel, kar 'bo najbrž uso-depolno za zimski posevek. Zelo je prizadeta tiudi država Kentucky in njene sosednje države. Cela mesta brez vode. j Izza leta 1880 ni bilo v Chicagu meseca januarja tako malo pado-' POLET D0-X V JUŽNO AMERIKO Admiral Coutinho b o edini potnik. — Kontro-verza glede poskusnih poletov. — Popravila so zavrsena. LIZBONA, Portugalska, 26. jan. — Soglasno z dosedanjimi načrti, se bo nemiiko zračno letalo DO—X v četrtek dvignilo v zrak, da poleti v Južno Ameriko. Glasi se, da se bo udeležil poleta admiral Cago Countinho, kot edini potnik. Velikanko letado, ki je zopet popolnoma popravljeno po zadnjem požaru, je včeraj popoldne nadaljevali s svojimi poskusnimi poleti, vendar pa ni bilo na krovu niti u-radnikov, niti gostov. To se je zgodilo raditega, ker se je poveljnik zračne kr: žarke prepiral z oblastmi glede poskusnih poletov. Poveljnik je trdno prepričan, da bo dospel na cilj. Pričevanje" papige j e prisililo moža k priznanju, da je usmrtil svoje ženo. 44-letna Mrs. Prances Yitkos, stanujoča na Cherry Street v New Yorku, je bila naravnost zaljubljena v zoleno papigo, katero ji je pred leti kupil njen mož, pristaniški delavec. Včeraj je pa papiga pričala proti možu, ki je bil obdolžen, da je u-smrt.il svojo ženo. Yitkos je prišel v nedeljo na policijo in rekel: — ždi se mi, da je ! moja žena mrtva, i Policisti so se podali v njegovo stanovanje ter našli njegovo ženo mrtvo na postelji. Bila je oblečena, toda na obleki so se pcciiali krvavi madeži. Pod posteljo je ^la okrvavljena sekira. I YitkDs je rekel, da sta jo v soboto v njegovi odsotnosti napadla dva i neznanima. To mu je baje povedala, ko je prišel pozno ponoči domov. Ko jo je vprašal, £e potrebuje zdravnika, je odkimala in se obrnila k steni. Ko jo je po preteku par ur hotel poklicaiti, se je prepričal, da t je mrtva. j Ko je Yitkos pripovednrvxl to zgodbo detektivom, se je v sosednji so-bi parkrat zaporedoma oglasil hreš-čeč glas: — Ne, papa, ne. I Bila je papiga, ki je ponavljala besede, katere je nesrečnica izgovorila par trenutkov pred smrtjo. Tega "pričevanj-a** papige se je možak tako prestrašil da je priznal umor. vin kot letos. KRALJ KAROL KjOT TRGOVEC WASHINGTON D. C., 26. jan. — Romunski pashmik Charles A. Da-villa je izjavil, da se je zače1 kralj Karol ibaviti z gospodarskimi problemi ter da skuža v prvi vrsti povečati trgovino med Romunsko in Združenimi državami. BIVŠI KAJZER STAR 72 LET Pomožni sklad za reveže se nahaja med darovi za prejšnjega vladarja. DOORN, Holandska 25. januarja. Viljem II., prejšnji nemški oesar, bo proslavljal v torek svoj 72. rojstni dasn. Z izjemo četrtega sina, princa Oskarja, ki je bil operiran ira slepiču v Berlinu, pričakujejo vse člane cesarske družine v Doornu. Slovesnosti bodo obstajale iz jutranje božje službe, kosila ter banketa zvečer. Tekom popoldne bo prejšnji cesar sprejel delegacije monarhiatičnih organizacij. Med darili bo tudi sklad, katerega je prinesel semkaj dr. Schwar-zenfeld, prejšnji nemški poslanik v Colombiji. Sklati, ki so ga zbrali vojaki, je namenjen nemškim revežem. Naročite se n* "Glas Naroda največji slovenski dnevnik v Združenih državah. PROHIBICIJO BOMO IMELI ŠE NAJMANJ _PET LET WASHINGTON, D. C., 26. jan. — Stanley High, urednik Christian Heralda, ki ima o prahibiciji najbrž tako mnenje kot ga ima predsednik Hoover, pravi, da bo prohlbici-ja v veljavi še najmanj pet let. High je objavil v svojem listu članek, v katerem poziva demokrate, naj pod nobenim pogojem ne imenujejo prihodnje leto mokrača za predsedniškega kandidata, V tem slučaju bi bili prav gotovo poraženi. — Glede Wlcikershamovega poročila pravi High da ne gre za to, kako bi ohranili prohibicljo, ampak zato, kako bi se iznebili žganja. (I jJNegiede in ADVERTISE H Jiit-I.a 1 1 ' •GLAS NARODA' v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja. janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brem sam od* časa, km na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih poftt. katere dostavljamo poillj*. temeljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne s& posameznike v slučaju no sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodnlji v stari domovlnL HSakser State Bank 82 Cortlandt Street " New York, N. T, Telephone BArclay 7—0380 alj 0381 ___ * - ---—r—-- "OCXS H X K O D NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 27, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Prank S&kaer, President Owned and Published by ftLOTONIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Treas. Place of business of the corporation and addresses of abore officers: 21« W. lSth Street. Borrafh at Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Dopisi. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado .............................46.00 Za pol leta ...................................$3.00 Za četrt leta ________________________.„..$1.50 Za New York sa celo leto $7 00 Za pol leta -------------------------------.$3.50 Za inocemstvo za celo leto_______.$7.00 Za pol leta ..................$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemil nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po&ilj&tl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej in je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 21« W. 18th Street, New York, N. T. Telephone: Chelsea 3S78 mmammmmmmmmmmmmmmmammmmmmtmrnm^m PREVIDNOSTI JE TREBA Oni, ki skušajo na vsak n.*u*in spraviti Združeno držav«* v Liro narodov, so veliko dosegli s tem, da 5*0 prego- / vorili klavnega ameriškega odvetnika in državnika Elitni Knot a, da se je dal ^lede te zadeve tri ure zasliševali pred senatnim odborom //zunanje zadeve. Temu odboru je hil namriM* predložen predlog, naj ><* A m« tika. priključi stalnemu medna rodnemu razsodišrti. KmJ kaže, n«* ln» senatni <»llior ]W)dal svojega por«H**ila l«'kom j^edanje^a kongmsme^n zasepoliKrma nepristransko. Svetovno razsodišče smatra namreč za svoje lastno delo, ki pa tako dol-;.>-«» ne ho pravilno fnnkeijoniralo, dokler se mu ne pridružijo Združene države. On I loče. da bi bilo vse po njegovi volji, na druge ljudi se pa ne ozira dosti. Senatni odbor za zunanje zadeve bo tiwli najnovejšo Rootovo formulo dobro preniotriJ. Zadeva prav lahko počiva do eafKA, ko se ho sestal liodoči kongres. Chicago, 111. Cenjei urednik G. N.! — Ne vem, kaj je vzrok, da se tako malo sliši iz našega milijonskega mesta, saj ima vendar G. N. največ naročnikov v Chicagi in vsak ve za kake rt^vice, da bi jih lahko poročal. Da pa ne .boste. mislili, da se preveč dolgočasimo, čeravno se slabo dela, i vam povem, da društva vedno prirejajo svoje veselice in zabave. Tudi tukajšnje Samostojno društvo Zar-ija bo priredilo svejo veliko pred-! pustno Veselico 31. januarja na 13. in Racine Ave v Hrvatski Sokol Dvorani. To je edino Samos:ojno podporno društva v Chicagi, ki sprejema v svojo sredo rojake brez razlike kakega prepričanja so. Priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da pristopate k Zarji. Za 50c mesečnine dobite $1.00 podpore na cla-n, v slučaju smrti plača društvo pogrebne stroške. Posebno vabim mladino, da pristopa k Zarji. Končno še enkrat vabim, da se palnostevilno udeležite prihodnje ves»lice, da bo boljši uspeh in s tem da se blatgajna opomore, ker je zadnji čas veliko bolnikov. Postrežen bo vsak. zato jamči veselični odbor. H koncu /pozdravim vse sosestre Ln seterate "Zarje". Franco« Lauri-h. Ituckdale, 111. Namenil sem se naipikati par vrsti: v lL-it Glas Naroda. Dopisi iz nase naselbine "so bolj redki, čeravno je precej Slovencev tukaj, namreč čez 80 družin in nad 70 jih ima svoje domove. Kar se tiče dela, je bolj slabo. Dela se po 2 dni v tednu, eni več eni pa še manj, tako da nam ni treba znojnfli srajc domov nosili. Vem .še dobro, ko so nas leta 1927 . silili tudi opo-ldan delati, ko je bil ;še prejšnji super v tovarni A. S. Wire Co., po imenu Peterson. Dne 15. januarja je umrl tukaj rojak Frank Cenigoj, star 42 let. Doma je bil iz Malovš, fara Gerniče. V ^neriko je prišel pred 20 le:i. Poročen je bil 9 let. Sezidal si je tukaj , na Rockdali svoj dom, ker je bil i sam tudi isučen zdar. Živel je v naj- J lepši sl^gi s svojo soprogo ves čas, j kar sta bila skupaj. Par let se ni počutil nič kaj zdravega in pred 8 j tedni je moral iti v bolnišnico sv. Jožefa v Joliet. Prav lep pogreb po katoliških cbredih mu je priredilo društvo Planinski raj, kaiterega član je bil. Pogreba so se udeležili njegovi prijatelji in znanci iz T^hursta j in Chicage. _ j Pokojni je bil tudi naročnik Glas ■Naroda. j Tukaj zapušča žalujočo ženo. | stari domovini menda eno sestro, j Za kopan je v Joiiel na slovenskem Tistim pa. ka.:eri delajo, so pa tudi plačo skrčili, tako da komaj toliko zaslužijo, da se pošteno preživijo. Okrog Enumclawa nas je veliko Slovencev, večina kmetovalcev^Na-videz smo veseli in zadovoljni, kar je bolje kot*bi se jokali Če smo veseli vsaj na zunaj nas »naredi bolj zdrave. Vsa tri tukajšnja podporna društva so sklenila, -da prlrede plesno veselico miaškarado* 14. februarja 1931. Maškare bodo dobile 4 različne nagrade. Prvo bo dobil oni. ki bo najbolj pomembno oblečen; drugo bo dobil najlepši. tretjo pa najbolj rmešni. čerto bo dobil najgrši. Rojaki, uljudqo vas vabim, du se udelež:;e m^škaiadne veselice v polnem številu. Saj potem bomo počivali do Velike nedelje, za to je potrebno. da do dobrega na brusimo pete. Peter Zgaga je tudi povabljen in bo dobil veliko kranjsko klobaso. Pozdrav! Mary Polaynar. USTANOVITELJ SVETOVNE POŠTNE ZVEZE Svetovne poštno zvezo kateri, pri-; Berlin, kjer je postal pomočnik te-padajo dandanesl yse države sveta, danjega poštnega ministra Schmii-je ustanovil bivši nemški minisier ckerta. za p:što dr. Henrik Stephan. Sto- Na svojem nevem službenem me-letnico njegovega rojstva slavijo stu je mogel šele pokazati svoje vi-prav te dni v Nemčiji, kjer so na soke in odlične sposobnosti. Že le-njegovo delo po pravici lahko po- ta 1865 je priporočal v posebni spo-nesni. menici uvedbo poštnih "kart ali do- pisnic. Ni pa imel sreče s svojim predlogom, ker je naslednik ministra Schmuckeiat S:cphanovo delo povsed oviral, kjer je le mogel in za- WICKERSHAMOVO POROČILO. Stephan je dosegel vse, kar je dosegel, iz lastne moči. Bil je sin rev-neja krojača v mesiecu Stolp, kjer je tudi začel svojo službo kot poštni pisar, ko je bil komaj 17 let star. že it0 Je °lla UV5trijska P°štna uPrava takrat je baje rekel: »Kdor vstopi prVa- U Je Vdopisnice. Kas-v poštno službo, se mora zavedati, Ineje je Strptian predlagal enotno da lahko postane tudi generalni,pa5tno ozemlje 21 vf Nemčijo in 'sicer še predna je bila Nemčija po- mora zavedati tudi peštni ravnatelj". Tega visokega ci- ■ Ija seveda ni mogel doseči tako lah- iliti6no "J^njena. Ko pa je b'.lo en-ko. Bil pa je V službi in izven sfc«ž-}krat skuPn° nemško poštno ozem-be silno vztrajen delavec, ki si jeilje določ€no- je uvedel tudi enotni z neprestanim učenjem pridobil 0-lpožtni tarif" Kaj je to Pomenil°- si no ogromno znanje, da je mogel |fahk:> Pred3tavljamo- če pomislimo, kateneje izvrs'.ti svoje velijo delo Kako je delal, je pL=ial sam svojemu S PODMORNICO NA SEVER NI TEČAJ da so imeli pred uvedbo enotnega tarifa v Nemčiji nad 2000 različnih cčetu: "Ker sem ponoči pomakal P^tnih tariftlih ^tavk! svoje noge v mrzlo vodo, se mi je po- Leta 1370 je postal Henrik Step-kvarila sluznica v vratu in v pr-; lian nemški generalni poštni ravna-sih". telj. Takrat pa se je vnela velika Takrat so pa vladale v Nemčiji zelo napete razmere in ravno ko je Znani ameriški polarni razisko- j1311 Stephan v službi generalne post-vfllec Hubert Wilkins se napoti s ne direk-ije. je najbolj cvctlo vo-svbjo podmornico proti severnemu 1 hunstvo in ovadu.štvo. Za ta po.^el tečaju že letos v aprilu. Ameriško' P^ Stephana niso mflgli pridobiti in vojna med Nemčijo in Francijo in Stephan je tedaj vzerno organiziral vojaško pešto. Po vojni pa se mu je posrečilo združiti vse države sveta v veliko svetovno poštno zvezo, ki cbstaja še dandanes. mornariško ministrstvo mu je daloj^er se ni vkionil nobenemu prit-is-J Vpeljal je tudi pošto po ceveh in na razpolago podmornico starejše- so ga za kazen prestavili. Nje- i je bil med prvimi, ki so znali pra- ga tipa, ki se imenuje zdaj ' Nau-l«Gva plača pa je bila tako n'zka, da si je moral nekaj še posti-ani pri-slu-žifti in zato je' hodil igrat zvečer po "gc^ilnah na gosli. Ker pa nje-tastičnem romanju "20.000 milj pod gove nadarjenosti in njegove spo-morjom". ^obnesti ni "mogel nihče tajiti, so tiliLs". To ime je znano iz Verneje-vih romanov. Tako se je imenovala podmornica kapitana Nemo v fan- Poveijnik podmornice "Nautilus", ameriški mornariški častnik Sloan Danahower, tee je baš vrnil iz Francije, kamor je bil odpotoval, da osebno povabi na ekspedicijo na severni tečaj Vernejevega vnuka Jeana Vernea. Jean Verne je po daljšem obotavljanju sklenil udeležiti se ekspedicije, ki jo bo vodil ga leta 1856 zopet poklicati nazaj v NOV SPORT Moskovska "Konsomolskaja Pravda" prinaša pismo znanega letalca pr; viino ceniti pomen telefona. Pa tudi pomen letalstva je že slu.il in zato ga po pravici imenujejo očeta kasnejših "Zeppelinov. ker je v nekem svojem predavanju prvi izrekel misel, ki jo je pozneje izvršil grof Zeppelin. ZENSKE-USLUŽBENKE BODO IZGUBILE DELO RIM. Ital:ja, 24. januarja. — Po- Hubert Wilkins in ki se je udeleži Cuhnovskega o novi zabavi ki so si islanec ^oselchi _je danes poz-al kor jo izmislili raziskovalci ob severnem tečaju. Letalec piše: — Če hoče davčna oblas^ to moje pismo sma- ; poracijskega ministra, naj odpusti i v Rimu vse ženske uslužbenke ter 'naj njihova mesta izpolni z neza.po- 18 anterških učenjakov. Wilkins je še vedno prepričan, da se mu bo posrečilo prodreti s podmornico le- MM » vv U1VJU OHIU- J -1 • _ _ , deno barijero j^ed .Spitzbergi in trati samQ za šalo na letai;;ern na_ klenimi moškimi. Korporacijski mi-severnim tečajem in splavati na ^ poscbno pristojbino 2a lovskoi-bo najbrž ugodil njegovi za-nasprotni strani pri Aljaski na morsko gladino. Morda se mu to j res posreči, kakor se mu je posrečilo kot prvemu preleteti z aero-planom severni tečaj. BOLNIK REŠIL ZDRAVNIKA. pravico v Arktiki. Mi veasi brijemo šale z ubogo divjačno. Letalo pade kakor kamen iz višave in drv: v višini 10 do 12 m nad zmrznjeno tundro. Naj drvi severni jelen kakor blisk in maj ima najsijajnuša-. htetvi. ZA ZAVAROVALNINO KAL ROKO. SI ODSE- V vasi Waldasachsen na Nemškem stal- so n-ašli na svoti dan v kozjem hle-nega bega vajena pljuča — se ven-: vu kmeta Schadeta, ki je ležal v dar ne more kosati z ritmičnim 1 nezavesti z odsekano roko. Ko se je enatkomernim in neutru'dljivim utri- osvestil, je pripovedoval .katoliškem pokopaliču. Glas Na rod a naročnikov. Zga?i. in mu želim Pozdrav tudi panjem motorjev. Na-po.sied letalo vedno dohiti bežečo čredo in ta se razleti rta vse strani, kak^r da bi jc pr^rnali z dinamitom v zrak. Na isti način smo se zabavali tudi z nevarnejšimi belemi medvedi. Zasledovanje je vedno imelo uspeh in smo dobili divjačino za kosilo. Marsikdo bo morebiti rekel, da to ni pravi športni lov. Toda, ali nI konec vedno i?M, naj že prestreli živali krogla ITALIJAN BO SKUŠAL POLE-TET1 IZ RIMA V WASHINGTON — - «— RIM. Italija, 2«. januarja. — Vojaška letalec Umberto Maddalena, Id ae je udeMcU poleta iz Italije v Brazilijo, bo Ae to pomlad skušal poleteti iz Rima v Washington Maddalena je eden najboljših laških letalcev. KRALJEVA TETA SE JE POŠKODOVALA ucxaxmsr, An^Uja, M. januarja. PritxMa Beatrice, teta angledkega kralja ln špmlAe kraljice, Je puUa T •obdto y lUntnjKm %mM\ 74 let. ANGLEŠKI SOVJETSKI ČASOPIS V MOSKVI MOSWVA RuslM. 24. januarja. — Tukaj (je začel izhaljaU nov sovjetski časopis "Te Workers News ', tipkan v angleškem jeziku. Uprava upa dobiti dosti naročnikov v Zdru-fcantfh državah ln v Angliji. Nadalj-ni angleški časapls. izhajajoč v Mostovi, se imena je " Moško w News". ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. Jernej Bertoncelj, Boulder, Wyo., Me. John Rudolph, Deebroodk, Wis.. 50c. • -Denar sprejeli ln ga bomo izročili na pristojno mesto. Uredništvo. Nenavadna nezgoda se je pripetila te dni v ordinacijski sobi berlinskega zdravnika dr. Skutscha. Ta se je pripravljal, da bi operiral neke-v j ga bolnika in ga ie hotel baš narko- j j tiziiati, ko se je zgodila eksplozija, l | ki je raznietala. vso opravo v sobi in | „ zdravnika težko ranila. Kak«r oo Končno posdravljam vse čitatelje - ,, - • . , .4. „ _ J 1 cudezu je ostal pacient na operacij- mnogo ,ski miZj nepc >k:do-'a jega bega! — Ubogi jeleni in me-dalee okoli znanem mestu Sfattle !ziral sveje orodje, mešanica etra injdvedi! pride čez 2 .tisoč ljudi lačnih, da do- I kisika, ki jo je bil pripravil za uspa- ; bijo malo za jesti enkrat na dan I vanje, bolnika- Za suhe, oslabele ljudi Tiso«-.- nio.ških ii> ž«Misk pr.- skozi sl;t-t.-.uio t«>lfslno žlvlj-iij«'. ko iii morali 1'iti iiuVrni iti z-lahko prebavi, plin v bloden ali r»>Tir>-lia, glavolxtl. jslahost /.»lo«l<'a. in oino-• >«"» j" pr»iriiana, tmlalicli ž»v«-i mlši.-^ iti organi jmsliuifjo itt'x"n«>jši. vi vslanp* '** v jutro !>•■ iio<-ii. iii i mogla j odločiti, eden je zahteval splošno j glasovanje, in samo eden pravi, ci a j je osemnajsti amandment allright. Vprašanje: — Kdo pravi to? Odgovor: — Mr. Wickerssham. načelnik komisije, pa še on prav žago :ovo ne ve. pri čem je. Vprašanje: — Torej same eden izmed dvanajstih članov komisije zagovarja osemnajsti amendment? Odgovor: — Da. samo eden. Vprašanje: — Dva sta pa v dvomih glede njega? Odgovor: — Da. dva sta pa v dvomih glede njega. Vprašanje: — Eden hoče ljudsko glasovanje glede amendmenta? Odgovor: — Da. Vprašanje: — Vsi ostali p-a hočejo. da se amendment prekliče ali da se ga modificira? Odgovor: — Da. Vprašanje: — Ti pa praviš, da so vsi podpisali skupno peročilo. ki pravi, da mora amendment ostati. Odgovor: — Da. razen enega so vsi podpisali skupno .poročilo, ki pravi, da mera amendmen: ostati. Poročila ni podpisal edinole L-amann iz New Orleansa. kateremu se je cela stvar zdela nekoliko preneumna. Vprašanje: — Kateremu poročilu je treba potemtakem vrjeti? Ali poročila skupne komisije ali poročilom posameznih njenih članov? Odgovor: — Vsekakor poročilom posameznih članov, kajti ta poročila so napisali iz svoje lastne volje. Vprašanje: — Kaj pomeni skupno poročilo? Ali so nas člani komisije skušali preslepariti s tem, da so ga podpisali? Odjpvor: — Mogoče ja, mogoče ne. Vprašanje: — Ali so se norčevali iz nas? Odgovor: — Mogoče ja, mogoče ne. Vprašanje: — Ali so se norčevali sami iz sebe? Odgovor; — Mogoče ja, mogoče n«?. Vprašanje: —'Calflaj, nekoliko se mi je začelo svetiti. Kaj, če bi imela politika svoje prste vmes? . Odgovor: — Pogodil si prijatelj: politika je imela svoje prste vmes. Vprašanje: — Politika pa ni posebno poštena, kaj ne? Odgovor: — še nikdar ni bila ln nikdar ne bo. Vprašanje: — Tudi v tem slučaju ni bila poštena? Odgovor: Sam si se uveriJ, da ne. MnMiwiiiiiiRtinimffiitnwinuiiirtoRi'i rjunonu "GLAS NAHODA" NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 23. 1931 The LARGEST SLOVENE DAILV. u ARABSKA IMENA VINO JE ZDRAVO N TASIN MAŠČEVALNA 2ENA Arabiga kultura je silno stara in,je pisala njegova stara mati s svo- Najstarejši zdravnik v Franci^ je imela tudi velik vpliv na evropsko [jim dekliškim imenom, v Arabiji pa dr. Alexandre Gueniot je dal fran-kulturo. čeprav se tega dandanes'.^ega taka rodbinska tradicija do skoro nič več ne zavedamo. Mi be- J1500 let nazaj. remo sicer lepe pi3Aiie fft.Cjpise o i Pridevek «pri nas "pri Čonžku") Arabiji, kjer nam potniki pripove- j je včasih za Arabca silno pomem-dujejo mnogo zanimivega, potem ben. Človeka, ki ima nepiijeten pri-I beremo tudi ra;ne arabske pesmi' de vek. se vse izogiblje. z.»odi se pa HI ve dame ne morem videti objokane. — Molrice! Za božjo voljo molčite! Dražite me! Ah falot! Capin! Cigan! Le čakaj, da pridem dc tebe! Kmalu se Je avtomobil ustavil Vrata so se s silnim ropotom na steiaj odprla in v kabinet ravnatelja detektivskega zavoda Stein-metza je planila elegantno oblečena mlada žena. To je bil pravi vihar. orkan eksplozija bombe, potres. Ravnatelj ie planil ves prestrašen pokoncu, toda kol človek, ki je i pred restavracijo za mestom, ki je; vajen še kočljivejSih položajev, se je takoj obvladal. — Lepa. bogrne! je pomislil. — A oči! Požar. Vezuv ! Ah, loppv! - je zakričala žena, omahnila v naslanjač in sklenila tragično roke. — Ah. podlež! Izdajalec! — Milostiva gospa, nimam časti.... Da, lopov, vam pravim! Capin. nestvor. tolovaj! Toda. milostiva grospa... Mislite, za bož?a voljo! Samo dražite me! bila cb tem času skoraj prazna. Ona je skočila iz avtomobila prva in liki furija je planila k najbližjemu natakarju. — Koliko separiranih sob imate? — Tri. — So zasedene? — Ne. — To ni res! Pokažite mi jih! Natakar ji je pokazal vse tri se- parirane sobe. Bile so res prazne. akte. kar jih je bilo na ravnatelje-vi mizi. Zveečr istega dne je imel ravnatelj s svojim asistentom važen pomenek. — Dobro. — je dejal asistent končno. — Da rešim vas, sem pripravljen na to žrtev. — Hvala vam, — mu je st:5r.I-ravnatelj roko. — Ko se je naveličate. naplavite tako. da se vam bo maščevala s kom drugim. Naslednika boste lahko našli. Ko je prihrumela drugi dan v pisarno, ji je ravnateljev n asistent zaupno povedal, da se je njen nezvesti prijatelj baš odpeljal z debelo blagajničarko iz Luna Parka v Wansee. — Ah, lopov! Ah, capin! Saj sem coski medicinski akademiji pobudo, za zanimivo diskusijo. Mož je nam reč izjavil. da mora popiti vsa« dan steklenico dobrega francoske-. ga vina vsak človek, ki hoče do -. čakati visoko starost. Dr. Guenolt je star 99 let in nedavno je objavil zelo zanimivo razpravo o sredstvih 1 visoke I •ali pravijice v prevodih.Analize pa jtudi nasprotno. Neki vladar je dal ;za.to še zdaleka ne poznamo. Za Ev-!cbe-iti nekega človeka, ki je imel lopejca je res težavno seznaniti se z sl*b pridevek. Tega obešrrjaka pa so za dosego visoke starosti. Me i Arabijo, ker spada arabski jezik v: li cjrsv?!; pesniki m sn mu dali drugim trdi. da ljudje, ki nimaj j med najtežje jezike sveta, k: se ga v -:sm.h lep pridevek. Pe^mi so se podedovanih bolezni, prav lahke j d^bro nauče le maleliuteri tujci, pa rai irile In obešenjak je postal za-' žive lw01let' samo če se ravnajo šc ti rabijo za učenje arabši.ne po i\;cT lep'ga pridevka in lepih pesmi več let. tako slav?n. da je rekel vladar: "A. Zanimiva so že arabska imena. Pri rjkaj ni rem ja? tisti obešenjak!" arabskih imenih pa moramo strogo po njegovem nasvetu in pijejo vsak dan dobro vino. vedela!.... Cujte, če ste vitez, če V zadnji se je ustavila in povoha-1 nimate v prsih kamna, temveč sr-la po zraku ce. se odpel j i va za njim. da ga za- — Saj sem vedela. — njen par sačiva! Toda. milcstlva gospa... Po-Ifum. je trudite se vsaj povedati, zakaj mc tnko zmerjate. — Vas? Ha-ha-ha! Kako ste smešni! Kaj pa imate vi s tem o- praviti? Aha. zdaj pa že razumem. Izneveril se je vam mož in vi.... Mož? Bogme. kako trdo glavo i imate! Sicer pa — tudi to je bilo. Mož mi je postal nezvest, toda csvetila sem se mu. kruto sem so mu osvetila. — Zapustili ste ga? — Še hujše: poiskala sem si ljubčka. In zdaj je ta lopov.... Kdo? Mož ali ljubček? — Bože moj, kako me dražite! Seveda ljubček ... Tako torej, pravim, ta lopev, ki sem mu bila zve-.sta celega pol leta, me zdaj vara 7 nekakšno kabaretno pevko! To j? grozno, milostiva gospa! izneveriti se tako dražestni ženi... — Molčite! Še tega je treba, da bi mi priznali svojo ljubezen! Zdaj ni čas za to. Moram zasačiti, presenetiti, zalotiti z dokazi to mrci-no! Zato sem prišla k vam. Oble-cite se in hajdi z menoj! Moj avtomobil čaka pred hišo. Toda. milostiva gospa, saj mi niso znane okolnosti te zadeve. Bože moj! Vi ste neznosen človek! Menda ste se zakleli, da me poženete v jezi do skrajnosti. Ob-lecite se. vam pravim, in pojdiva! Spotoma vam vse povem. Vsaka minuta je draga! Ah. mrha. falot! No, ie čakaj, jaz ti že zagodem! Cez dve minuti sva seedla v av-lomobilu. — V Gruenwold! — je zaklicala šoferju. — Obrnila se je k natakarju ln vprašala osorno: — Kdo je bil v tej sobi? — Gospod z damo. — On je bil v svetlo sivi obleki,, a? — Da. i — Toda, milostiva gospa, on i moj šef.... saj me razumete. — Neumnost, nezmisel! Ne bo si drznil. Vzamem vas pod svojo za-ičito. Pojdiva, pravim! Takoj, niti minute ne smeva izgubiti. Avtomobil čaka pred hišo. Čez čotrt ure sta bila v Wansee ločili debo pred islamo.n in po islamu. Predno je Mohumed začel širiti svojo novo vero. so imenovali Arabci otroke po kamenh. po živalih. p_-cvetlicah, po orožju ali pa po naravnih pojavih. Po^Mohamedu pa se jc vse to zelo spremenilo. Stura imena so na pr. '"Eessad" »levi. "djaš* oseh. "taalaba" »lisica t. "hadžav" t kameni, "hišam" ime?>. "bark" NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI Pred vojno je igral v nemški vna- i reji pelitiki veliko vlego nemški taj- ! :ii svetnik von Hols.ein. ki so mu re- . ki: "siva efcscelenea". Posebno velik | Več mlajših francoskih zdrav . nikov se strinja s tem mnenjem • Znani strokovnjak dr. Paul je iz- i javil, da je dobro vino. posebno šampanjec, eden glavnih pogojev življenja. Sam pije samo vodo ali , šampanjec. Tudi znani specialist i za srčne bolezni prof. Vaquez se z Gueniotovim naziranjem pogojno strinja, in pravi, da ni neobhodno potrebno. bi človek vsak dan popil steklenico vino zdravju ko- . „ . , ... „„ vpliv je ime/a "siva ekscelenca " na i , , (bliski itd. Po Mohamedu pa sj za- | - ristno Sam zelo rad pue dobro vi- j . .. . .. .___„- „ - nemškega ministra za- vnanie zade- celi imenovat: otroke po njem m po, J i no ., „ r tn ve kneza Buelova. Nedavno pa so iz-i ' ; njegov.h bližnjih prijateljih in to-j . , šli "Spomini" tega državnika, kjer i Razumljivo je. da vsi zdravniki — To je bil on! S& že odšla? — Pred dobre četrt ure. — Ali sta se dolgo mudila tu? — Poldrugo uro. — Je bila soba zaklenjena? — Da. — Ah. lopov! Omahnila je na stol in si zakrila oči z robcem. — Milostiva gospa! —je stopil k nji Steinmetz. — Morda bi vam storilo dobro malo vina? To pomiri živce. — Ah. delajte, kar hočete! Natakar je prinesel vino in odšel. Steinmetz ji je je nalil kozarec vina — Izpjte, milostiva gospa. Tako ste razburjeni. — Kaj mi svetujete plesati? davno! in čez deset minut sta sedela v separirani sobi poletne restavraci - i Je. ' variiih. V tem pa leži globok upliv na človeka, kajli člvek, ki pozna vsebino svi'jeg? imena popolnoma, hoče biti res tak. kakor mu pravi vsebina imena. Pa tudi vzgoja pomaga mnogo, da se se človek začne zavedati vseb;ne svojega imena. Pri orijer»tal2ih ne igra namreč posebne vloge pri vzgoji ctrck bogastvo in slava, ampak samo dober in moder človek. Pri -arabskih imenih razločujemo 'tri vrste: "iesw" "kunia" Zamudila sva! — je kričalaj'(rodbinsko imet in "la-kab" »pride- ta 1899 v jeseni izmaknil poznejši vsa iz sebe. _ Če bi bila prišla pet veki. Med seboj se kličejo Arabci j državni tajnik van Holstein, ki je minut prej, bi ju bila zasačila. Ah. le ,po imenu ma pr. pri nas Jožet , zadržal zase, prazno skrinjo zelo ostro nabada razne d^avnike j niso tako navdušeni za vino in da svoje debe, toda :ako. da izgleda, i ga nekateri odločno odklanjajo, da bi s temi napadi rad zakril sveje j Med njimi je tudi znani dr. Thierry, grehe, nihče pa ni mogel ugotoviti, j kakšne. Sedaj pa se je oglasil pro- POZOR Nekateri nam se vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pisrmo izgubi. Naš sedarjji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St*, New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. K.dor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. fesor na vseučilišču v Tiibingenu I. Haller. ki pripoveduje t^le: "Soproga, kneza Buelcwa je hranila snopič ljubavnih pi?"m, ki jih je pisal v njenih mladih letih neki znamenit umetnk na klavirju Kari Tausig. Pisma je hranila v posebni skrinjici. To skrinjico pa ji je bil le- ki je dejal, da popije njegova rodbina kvečjemu tri steklenice vina na leto. čeprav šteje šest članov. Dr. Thierry pije rad vodo in pravi, da je kljub temu dočakal že visoka j starost. lopov! Ah. podlež! ICi-lXSKIti;NO kušljanje liitro ^ iiri bolezen |>o vsej družini. Hitro zaustavite Ka>elj s Severn's i'onuli l>:i!-am. Zanesljivo "><• let. Varim, uspešno, olajša dihanje. I):i hitro, pomirljivo pomni-. Severn's Colri Tnbtete zn vse prehlade StVER^Vs A KNJIGARNA ŽENITNA PONUDBA. SKESAN ROPAR — MISIJO NAR Delo tistih mož in žena. ki rmz-pečavajc po vsem svetu "Sveto pismo". ki ga izda/a in zalaga "svetopisemska družba" na Angleškem, je včasih jako rcm.uit čno. V deželah kjer sveto pismo sovražijo, na pr. v sovjetski Rusiji in na Kitajskem, morajo ti ljudje dostikrat tvegali tudi sveje življenje. Tak mož je na pr. Čanghvei iz mesta Tic nt sina. ki je bil nekdaj ropar, kasneje pa se je po kri; t'.j anil. Ko je razpečaval sve: j pismo, so ^-a njegovi b'vši tovariši ž? trikrat ujeli in komaj, komaj je ušel smrti. Ve:-na nevarnost pa ne p! i Vi. da ne bi prepovedanega pisma še dalje prodajal. V Indiji pa hodi neki ra^pečeva-lec svetega pisma od vasi do vasi. Ah. capin! Falot! Falot! Toda ma- vrata! Tako- ZdaJ Pa Pojdite sem! ščevala se bom! Moja osveta bo kruta. Nekaj časa je nepremično gledala Steinmetza, potem je pa Bliže, vam pravim! — Milostiva gospa! — Ah, kakšna neroda "GLAS NARODA" 216 Wert ?8th Street New York, N. Y. ste! No,i zakaj me pa ne poljubite? Kaj sem MOLXTVENIKI: že taka starka ali tako grda? Stoji Marija Varbinja: fGovedoreja ......................ponudbe in si ke pošljite na: ! Hitri račun ar .................. .75 i V. B.. P. O., Anas, B. C., Canada. vzkliknila, kakor človek, ki je sto-1 ril junaški sklep: liki UP°V Bcže moj- ta človek - Zaklenite vrata! Tako Zdaj pa1 mi &re že na živceI No vendar! Se-pojdite sem! Maščevala se bom — in moja osveta bo strašna! No, kaj pa stojite ko klada? Bože moj. kako ste nerodni ! Polj ubite me ven- je! Da bo vedel. Tako se mu bom maščevala, tako se mu bom maščevala.... Maščevanje se ie zavleklo daleč dar! Pred njim stoji mlada, lepa : čez polnoč, žena, on pa.... _ _ __! — Prijatelj, vam je potrebno temeljito lečenje, — je dejal Stein-Cele tri mesece se je tako kru- i metz čez tri mesece svojemu asistentu. — Saj vas je sama kost in to maščevala svojemu nezvestemu Avtomobil je zdirjal po asfaltu. I^jubčku. da je bil Steinmetz že ves koža. — Ah. mrcina! Lopov! — Pomirite se. milostiva gospa. njala je. pregledovala in vtikala i jj^ pijavka se je prisesala! Moram svoj nos v razne zadeve. Nazadnje i se je otresti, sicer me bo konec! Ta je pa dobra! Ta canin se mi izneverni, od mene pa zahtevajo, naj bom mirna! Ce pomislim da sedi zdajle, ta hip s svojo pevko v separirani sobi.... Zakrila si je oči z robcem. Milostiva gospa, lepo vas prosim! Hotel ji je odstraniti roko z obraza, ker pa ni šlo, jo je objel previdno čez pas. Milostiva grospa, tako očarlji- izčrpan. Večkrat na dan je pri-, _v grob me spravi kmalu! — hrumela v njegovo pisarno, godr- j je dQjal z zamirajočim glasom. je začel Steinmetz pod raznimi; _ imate že naslednika? pretvezami po cele dneve izostaja-j _ Našel sem nekoga — morda ti. na je kar besnela in vsak dan j me rgši. je nahrulila uslužbence, kakor da j čez nekaj dni je imel ravnateljev so oni krivi. Največ jih je slišal najbližji ravnateljev pomočnik Schweininge, velikan z dolgimi brki. Kričala je in besnela. Nekoč je besnela tako, da je raztrgala vse ; ••>■: •••• " "HlfBjir 'l!*""'!'"1!!!?.....,'iff 1 • Mali Oglasi imajo velik uspeh j asistent strogo zaupen pomenek s svojim prijateljem, carinskim inšpektorjem. — Razumeš? To ni ženska, temveč Vezuv, Etna,Krakatao! Se malo, pa bd bila potres! Naveličal sem se je, moči mi pohajajo, toda za en ali dva meseca je to zanimivo. Ali hočeš biti'orodje maščevanja v njenih rokah? — Zakaj pa ne? Prijatelju na ljubo sem pripravljen storiti vse. — je odgovoril carinski inšpektor..... Čez tri dni, je sedel z njo v separirani sobi modne restavracije v Tege-u. — Ali, podlež! — je kričala. — To je pa že od sile! Toda osvetim se mu, kruto se mu osvetim! Pojdite sem! Bliže! No, zakaj stojite ko štor? Križ božji, pred seboj ima mlado, lepo ženo, on pa.... In začela sta se maščevati podležu. H Prepričajte se i K J E JE FRANK KREBELJ, doma iz Velike Pristave pri Št. Petru na Krasu. Pred več leti je bil v Cannonsburgu, Pa. Ako kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ml ga naznani, ako ga pa on sam čita, prosim, da se mi, javi, ker mu Imam za sporočit nekaj važnega. — P. O., Bos. 1504, San FisMmo, Cil. (ft v jilutno zvezano ... v fino platno ..... v usnje vezano v fino usnje vezano Jugoslavija, Melik 1. zvezek . -SO g. zvezek, 1—2 snopič . . 1.00 Kletarstvo (Stalicky) ..... ,. 1.50 j Kratka srbska gramatika ....... 1.7o. Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov Rajski glasovi: v platnu vezano ... v ffno platno vezano • Zgodovina Umetnosti pri j rili, Hrvatih in Srhih .. Zdravje mladine ........ Kako se postane državljan Z. D. .25 1.— Kako se postane ameriški državljan .15 1.10 Knjiga o dostojnem vedenja .... .58 v usnje vezano ............. 1-50 Kat. Katekizem .........-.......6t v fino nsnje vezano........ 1.70 Liberalizem .....................58 Zdravje in bolezen i Ljubavna in snubilna pisma .....35 2 zv........ Materija in eneržija ............1.25 .Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. 1. z v................50 Mladeničem, II. zv............. .58 . (oba zvezka skupaj JW) Mlekarstvo ......................1-— Nemško-aogleSkl tolma« ........1.48 SLOVENEC, samec, star 38 let, želi Hcdi ka, p0 bližnjicah skozi pragoz-pofzmnstvos SLOVENKO ali HRVA- d^ve. kjer je vedno v nevarnosti, da TICO 25 do 38 let staro. Imam 160 ra?trgajo tigri. V tistih gozdo-jakrov zemlje in nekaj prihrankov. so samo pl- i ti«ri rartnjali 55 eseb. ve.s čas pa. kur omenieni mož ra.zna.sa sveto no teh krajih, so jih pa raztrgali že 263. On pa ie prepričan. da je njega noben tiger ne oo lotil, ker služi Bogu. Sveto pismo je še vedno knjiga, ki je največ razpečavajo. Samo la-Sloven- j nI ga je prodala zgoraj omenjena .......družba n.id 12 milijonov izvodov. ....1.58 ___1-S0 j 2.08 1 ju Zrl in ple»<-l, slovar naravnega j zdravilstva ....................1-58 Zbirka domačih zdravil .........68 .1.25 v domači hiši. Kvišku srea mala: v platno vezano ....... v celold vezano ....... v fino nsnje vez...____ .80 l.'JO j.no Zgodovina Srbov. Hrvatov vencev iMelitj II. zvez.............................. Prorokovalne karte ____1.20 in Slo- ....... .80 ...... 1.— PRIMORSKE NOVICE Hrvatski molitveniki: Ctjeka alar«!), fina ves. ........1.— Najboljša »lov. Kuharica, 868 str najfinejša vea ..............1.G8 lepo vez. (Kalinšek) ......... Slava logu * mir ljudem, fina vea 1.5« Nasveti za hišo in dam. trd niJflnejS »va ..............1.68 Zvoni« nebeški, v platno.......8(1 fina vez ....................1.— Vlenae, najfinejša vea ..........1.88 5._ RAZNE POVESTI in ROMANI: Angleški molitveniki: (za mladina) Child's Prayerbook: ▼ barvaste platnice vezano .. Na cb^nem zb^ru fašija na Prose-ku je trdil krajni fašistični tajnik Cozzolino. da preveva del peoival-.stva še vedno na pa čira in pogubo-noaia ideologija. Fašistična bitka na Proseku je trda in še ni konča. !na. Zmaga pa je gotova, ker razpo-rj zvezka t: .$5J>8: laga fašizem s sredstvi, ki bodo str- .. . . .__________»» Amerika, povsod d«*>ro. doma la vse hudobne odpoie. Prosek bo Nemško slovensko slovar.........2.25 „7. n ^ , Največji spisovnik ljubavnih In ! n»ibolie ...................... -»dobil cd režima, kar potrebuje, ah drugih pisem..................Agitator (Ke.^nlk) broi. .......ft 'po^j^zati m0ra. da je .tega vrede. Nemščina brez učitelja 1. del ............ 2. del •••••»•«•••< M i 1 .38 .99 Ana Karenina ( tolsloj) zanimivi rotnan .30 Slovensko nemški alovar.........Andrej Hofer....... OJaCen beton .................. ^f Brneška vedeievalka Obrtna knjijeovodstva ............2.58 Perot ni narstvo, trd. vez.........1.89 M J&5 S Proseku sta mladeniča Alojzij v belo kost vexnno ..........Orotninantva. bro«. ............13« Come Unto Me ............................ .30 pnrita za oliko .............. M fino vezano .......................... 35 Prikrojevanja peril« pa iivatnl meri 8 vzorci 1*■ ■ Key af Heaven: Psihične motnje na alkoholiki pad- fino vezano ........................ .35 ........................ .jf v usnje vezano ............. 70 i Praktični račnnar .............. .71 v najfinejše uanje vezano____1.301 Prava in revolucija (Pitamle) .. Jt (Zrn adraai«) 1 Predhodniki in idejni ntemeUI rn- Key af Heaven: skesa Idejalizma ..............1J8 V celold fino vez^o ............1.20 fUdU, oonovnl pojmi la Radia teh. v celold najfinejši vez........150 v fino nanja veaano ........L80 Cat bol ie Packa« v fino usnje vezano .... Ave Maria: v fino nanje vezano .... POUČNE KNJIGE: 1.30 1.40 Angleško sloven*« berila........2,— Angleški učbenik ............................1.25 AasfeSko-slov. In slov. ancLaievar JU Amerika in Amerikami (Trunk)..5.— AngaUska siniba ali nauk kaka aa naj atreia k zv. naii.......... .18 Baj nalezljivim balareim.......75 Cerkniške Jaaara ..................l*^ II vlnezdravnlk, trd. ves. . .1.88 i iivfa^aadravnik. brag. ....1^5 trdo broNrtno • • e • a a m • m m ....................1.28 ..................1J» brdftfrano ....................L7I Cankar: Račnnar v kronski in dinarski ve-Ijavl ......................... .If Ročni slov.-italljanski in itali- janski-slovenski slovar .....90 Ročni spisovnlh vsakovrstnih pisem ........................................ -50 Selnčenje ........................ M Slike iz ilvalstva. trdo vezana .. JO Slovenska narodna mladina obsega 452 strani .............LN Spretna kuharica, trdo vezana----1.45 Svata Pimse stava in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vina ..............«.•*.• .48 Spalna nevarnost ............... -25 Sadje v gospodinjstvu............IS (Jčna knjiga in berila Uktfs Je- zfui ......................... Uvod ^ Filozofijo (Veberr) .......1JM> V^Hkl ~ TMV^rf eflv Voščil na knjižica ...................JH Zdravilna aattHn »....»•••..... iBeigrajskt biser ................ Is'Spanger in Dragotln Rupel, ki s:a Beli meeesen ................... .48 bila pred posebnim tribunalom v Bele noči, mali junak ...........60 Trstu obsojena prvi na 30 in druga Balkansko-Turfka vojska ...... M ;na 15 let težke ]t.&r Balkanska vojska, s slikami .... £51 « Boj in zmaca. povi.............. ,20 Biaemjna Velikega vojvode.......80; Belfegor .............................................80 Boy. roman .....................65 Burska vojska...................48 Beatin dnevnik ................ .88 Boiičnl darovi.................. .35 Boija pot na Bledo ............ ."28 Božja pot na Šmarni gori .........20 Grefinik Lenard, bro8... .78 Mimo življenja ...... .88 Mrtvo mesto ........ .75 Romantične duSe......68 Cvetka ........................ J& Cesar Joief II. ...... ..........M Cvetina Borocrajska .........................58 . .35 . ** Čarovnica Čebelica................... Črtice iz ilvljenja na Imetth Drobiž, in razne povesti . spisal Milčlnskl .............. .88 Darovana, cgodovlnaka povest .. J&% Dekla Eliza .................... .48 Dalmatinske povesti ................35 Dolxa roka ......................58 pa Ohrida In Bitalja ...........78 Deli z oružjem ................................S8 Dm KiAoft is Iji Mmnb« • • • • t ■ ife sliki. — Njiva. StaCka — (MefikoV ................. S AKSER STATE BXNK It OORTLANDT STRIPI NEW TORS, V. TT. ' posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost •vojih klijentov. mk pondeljek do 7. ure Poslaiajmo se val brez tajama, In stanovitna s.4 V L-j* - »O LAS NARODA* NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 27, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. t Nezadovoljna ženska. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. z« Glas Naroda priredil G. P. = b ., . , ,:r : 4. j. .■.i-.----: ::::...... 27 (Nadaljevanje.) — Zapelji domov, Friderik! — je ukazal Ditrih, ko je izvedel od Krausnecka, kako se je Regina bala zanj. — Pozneje me bo prepeljal Anton s ponijem v Veliki Ellern. Konji so oddirjaii naprej. — Pojdi spat, oče. RegirLa je boljša, če sem sam ž njo. — Ta strah je zelo razburljiv. Kot da preti za vsajam drevesom molilne nate! In ona sama ne pozna nikakega strahu! — Dositi je moralu pretrpeti, oče. S časom se bo še izboljšalo. Ko bo moja žena, jo bom lahko spremljal vsepovsod, in čakanje bo prestalo samo od sebe! t Krausneck je bil truden in želel si je počitka. Izginil je nato v hišo. — Regina! — je vzkliknil Ditrih pritajeno. Napol nezavestnega je objel ter je predramil. — Tuko, dragica. — se je šalil ter ni niti čutil, da mu padajo pri tem solze. ' — Sedi lepo, in pusti se zaviti v plašč. Moja ljubica ne sme zboleli! V treh tednih bo poroka, na Malem EUernu, seveda povsem na tiho. Kckhardt mi je že pripovedoval, da, se že oglašajo'jeleni. Tam v lovski hiši bova živela. Povsem sama, kajti WiUert in njegova žena bosta skrbela za gospodarstvo. Ali se veseliš, draga? — Midva bova popolnoma sama, Ditrih! — Popolnoma sama! — Od jutra do večera in zopet do jutra. — Ali s/moreš misliti, Regina, da bova zvezana za vse življenje? — Ne, Ditrih. To je preveč sreče in bojim se, da mi bo ukradena! — Jaz pa imam upanje, katerega ni mogoče zatreti! — V meni pa je vesela in varna volja. Oni, ki je bil navidez oslepar-.ien za vso srečo ter jo vendar drži v svojih rokah, je varen pred vsem, Itegina. Ti moraš zopet postati veren otrok ter staviti vse svoje zaupa- I nje v Boga! On naju je desedaj verno vodil in bo storil vse prav! — Ce bi mogla vrjeti, Ditrih! — Naučil te bom! Vedno se glasi: — Sila uči moliti, a jaz pravim: Sveča uči prav! Pelrra hvala zre vedno kvišku in razveseli druge. Srce, ki je ckamenelo v žalosti, kot pri teti Sibili, se odpre v sreči na široko. Srečni ljudje morajo postati blagoslov za svojo okolico, za svoje potomce To je tako kot solnce. ki širi svoje življenje povsod, kamor prodre, d očim v temini vse usihsa. Regina je naslonila glavo na njegova prsa ter poslušala njegove besede s sveto pc-božnostjo. Rada bi še ostala tako, kajti večerilo se je že, in konečno je silila k odhodu. Anton je voz že priprava in tudi poniji so bili že osedlani, kajti v teku par minut bo treba odriniti. Iskreno objeta sta odkorakata zaročenca proti hiši in šele sedaj je našla Regina topliko pegama, da je vprašala: — Kaj je rekel sodnik? — Nič novega. Glede umora stoje še vedno pred uganko. Zelo ljubezniv in spreten gospod je ta Below, in obljubil mi je, da me bo obiskal v Velikem Ellernu. ko bomo enkrat tam stanovali. Tudi lovec je. Niti z besedico ni omen;l, da so me v oni noči videli. Mož ima namreč velik takt! — Njegov obisk bi mi ne bil bil prijeten! i , — To lahko razumem. Neresnica, v katero si bila prisiljena, je njemu tako mučna krt meni. Nespametno pa bi bilo prenesti na sodnika občutke. Predvsem moramo gledati na to, daj zalotimo morilca. Below nam je neobhodno potreben! On ima izkušnje, katerih nam manjka! Voz je dospel. Ditrih je vstopil, a prej mu je morala Regina obljubiti, da bo šla .spat takoj. — Lahko noč. Regina, jutri bom zopet tukaj. Odpeljemo se skupaj v Bruchof. Tam bemo živeli povsem običajno, čeprav moramo skrbeti za marsikaj. Wiilerta bomo v*eli takoj seboj. On zelo dobro pozna revir, kot mi je rekel Eckhardt. Stari gozdar je dostavil: — Willert išče v gozdu divjega lovca, katerega imamo na sumu radi umora. Monetta je urejala cvetje po vazah v salonu in med delom napre-atano prepevala. Droben dež je bil ob šipe, jutro je bilo mračno in sivo. ona pa vzlic temu ni biLa. slatte volje. Vsaka, tudi najmanjša stvar jo je razveselila. Večkrat ji je zadoščala že misel na tuj moški obraz, ki ga je srečala slučajno na ulici. Pomislila je nanj in je bila vesela. Pred tremi meseci sta bila prišla z možem v Pariz..Ker je bila Monetta malce romantično iradahnjena, se ji je zdelo njeno življenje silno enolično in malomeščansko. In d asi je imela moža zelo rada je vendar hrepenela po nekaki pustolovščini — po doživljaju, ki naj bi izpremenil enoličje njenega vsakdanjega življenja. Nazadnje se ji je ponudila prilika. Ko je šla nekega večera z doma, da bi nakupila potrebščin za dom, je la dežnika. Na glavi je nosila nov klobuk, ki jo je stal toliko denarja! Jela je< že obupa vati. Nenadomu jo je nagovoril moški glas: * — Milostiva, če dovolite, vas spremim! Ali vam smem ponuditi dežnik? Pogledala Je kvišku — pred njo je stal moški ki je po vsej svoji vna-njosti vzbujal vtis skrajno solidnega človeka. Zato je sklenila, da ga povabil in naprosi, naj je spremi do hiše. — Zelo vam bom hvaležna — je rekla, — če mi storite to uslugo! Sicer pa ni daleč. Stanujem v onile hiši. Mlad elegan se je spoštljivo priklonil in razpel dežnik nad Monet-tino glavo. Stopala sta dalje. On ni zinil besedice, ona je molčala.. Pred hišo se je Monetta zahvalila doživeti nekaj, kar je bilo na las j spremljevalcu za pozornost in izgi-podobno pustolovščini. Vračala se ' nila po stopnicah, je domov, obložena s svežnji in o- moti. Ko je stopila s cestne železni- ; Neznjmec bil sil™ vljuden. Price, je hotela usoda, da ji je padePklonil se je molče in ni rekel niti zavojček iz rok. Tedaj se je zgodilo ene dvoui™€ tisto nenavadno. Mlad človek, ki je Monetta torej ni storila nič hude-stal v njeni bližini, se je n-aglo sklo- ; ga, nič pregrešnega. Vendar pa si nil, pobral zavojček in ga podal Mo- je dovolila prostost da je to malo netti. Ona se mu je presrečna za- pustolovščino zamolčala svojemu hvalila. možu. Mislila si je: Ti moški so ta- Fant je bil zelo eleganten. Mo- ko neumni, vsaka reč jih lahko raz-netti se je na prvi pogled celo zde- žali! Reneju, njenemu možu, bi bilo, da utegne b ti tujec. Zato ga je lo merda ljubše, če bi se ji bil zmo-bistro gledata, kakor da bi ga hote- - čil klobuk, kakor da se je dala spre-U izvesti. A oni se ni dal. Držal se miti tujemu človeku.' je, kakor da se ni nič zgodilo, — prav zares nič. — Kaj čuti to bitje— se je vprašala Monetta, ko je videla, da stioji tam kakor kip. Nekoliko užaljena je pobesila glavo in stopila nekaj korakov dalje. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City i Takrat pa se je zgodilo nekaj ne- Ko je odklenila vrata stanovanja, je videla, d-a je Rene že doma. Pozdravil jo je z besedami: — Dober dan. dragica! Monetta je obstala pri vratih. Kako to. da je že prišel? Bilo je slabo vreme, pa sem se PAIN-EXPELIER 1 DESETO POGLAVJE. V lovski hišici se je dvigal dim iz peči. Že dolgo prej je bila peč popolnoma zapuščena. Videti je bilo, da se je naravnost veseiiila da sme zopet puhati. V peči je gorela velika tnala. Ditrih je ukazal, naj se zakuri, ko bo prišla mlada gospa v Bruchof. Gcspa Willert je z nestrpno roko kurila ter čakala svojega moža, da prinese zopet sveže kurivo. — Tukaj, žena, to bo zadostovalo! — se je glasilo izza vrat. — In še nekaj trsk vozi v ogenj, da bo veselo praskalo, ko bo stopil mladi por prvič k svojemu ognjišču! Gospa Willert je nevoljno zrla svojega moža, ki se je vrtil krog cgnja ter mrmrala predse. — To nas prav nič ne briga, ženta, to morajo napraviti med seboj. Meni pa se zdi, da je novi gospod zelo dober. — Zakaj pa je vzela njega prvega? — Tega ne vem. — Pač radi njegovega bogastva in ker ji ni bil rojen sin. Vzela je ^ da njega gospodarja, ker ni hotela proč z Velikega EUerna! — To ne velja. Ti veš, naš oče je rekel, da ni bila srečna s prejšnjim pospodaxjem. — To je njena lastna krivda. On „ je vzel iz ljubezni! — Potem, ko se je naveličal drugih. Če bi živel še nadalje, bi se naveličal tudi naše lepe baronice. Lahkomišljene ženske so mu delale stvar zelo lahko in nobenega čuda ni, če je vzel, kar se mu je nudilo' — Rikard! ^ Pogojni, žena! Tudi jaz sem moral toliko požirati da sem se 5koro zadavil. To U pa povem, da moraš vršiti svojo dolžnost s prijaznim obrazom. — Tudi ti izgledaš temno. — Pri meni je to že navada. Pri tebi je nekaj drugega. Gospod me lahko le vpraša: - WiUert, kaj ste napravili iz smehljajoče se rdečelaske? Dosti Lakih vprašanj sem že doživel, zato bodi pametna. Ali je soba za Antona še pripravljena? — Da, vse je v redu. Gozdar je odšel ven in njegova žena je izginila v stranski sobi. Tam je hotela še nekaj pospraviti, dasi je bilo vse že urejeno in pripravljeno. Gospa Willert je postavila na mizo še lonec s cvetkami. Ukazano je bilo. da morajo biti cvetke 4z vrta, in rdečelaska je porabila vse svoje file in sposobnosti, da spravi cvetke v lep šopek. Bila je zelo lepa, ko je zrla v sliko na steni. Slike vseh gospodov z BruchhaLza so krasile stene gosposke sobe. Sledeča nenadnemu nagibu je Elza Willert prijela par vejic ter lih položila počez nad okvir. -- . (Dalje prihodujlfij . . pričakovanega.... Fant je bil stopil bal. da se ne bi dolgočasila tako sa-za njo. Kaj? Ali je to mogoče? Ozr- ma, — je dejal. — Uredil sem torej la; se je — in glej, res je bil oni'stvari tako, da sem prišel bolj zgo-mladi elegantni moški; sledil ji je.... ;daj domov. In veš kaj! Resno raz-To jo je jelo silno zanimati. misijam o tem. da bi šla zvečer v Sredi ulice je obstala. Toliko da kakšen dancing, se je ni lotil obup. Začelo je nam- Plcsknila je z rokama. Ti, mož, si reč rositi — na zemljo je curljal je mislila, si res diven človek! Dan-droben dež. podoben vodi, ki bi jo cing! sej al skozi sito. Monetta pa ni ime- J Zakaj Monetta je silno ljubila ples — in glej! — zdaj jo je Rene T ' ' J tako prijetno iznenadil. — Ali si zadovoljna? — jo je vprašal. Namestu odgovora mu je planila okioli vratu — kar zadušiti ga je hotela s poljubi. — Hiti! — ji je dejal. — Dvizaj • se da ne zamudiva po nepotrebnem niti trenutka! Šla sta z doma in prišla v dancing. Slabo vreme ni bilo zadržalo doma najbolj vnetih čestilcev boginje plesa. Narobe, bilo je podoba, da to i vreme le podžiga strastne plesalke in plesalce. 1 Rene je vprašal ženo: — Nu, ali bova plesala? — Bova! — je vzkliknila Monetta, žarečih od veselja. — Saj že nisva dolgo plesala drug z drugim! V tem se je bil njuni mizi približal natakar. Z vljudnim priklonom je vprašal, kaj želita gosta. — Nu. kaj bos pila, Monetta? — i je vprašal Rene. MILIJONI VAŠIH LASTNIH I JUDI PRAVIJO da ni nobcnfpi Linimenta, let d£ drioval t ako hitro in zadovoljivo kot PAIN-KXPELLER. Kal.ijo pa za prehlade, bolečine v pršili, glavobole, bolesti v hrbtu, ok> rcnele mišice, trde sklepe, izvine, izpahiijeiij?, revmatične bolečine, nevralgijo itil. Tolefeča odjjomoc, katero dobe, je neprecenljiva. Le prepričajte se, da dobite pristno. ANCHOR trgovska 7namka na omota je vaše iam-fctvo. _ Vrclna in zanimiva knji-žica je «.\-ita krog vsake steklenice PAXN-EXP2LLER ja. V vseh lekarnah. 35 in 70 centov, ali direktno od: 77t» Lmbormtor!*. % ©^ Fjla. RICHTER fcr CO. KRKVMO south fifth sts. BROOKLYN, N.V KI LLS PAI ' — Č....č....čaj, — je mukoma izdavila žena. Bila je silno prepadena. Izkazalo se je rramreč, da ni bil njen sprem-ljebalec do doma nihče drugi kakor — nataikar. Ali me je spoznal? — je bilo prvo vprašanje, ki ji je šinilo skazi1 možgane. Bog si ga vedi! Monetta je bila poškrlatela od zadrege in si ni vedeti izhoda iz neprijetne zagate: Kako je bila mogla vedeti, da je bil njen elegatni spremljevalec — natakar! Ko je ta prinesel čaj in slaščice, ji je bilo tako tesno, da bi se bila najrajsa razpršila v nič. Venomer ji je silila v 'glavo misel, da jo p-zna. Rene se je strašno čudil njeni nagli iapremembi. Volja za ples jo je mahoma minila, čelo se ji je zmračilo. Ko je vendarle vstala, d-a se zavrti, se je neprestano spotikala ob njegove noge. Bila je tako vrto-glajva in zmedena, da je prosila moža, naj jo pelje k mizi. Mož je ugibal, kaj ji je, a ni mogel pogoditi pravega vzroka. Zato jo je obzirna vprašal: — Kaj ti pa je prav za prav, Monetta? Zdi se mi, da si postala sl-a-be volje? Monetta je bila vsa obupana. Bolj ko je natakar hodil okrog njune mize, večji gnev jo je navdajal. Zdaj se je temu občutku pridruž i še občutek sramu, ker ji je bil natakar ponudil svoj dežnik. 28. januarja: Rochambeau, Havre 29. Januarja: Europa, Cherbourg, Bremen 20. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg:. Premen 3. februarja: De Grasse, ITavre Roma. Napoti. Genova 4. februarja: President Itooaevelt, Cherbourg, Hamburg Deulschland, Cherbourg. Hamburg 7. februarja: ile ue Franre, Havre Aquitania, Cherbourg 9. februarja: bremen, Cherbourg, Bremen 11. februarja: Ajiit-ri>.-a. Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLIJATA< Saturnia Vulcania st» glasovita med največjimi in naj-| hitrejšimi ladjami na svetu. Uzorna postrežba, uljudni in pazljivi streža-Ji, ki govore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakoršna je znana samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse de e Slovenije. Stroški za prtljago so ne-znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. SATURNIA 21. februarja—28. marca—2. maja VULCANIA 10. marca —»15. aprila — 19. maja Posebno Velikonočno Odplutjej "VULCANIA" lo. nm a r"ca C O S U L I C H LINE 17 Battery Place, New York 12. februarja: Suttgart, Cherbourg, Bremen 13. februarja: Mauretania. Cherbourg 16. feoruarja: Europa. Cherbourg. Bremen 17. februarja: I^aJayeiie, Havre Augustus, Napoll. Genova ta. februarja: President Harding, Cherbourg, Hamburg Albert Daliln, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, lio-jtogne fiur Mer, Bremen Saturnia, Trst 20. februarja: Paris. Havre Olympic. Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Kuticrdu rn 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen Oortce Washington. Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg. 27. februarja: St. Louts, Cherbourg. Hamburg 28. februarja: Aquitania. Cherbourg lie d»i France, Havre il'll' KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE -1 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Rene je videl, kako slabe volje je žena, in je ni hotel nadlegovati z vprašanji. To je pa Monetto spet spravilo v nejevoljo. Nekaj časa je čakala, potlej pa» je izrabila prvo priliko, da je vstala in rekla: — Strašno me b:>li glava. Storila sem veliko neumnost, ko sem pristala na tvoj predlog, da greva v dancing. Bolje bi bilo, da sva ostala doma in pila domač čaj. Vstani-va. Molče je vstal Rene s stola, in krenil za Monetto, ki je bila vsa obupana zaradi svoje ponesrečene pustolovščine. Ko ji je mož pomagal o-blačiti kožuh, je mrmral sam pri sebi: — Ženske so pa res čudne! Kdo bi vedel, s čim naj jim ustreže! Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA ?16 W. 18th STREET NE1V YORK POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot xa potovanje na ogromnih pamikih: Ile de France 7. febr.; 28. febr. • 11 A. M.> (1 P. M.) PARIS 20. febr.; 14. marca f6 P. M.) (12.05 A. M.) Najkrajša pot po železj.lcf. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSa jte katerepakoll pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE u GLAS NARODA'9 m cita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici« CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovali v stari kraj, je potrebno, da je pončen o potnih Ustih, prtljagi In raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda „ preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Wash-inrtona, ki je veljaven za eno leto Srez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. I. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, anaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti so: Starlšl ameriških državljanov, možje a-merišklh državljank, U so se po L juniju 1928. leta poročili; žene ln neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prvo polovice kvote. Do druge polovico pa so opravičeni žene ln neporočeni otroci Izpod 21.- leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščenl v to deželo sa stalno bivanj« . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In BanealJIvo BAKSER STATE BANK ■1 COKTUMDT STRUT NEW TOM .. .