PROBAN KA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 GBD Koroška 33, 40DI) Km iij tel: 04 2801040, 286 H) 17, 2S0 10 M faks: 04 280 1» 12 www.(>b(l.si. info@gbđsi Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev \arno\t | \trokovnmt | tlnn,>\tli>*t ZEISS KAKOVOST ZA VAŠE 0 C 1 Corf Ziiss d.o.o., Bttnavsko 27, 2000 Maribor Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 54 - CENA 160 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 16. julija 2002 F°to: Gorazd Kavčič Vroča zrnje in mleko Nekateri problemi slovenskega kmetijstva so se v poletnih mesecih po pričakovanju zaostrili. Kmetje zahtevajo višjo odkupno ceno za pšenico, mlinarji jih zavračajo, država oziroma ministrstvo za kmetijstvo pa pravi, da po novem nima nič zraven in da naj se o ceni neposredno dogovorijo proizvajalci in predelovalci. Zanimivo je, da na "kmečki" strani v pogajanjih ni enotnosti. Kot sogovornika žitno predelovalni industriji se pojavljata dva: Kmetijsko gozdarska zbornica s predsednikom Petrom Vriskom na čelu in kmetijski sindikat, ki se je odločil za samostojno akcijo. Ugibanja, zakaj so se kmetje odločili za dve fronti, so različna. Nekateri pravijo, da je to tudi posledica nezadovoljstva s premajhno učinkovitostjo Kmetijsko gozdarske zbornice, od katere so kmetje pričakovali več. Dogovora še ni in kmetje lahko le čakajo. Glede odkupne cene je "zavrelo" tudi mleko. Kmetijsko gozdarska zbornica zahteva dvig cene za stopnjo inflacije, mlekarne pa so preko svojega združenja takoj izračunale in obvestile javnost, da slovenska odkupna cena za liter mleka sploh ni slaba, ampak celo višja kot v Evropi, kjer so cene znižali. Zaradi mleka torej slovenski kmetje nimajo razloga za negodovanje. Sedaj lahko le ugibamo, kaj bodo storili kmetje, ki so bili tako v primeru pšenice kot mleka postavljeni v kot. Ali bodo "popustili" in sprejeli po mnenju nekaterih še vedno sprejemljivi ceni mleka in pšenice ali pa bodo s traktorji in prikolicami zaprli ceste in vhode v mlekarne. Pri izbiri načina reakcije bo šlo tudi za dokazovanje, kdo ima med kmeti največ moči: ali matično ministrstvo ali zbornica ali pa sindikat. Tudi stališča ministrstva za kmetijstvo in Kmetijsko gozdarske zbornice se razlikujejo in ta razlika v stališčih je med kmeti opazna. Prav tako pa niti kmetijski sindikat niti kmetje niso prepričani, da bi javnost v primeru zaostrovanja in morebitnih blokad prometnic stopila na njihovo stran. Precej državljanov je prepričanih, da država ne daje tako malo denarja kmetom. Jože Košnjek Skofja Loka živi s košarkaricami Škofja Loka - Letošnja škofjeloška praznovanja, ki potekajo že dober mesec, se te dni nadaljujejo še z evropskim prvenstvom v košarki za mladinke. Organizatorja tekmovanja sta domači košarkarski klub Odeja - Loka kava TCG in občina Škofja Loka, ki sta poskrbela za slovesen začetek tekmovanja na loškem Placu na katerem je številne zbrane Ločane in goste, še posebno pa mlade košarkarice iz dvanajstih evropskih držav, pozdravil domači župan Igor Draksler. Poleg njega pa je srečo na tekmovanju dekletom zaželel tudi državni sekretar za šport Jakob Bednarik. Tekmovanje, ki gaje odprl predstavnik FIBE Alfred LVost, se je nato v petek že začelo, žal pa naša reprezentanca zaenkrat ni imela veliko tekmovalne sreče, saj je vse tri tekme izgubila. Priložnost za prvo zmago pa bo imela znova že danes, ko se bo v dvojni na Podnu srečala z ekipo Finske. Več sreče imajo na evropskem Prvenstvu za mladince v Nemčiji naši mladi košarkarji, ki so do sedaj 2rr»agali na vseh treh tekmah. Vilma Stanovnik atraktivno odprtje prvenstva so poskrbeli tudi padalci. Začeli so se jubilejni 40. Čipkarski dnevi "Z odprtjem obnovljene šterne na Plavžu, koncertom tenorista Janeza Lotriča in pianista Toneta Potočnika, koncertom pevskega zbora Lubnik ter športnimi tekmovanji so se začeli letošnji Čipkarski dnevi v Železnikih, ki se bodo nadaljevali še vse do nedelje. Z vodo iz šterne je zadovoljen tudi domači župan Mihael Prevc. Železniki - V nekdanjih časih je bil vodnjak v središču Železnikov kraj, kjer so se zbirali domačini, predvsem pa domačinke, in kjer je bilo vedno moč zvedeti kaj novega. Danes temu namenu gotovo ne bo služil, pomeni pa zagotovo spomin na stare čase in je pomemben kamenček v mozaiku ohranjanja bogate kulturne dediščine Železnikov, "je na slovesno- 20. tradicionalna kranjska noč 31.7. do 4.8. 2002 sti ob odprtju prenovljene šterne Na plavžu poudaril župan občine Železniki Mihael Prevc. Vodnjak - šterna v Železnikih je bila izbrana za prenovo v projektu Heliosovega ekološkega sklada za ohranjanje slovenskih voda, ki ga je ustanovilo Ministrstvo za okolje in prostor, prfnjegovi obnovi, vredni okoli milijona tolarjev, pa sta sodelovala tudi občina Železniki in Turistično društvo Železniki. Prav domače turistično društvo pa ima največ zaslug, da so se štiri desetletja v kraju ohranili Čipkarski dnevi. Tako so po sobotnem odprtju prenovljenega vodnjaka številni domačini in gostje na Boncljevem dvorišču prisluhnili koncertu tenorista Janeza Lotriča in pianista Toneta Potočnika, v nedeljo je bil v cerkvi sv. Antona koncert pevskega zbora Lubnik, ves konec tedna pa so v Železnikih potekala tudi športna tekmovanja v kegljanju, streljanju in kolesarjenju. Jutri od 16. ure naprej si bo v Blagovnem centru Mercatorja moč ogledati razstavo čipk pokojne klckljarice Minke Demšar, zvečer pa bo v Plnadi odprtje razstave starih razglednic Železnikov lercator GLAS Organizator: SO F0V; Izvajalec: Zavoil mladim; Prireditev omogoča: Mestna občina Kranj Sava pred novimi blejskimi naložbami Bled - V Kraljevi klubski hiši na blejskem golf igrišču sta blejski župan mag. Boris Malej in predsednik uprave Save Kranj Janez Bohorič ob prisotnosti predstavnikov Save in blejskega turizma podpisala - po nekajmesečnih usklajevanjih - menjalno pogodbo za zemljišča na Bledu. Sava in občina sta se tako zavezali, da bosta sodelovali pri prostorskih planih občine za področje Straže in kampa ter tudi na nekaterih drugih območjih. Mag. Boris Malej je med drugim dejal, da je vesel, da bodo skupaj s Savo, ki je v blejskem turizmu kot pomembna investitorica vedno bolj prisotna, lahko za nadaljnji uspešni razvoj turizma spreminjali prostorske plane, tako da bodo v korist kraja in turizma. Sava želi širitev na Straži in občina ji bo pri tem pomagala, kot ji bo pomagala tudi pri drugih projektih. Po besedah predsednika uprave Save Kranj Janeza Bohoriča je razveseljivo, da občina upošteva interese investitorjev in njihovo vlogo pri urejanju prostora. Sava se na Bledu aktivno vključuje v turistični razvoj Bleda in vztraja pri strategiji razvoja: zdaj je večinska lastnica golfa in kampa Bled ter Grand hotela Toplice, zato bi kot vsi na Bledu želi, da bi država enkrat že rešila problem blejske obvoznice in bo tako obnovljen hotel Toplice na prometno neobremenjenem prostoru dobil na svoji pravi vrednosti. Darinka Sedej in starih glasbil. V gledališču pod kozolcem bo nato še prestava "Nisi na vrsti". Prireditve z gledališko predstavo in razstavo čipk se bodo vrstile še v četrtek, v petek pa bo pred plavžem otroški živ -žav, koncert skupine Princeps, odprtje razstave klekljanih oltarnih prtov in masnih plaščev v cerkvi sv. Frančiška ter večer podoknic v Egrovem vrtu na Racovniku. V soboto se bodo nadaljevala športna tekmovanja, razstave in zabavne prireditve, vrhunec čipkarskih dnevov pa bo v nedeljo, ko bo tudi tekmovanje klekljarjev in klekljane vseh generacij. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki 9770352666018 Po rebalansu cas za počitnice Državni zbor začenja ta teden parlamentarne počitnice. Parlament bo znova v polnem teku septembra. Država bo do konca leta varčevala, zato je državni zbor sprejel rebalans proračuna. Opozicija je očitala vladi, da ga je že pri načrtovanju proračuna polomila. Ljubljana - Poslanci državnega zbora so v petek zaključili zadnjo poletno sejo in začeli počitnice. Državni zbor bo začel delati s polno paro septembra, čeprav bo počitnic zaradi zasedanj delovnih teles konec že prej. Pred počitnicami so izvoljeni predstavniki ljudstva med drugim izvedeli, da bo z neomejenim brezplačnim telefoniranjem z mobilnimi telefoni konec. Država bo poslancem plačala do 50.000 tolarjev za uporabo mobilnega telefona, vodstvu in strokovnim službam državnega zbora pa do 25.000 tolarjev. Dva ali trije poslanci so namreč v preteklosti samo s telefoniranjem obremenili državni proračun mesečno s po 200.000 tolarji! Najpomembnejša odločitev državnega zbora pred počitnicami je bil sprejem rebalansa letošnjega državnega proračuna in ustrezno spremenjen zakon o izvrševanju proračuna. Rebalans je sestavljen iz treh ukrepov. ^O.ooo Sit Ko FbfcAe«** i n* Meso. zb Minister Bohinc v Šenčurju Šenčur - Občinski odbor Združene liste socialnih demokratov Šenčur je pripravil okroglo mizo na temo Kakšno vlogo bo imela občina v novem zakonu o pokrajinah. Gost na pogovoru je bil minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, ki je dejal, da nove pokrajine ne bodo delovale v škodo sedanjih občin. Občinam bo omogočeno tesnejše sodelovanje na vseh tistih projektih, za katere sd bodo dogovorile. Na pokrajine bo država prenesla tudi nekatere upravne funkcije. Minister je po- vedal, da še vedno ni določeno, koliko pokrajin bo v Sloveniji. Strokovna skupina, ki pripravlja predloge, omenja števila 6, 8, 10 ali 12. Župan občine Šenčur Franc Kern je opozoril ministra za znano slovensko "fovšijo in vr-tičkarstvo", ki si jima bo treba, če bomo hoteli napredovati, odpovedati. Udeleženci pogovora so soglašali s prizadevanjem za ustanovitev pokrajin, ki bodo odločanje še bolj približala občanom in preprečila centralizacijo oblasti v prestolnici, je v sporočilu s ses- Italijanski partizani v Škofji Loki Škofja Loka - V začetku preteklega tedna so Škofjo loko znova obiskali prijatelji iz Italije, predstavnici in člani italijanske zveze partizanov. Delegacija je bila tokrat številna. V Škofjo Loko je prišlo 52 gostov, obisku pa so dali poseben pomen tudi uradni predstavniki italijanskih občin Gorica, Ločnik in Sovodnje ob Soči ter veleposlaništvo Republike Italije v Ljubljani s pozdravnimi pismi. Škofjeloško območno Združenje Zveze borcev sporoča, da na srečanje ni bilo predstavnikov občine Škofja Loka, ki je še vedno pobratena z občino Sovodnje ob Soči. Gostje iz Italije so obiskali spomenika na območju Starega vrha, kjer so v bojih sodelovali tudi garibaldinci iz 158. brigade divizije Natissone, in položili venec tudi k spomeniku 50 talcem, ki so bili ustreljeni za Kamnitni-kom. Škofjeloški borci si s podporo Muzejskega društva že dolgo prizadeva za novo vsebino Kamnitnika, kjer bi lahko tujci polagali vence v spomin na NOB. Ob nerazumljivem molku občinskih predstavnikov je aprila delegacija iz Čedada in sedaj še delegacija iz Ločnika, Sovodenj in Gorice položila venec za Kamnit-nik, čeprav uradne in dokončne odločitve pristojnih loških organov še ni. Goste so obiskali tudi oddelek NOB v Loškem muzeju, kjer jih je skozi krute dogodke zadnje vojne ljubeznivo popeljal direktor muzeja Franc Podnar. Ob odhodu so gostje izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju, ki bo s sprejemom Slovenije v Evropsko unijo lahko še boljše. J. K. OBČINA RADOVUICA obvešča, da bo JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA MOŠNJE V PETEK, 19. 7. 2002, ob 20. URI V PROSTORIH KS MOŠNJE tanka zapisal Rudi Bizovičar. Predstavniki volilnih štabov stranke na Gorenjskem so obravnavali tudi priprave na lokalne volitve in ugodno ocenili kandidaturo dr. Leva Krefta za predsednika države. Še posebej so se pogovarjali o načinih promoviranja kandidatov za župane in svetniki, kjer bo še posebno pomembna predstavitev v javnih občilih. J.K. Novo vodstvo Slovenskih železnic Ljubljana - Po odstopu mag. Igorja Zajca je nadzorni svet Slovenskih železnic za novega predsednika uprave imenoval Blaža Miklavčiča, za člana uprave pa mag. Andreja Pagona in mag. Andreja Godca. Predsednik nadzornega sveta je generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Sklep nadzornega sveta je že potrdila vlada. Novo vodstvo bo začelo štiriletni mandat 1. septembra. J. K. Franc Golija odstopil Šenčur - Upravni odbor Lovske zveze Slovenije seje prejšnji četrtek popoldan sestal v Šenčurju na izredni seji. Obravnaval je položaj v vrhu te organizacije po stečaju kranjske SHP, v kateri je sodeloval tudi predsednik LZS Franc Golija. Slednji se je iz moralnih razlogov odločil za odstop z dosedanje dolžnosti, saj ne bi želel omadeževati poštenega dela v lovski organizaciji. Njegovo razrešitev je že na začetku seje predlagal tudi član Lovske zveze iz Maribora. Po njegovem mnenju ne bi mogel več voditi slovenskih lovcev nekdo, ki je med ustanovitelji propadle posojilnice. Franc Golija je pojasnil, zakaj je prišlo do problemov v SHP, obenem pa zagotovil, da se nista okoristila niti on niti njegova firma. Napovedani odstop predsednika bodo formalno potrdili na občnem zboru LZS, ki bo predvidoma jeseni. Do imenovanja novega predsednika bo slovenske lovce začasno vodil Dušan Jukič, podpredsednik LZS. S. S. V proračunu se bo zbralo za 10 milijard več denarja, za 14,4 milijarde so zmanjšane pravice uporabnikov, za 14 milijard pa se bo povečal proračunski primanjkljaj. Letošnji spremenjeni proračun predvideva za 1194,5 milijarde prihodkov in za 1334,1 milijarde odhodkov. Primanjkljaj znaša blizu 140 milijard ali 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Minister za finance mag. Anton Rop je v obrazložitvi rebalansa dejal: "Spremembe, ki jih predlagamo, nedvomno ne posegajo bistveno v ekonomsko in proračunsko strukturo proračuna za leto 2002, zato ostajajo temeljne prednostne naloge vlade nespremenjene in jih bomo lahko v predlaganih okvirih tudi uresničili." Eden od vzrokov za rebalans je nižja gospodarska rast, kar pa ni le značilnost Slove- nije, ampak tudi nekaterih gospodarsko močnejših držav. Kritiki rebalansa so bili ostri, vendar v manjšini. Vsa dopolnila, ki jih je predlagala Socialdemokratska stranka, so bila zavrnjena. Vladi so očitali, daje bil že prvotni proračun nerealen. Če bi šlo vladi res za varčevanje, potem ne bi kupovala letal in dragih avtomobilov in večala število zaposlenih v državni upravi. V stabilnost javnih financ ne morejo verjeti. Poslanci terjajo večjo zaščito Skupina opozicijskih poslancev je pozvala predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, naj se postavi v bran poslancev, ki bodo preganjani in kaznovani zaradi besed, izgovorjenih za govornico državnega zbora. Nekdanji poslanec Ivo Hvalica je bil zaradi besed, izrečenih v državnem zboru, pravnomočno obsojen. To ogroža svobodo javnega delovanja poslancev, so zapisali. Kako široka naj bo poslanska imuniteta, je tudi eno od vprašanj pri predlogih za spremembo ustave. To je v odgovoru zapisal tudi Pahor in pri tem opozoril tudi na odgovornost poslancev. Opozicija je prav tako posredovala pri predsedniku zbora, ker je njegov podpredsednik Valentin Pohorc vzel besedo poslancu Jožefu Jerovšku. To je po njihovem mnenju oviranje opozicije pri izražanju svojih stališč. Podpredsednik si je vzel pravico po novem poslovniku, čeprav ta pretekli teden še ni veljal. Jože Košnjek Triglav in Pokljuka simbola domoljubja Sedemnajsti spominski pohod na Triglav se je končal v soboto popoldne na Pokljuki, kjer se je zbralo nad 6000 ljudi. Veterani vojne za Slovenijo protestirali zoper umik obtožnic zoper generala Milana Aksentijeviča. Pokljuka - Dva manj kot 500 pohodnikov je pretekli teden v četrtek in petek na 17. spominskem pohodu na Triglav krenilo proti Triglavu. Starejši in ne več tako hodni, večinoma borci, so ostali v Vodnikovi koči, drugi pa so v petek krenili višje proti Kredarici in tam počakali okrog 50 pohodnikov, ki so šli kljub sjabemu vremenu, vetru in megli na vrh. Med njimi je bilo tudi 19 pevcev Partizanskega pevskega zbora. Gorski reševalci in policisti so namreč množičnejši vzpon na vrh zaradi varnosti odsvetovali. Med potjo do Kredarice so na Planiki odkrili spominsko ploščo partizanu in igralcu Danilu T\irku - Jocu, ki seje leta 1944 kot vodja kulturniške skupine IX. korpusa s sodelavci povzpel na Triglav in vrgel v brezno mejni kamen, ki je po nemško in italijansko zaznamoval mejo med državama. V petek popoldne je bila na Kredarici svečanost, na kateri je zapel Partizanski pevski zbor in zaigral Trobil-ni kvintet orkestra Slovenske policije. V kulturnem programu sta sodelovala Matija Kunste^j in Špela Soklič z Bohinjske Bele, govorniki pa so bili Drago Zad-nikar v imenu organizacije Sever, Gabrijel Pangerc v imenu zveze borcev in Ivica Pančič, hrvaški minister za vojne veterane. Na Kredarici so se spomnili tudi pokojnega Franca Srni d a z Bleda, pobudnika pohodov na Triglav. Janez Kunstelj, ki vsa leta v različnih funkcijah pomaga pri organizaciji pohodov na Triglav, je povedal, da se je pohoda udeležilo 498 pohodnikov, med katerimi jih je bilo 170 borcev, 167 veteranov vojne za Slovenijo, 72 pripadnikov združenja Sever, 42 Načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič (v sredini) je bil slavnostni govornik. častnikov Slovenske vojske in 49 organizatorjev. Med pohodniki jih je bilo 15 iz Ankarana, ki so v 8 dneh prehodili pot od doma do Triglava. To je bila njihova že četrta udeležba na pohodu. Na Pokljuki, pred Šport hotelom, se je pohodnikom pridružilo še nad 5000 drugih udeležencev, med katerimi sta bila najbolj opazna predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je obljubil udeležbo tudi prihodnje leto, in Peter Jamnikar, generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije. Slavnostno besedo je imel načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič. Dejal je, da je Triglav naš in bo tak vedno ostal. Triglav je za Slovence več kot gora in zato na njej v odločilnih trenutkih vedno zaplapola naša zastava. Tako je bilo tudi junija leta 1991. Izrazil je zadovoljstvo, da število pohodnikov ne upada, da prihajajo mladi in da je Pokljuka ena največjih domovinskih prireditev v Sloveniji. Slovenija je danes vojaško varnejša. Triglava nam ni treba braniti, bi pa ga, če bi bilo treba. Opozoril je na povezanost Slovenske vojske z NOB in teritorialno obrambo. Slovenska vojska mora postati profesionalna, njeni pripadniki pa morajo biti vojaki po lastni želji. Slovenska vojska sedaj išče take ljudi. Nagelj za pohodnike. Srečko Lisjak Na prireditvi, katere gla^1 sponzor je bila Gorenjska banka* so organizatorju pohodov na Tri" glav Janezu Smoletu podeli'1 srebrno plaketo zveze borcev* Srečko Lisjak pa je v imenu ve^ teranov vojne za Slovenijo prebra protest zoper umik obtožbe pr° pripadnikom nekdanje jugo*10 vanske vojske, med njimi genCl!a. la Milana Aksentijeviča. Branih Slovenije imajo to za ponižanje i bodo zahtevali ustrezno spr ' membo zakona o vojnih veter nih. v . k Jože Košnje* Torek, 16. julija 2002__AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Kranjčani se to poletje kopajo v pokritem olimpijskem bazenu Letno kopališče caka na dovoljenje za rušenje Poletje, vročina, počitnice. Za številne, zlasti mlade Kranjčane je to čas, ki ga radi preživljajo v vodi in ob njej. In kaj je privlačnejše kot letni bazen, kjer je obilo športa in zabave tudi na suhem? Kranj - Na žalost pa kranjsko letno kopališče v športnem parku Stanka Mlakarja v tem poletju ostaja suho. Zavod za šport Kranj, ki upravlja z njim, je Kranjčanom za nadomestilo ponudil pokrit olimpijski bazen. Ta bo odprt do konca julija, potem pa tudi njega čaka obvezen letni remont. Kranj, ki sicer sodi med vodilna športna mesta v Sloveniji, bo avgusta ostal brez bazena. Razlog je večini sicer znan, kljub temu pa jih ni malo, ki kritizirajo zaprtje letnega kopališča in sprašujejo, zakaj do takrat, ko ga bodo začeli rušiti in graditi novega, zavod za šport vendarle ne omogoča obratovanja. Jože Jenšterle Direktor Zavoda za šport Kranj Jože Jenšterle uvodoma pojasnjuje, da se v zavodu trudijo za čim boljšo kakovost storitev na vseh športnih objektih, ne le na letnem kopališču. Pri tem pa se kaže dvojni interes ljudi; prvi, ko želijo, zahtevajo več in bolje, in drugi, ko se novostim upirajo, ker naj bi jih osebno prizadele. Pravzaprav se takšna slika v Kranju kaže na vseh področjih, bodisi da gre za gradnjo širše ceste ali za stanovanjski blok ali za obnovo mestnega trga; veČina je za, najbližji, sosedje pa proti. Jože Jenšterle pravi, daje kranjsko letno kopališče, ki bo prihodnje leto gostitelj evropskega pr- venstva v vaterpolu, dotrajano. Zgrajeno je bilo leta 1939, torej pred dolgimi 63 leti, vmes le enkrat obnovljeno, v bistvu le prebarvano. Školjka je počena, stroški vzdrževanja segajo v nebo, na tak zastarel objekt pa tudi ni mogoče umestiti novih programov za otroke oziroma družine. Novo kopališče do evropskega prvenstva Mestna občina Kranj je gradnjo novega letnega kopališča umestila v načrt razvojnih programov na področju družbenih javnih služb v letih 2002 do 2005.' Zanj je letos namenila 83 milijonov tolarjev. "V načrtu ga ima tudi zavod za šport. Lani smo od ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter od fundacije za financiranje športnih organizacij dobili potrditev za so- financiranje rekonstrukcije letnega kopališče. Nekateri postopki v zvezi s tem so tekli že lani, letos pa smo načrtovali, da bomo v začetku poletja pridobili dovoljenje za rušenje starega kopališča in za gradnjo novega. Investicija bi tekla že dva meseca, če se ne bi zapletlo s papirji. Na žalost upravni postopek še ni končan." Na vprašanje, zakaj potemtakem letno kopališče do začetka rušenja vendarle ni odprto, Jože Jenšterle odgovarja: "Zaradi visokih stroškov priprave kopališča za obratovanje smo se odločili, da Kranjčanom ponudimo kopanje v pokritem olimpijskem bazenu in izjemno ugodne cene zanj. Za otroke, dijake, študente, upokojence, invalide stane "počitniško" plavanje le 350 tolarjev, za odrasle 600 tolarjev in za družine /. najmanj tremi člani 1200 tolarjev. Prepričan sem, daje to daleč najcenejša ponudba na slovenskih kopališčih." Stroški med deset in dvanajst milijoni Stroški obratovanja letnega kopališča se gibajo med desetimi in dvanajstimi milijoni tolarjev. To je za dobre tri mesece, kolikor je odprto, ogromno denarja. "V no- vem kopališču bo sezona trajala štiri do pet mesecev," pravi Jože Jenšterle. Če bi torej sedanje kopališče za kratek čas, do rušenja, vendarle odprli, mora zavod kot upravljalcc zanj zagotoviti vse varnostne in tehnične pogoje. Prebarvati in zaščititi bi bilo treba školjko, tehnično pregledati kotlovnice in vse inštalacije, priklopiti elektriko, kupiti nekaj tisoč litrov kurilnega olja, vodo, ki je zaradi takse za obremenitev okolja postala zelo draga, jo ogrevati in kemično obdelati, zaradi puščajočega bazena vsak dan dolivati, vzdrževati pa tudi zelenice in tribune, garderobe in sanitarije, poskrbeti za obratovanje gostinskega lokala, usposobiti in zaposliti kopališke mojstre... "Zato smo se odločili, da letnega kopališča letos ne bomo odpirali. O tem smo Kranjčane pogosto obveščali prek različnim medijev pa tudi prek športnih društev, hkrati smo poskušali pojasniti tudi razloge." Avgusta skrajni rok za začetek Če hoče Kranj gostiti evropsko prvenstvo v vaterpolu in nasled- 1^ B^^FjB Wf^^ '• Letno kopališče v tem poletju brez vode nje poletje Kranjčanom ponuditi novo letno kopališče, mora zavod za šport pridobiti gradbeno dovoljenje najkasneje do avgusta. "Avgusta moramo bazen porušiti in napraviti prostor za novega, s ploščicami mora biti obložen oktobra, da bodo potem prišla na vrsto druga dela in da bo bazen do naslednje kopalne sezone lahko nared." Investicija, ki jo zavod vodi za mestno občino Kranj kot lastnico Signala si želijo in se ga hkrati bojijo Pred leti v Preddvoru ni bilo signala brezžične telefonije in občani so želeli, da se to spremeni. Danes prihaja v občino že drugi operater s svojo bazno postajo, ki ji najbližji krajani ostro nasprotujejo. Že po prvem protestnem shodu so bila dela za postavitev bazne postaje ustavljena, gasilci pa so kot arbitra v tem konfliktu poklicali občinsko oblast. Slednja sicer tudi nima pristojnosti na področju radijskega prostora, o ka- nih naseljih. Kaj sedaj, saj v občini želijo iti s časom naprej in uporabljati mobilne telefone, hkrati pa ne izpostavljati zdravja ljudi? Sredi julija so se sešli s predstavnikoma Slovenskega ekološkega gibanja Karlom Lipi - terem odloča le država, lahko pa P°dpre pobudo civilne družbe in s Pritiskom na okoljsko ministrovo morda doseže, da bazne po-staJe ne postavijo na spornem W©8tu. Od protestnega shoda na-Pre.) je občinska oblast zelo ak-lyna. Skušala je soočiti vse stra- vP'etene v postavitev postaje: cane, gasilce, operaterja mo-Mne telefonije in predstavnike ^"venskega ekološkega gibanja, •majo o nevarnosti baznih po-ijfcJ verodostojne podatke. Sesta- se je z vsakim posebej in od-sJlega soočenja doslej še ni bilo, ^ Pa vsak zase županu Miranu rj nikarju dokazovali svoj prav. ruPCl|aler moRiIne telefonije z ten Vami dokazuJe< daje 7 an" ;„ , Vse v redu, da seva manj, kot ^voljeno. Ven v ' ki sc °Pirai° na s,°-ve ° ek°luško gibanje in njiho-n: j"a/-'skave neodvisnih strokov- take V' trUiJ°' da Je ncdoPuslno naprave postavljati v strnje- čem in Edom Mikoličem, ki sta osvetlila razmere v slovenskem prostoru, konec julija naj bi se dobili še s predstavniki mobilne telefonije. Sedaj že vedo, kakšno stališče bodo zastopali, da bodo zaščitili svoje občane, hkrati pa ne pregnali razvoja iz teh krajev. Septembra pa bodo zares soočili ljudi, ki jim jih do sedaj ni uspelo, to pa zlasti zaradi javnosti, ki naj o tej problematiki izve čim več, k temu pa nameravajo pritegniti tudi druge občine. Dolgotrajna izpostavljenost žarčenju načenja zdravje Karel Lipič, glavni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja, nevladne okoljske organizacije, je Preddvorčanom podrobno razložil probleme v zvezi z baznimi postajami mobilne telefonije. S tem problemom se do lani niso srečevali, ko pa je v Slovenijo prišel tretji operater mobilne te- lefonije in začel postavljati svoje postaje, so se ljudje začeli množično obračati nanje za pomoč. V soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za informacijsko družbo namreč omenjeni operater zgolj na podlagi priglasitve del postavlja svoje antene. Naša država ima od leta 1996 zakonodajo, ki ureja področje varstva pred neionizi-ranimi sevanji. Bazne postaje morajo biti postavljene tako, da ne vplivajo na zdravje ljudi. Nosilci mobilne telefonije razpolagajo z meritvami (pri nas jih opravlja Inštitut za varovanje zdravja), ki dokazujejo, da so sevanja v mejah dopustnega, medtem koje Slovensko ekološko gibanje najelo tuje neodvisne strokovnjake, ki so opravili nekaj meritev in v nekaj primerih dokazali nasprotno. Kot je v Preddvoru dejal Karel Lipič, nevladna organizacija ni dovolj močna proti lobijem, ki jih vodi interes kapitala in ministrstvom, ki zatrjujejo, da bazne postaje ne predstavljajo nevarnosti. Naši strokovnjaki trdijo, da ti oddajniki v oddaljenosti 20 metrov niso nevarni zdravju ljudi, medtem ko nemški strokovnjaki menijo, da bi morala biti najmanjša oddaljenost teh postaj 200 metrov. Kam se nagiba Slovensko ekološko gibanje? Karel Lipič pravi, da ne govorijo o kratkoročni škodljivosti bližine baznih postaj, toda če ljudje desetletja živijo v njihovi bližini in so izpostavljeni nenehnim sevanjem, se to čez leta zagotovo odrazi na njihovem zdravju. Zato nasprotujejo postavitvijo postaj v prvi coni varovanja (v strnjenih naseljih, kjer so blizu šole, vrtci, bolnišnice), predlagajo oddaljenost med 100 in 150 metri, pomembno pa je tudi, kam so te antene usmerjene. Postregel je tudi z nekaj primeri meritev, kjer seje izkazalo, da so sevanja nad dopustnim in med njimi omenil tudi Radovljico in Brezje na Gorenjskem, kjer sta v bližini baznih postaj šola in vrtec. Ekstremni primer je bazna postaja na Hrvaškem trgu v Ljubljani, kjer snop žarčenja zadane ravno otroško bolnišnico in okoliške bloke. Meritve, ki so jih opravili neodvisni tuji strokovnjaki z enakimi napravami, kot jih imajo tudi naši, povsod niso pokazale drastičnih rezultatov in tam so ljudi pomirili, da antene ne bodo škodovale njihovemu zdravju. Pred-dvorčani so želeli vedeti, kaj bo postaja na strehi gasilnega doma pomenila za zdravje okoliških ljudi, na kar pa gost ni vedel odgovora. Meritve namreč lahko opravijo šele potem, ko antena že deluje. Žal jo je potem težko odstraniti, čeprav se je v Sloveniji nekaj takšnih primerov že zgodilo, ko je minister Kopač na pritisk ljudi ukazal zrušiti nekatere postaje. Operaterji mobilne telefonije silijo v strnjena naselja Od tisočih baznih postaj v Sloveniji jih je po besedah Karla Lipica kakih trideset kritičnih. Z nekaj dobre volje na strani nosilcev brezžične telefonije bi lahko te postaje premaknili na manj nevarne lokacije, vendar pri njih naletijo v glavnem na gluha ušesa. Interes kapitala namreč prevlada nad ostalimi. Trije operaterji v Sloveniji so že dodobra "pokrili" radijski prostor in svoje stolpe posejali po deželi. Iščejo seveda najbolj poceni lokacije, kjer s postavitvijo ne bodo imeli veliko stroškov, iščejo visoke točke, koncentracijo in objekte družbene lastnine. Vse to se je izkazalo tudi v Preddvoru. Operater z anteno sili v strnjeno naselje, v krogu 20 metrov je vrsta hiš, ki bodo po mnenju domačinov deležne največje doze sevanja. Karel Lipič pravi, da to si- cer ni nujno, saj je odvisno, kako visoko bo postavljena antena in kako bo usmerjen snop žarčenja. Šele meritve bi dale pravo sliko, vsekakor pa mora biti antena v prvi coni postavljena tako,d a ne ogroža zdravja ljudi. Kakšni so ti vplivi, je tudi težko reči, strokovnjaki le opozarjajo, da z bližino postaje mobilne telefonije narašča število bolnih. Začne se z nespečnostjo, migrenami, visokim pritiskom, motnjami v delovanju srca, nekateri izsledki pa tudi kažejo, da lahko mikrovalovi v desetih do petnajstih letih povzročijo levkemijo in možganske tumorje. Tu tiči razlog, zakaj se v Preddvoru bojijo signala brezžične telefonije, čeprav ga hkrati potrebujejo. Kje je rešitev? Za 30 spornih primerov v Sloveniji bi morali skupaj z operaterji mobilne telefonije najti ustreznejše lokacije. To je tudi za Preddvor predlagal Simon Omejc, eden od domačinov, ki živijo blizu gasilskega doma. Zupan Miran Zadni-kar pa je ponudil dve možnosti: občina in gasilsko društvo se bosta skušala z operaterjem dogovoriti o drugi lokaciji, kjer v krogu 200 metrov ne bo horizontalnega sevanja; gasilci odstopijo od pogodbe in v nadomestilo za izgubljeno najemnino dobijo od ' občine nadomestilo iz vira, ki ga bo zagotovila druga lokacija. Če prvi dogovor ne bi mogel biti uresničen, pa dopustijo postavitev bazne postaje na gasilnem domu, vendar s pogojem, da se opravijo meritve in če bodo pokazale, da so sevanja v mejah normale (po presoji neodvisnih merilcev), naj bazna postaja ostane. V Preddvoru se zavedajo, da v upravnem pogledu tu nimajo moči, imajo pa jo kot civilna pobuda. Danica Zavrl Žlebir www.gorenjskaonline.com vseh centralnih športnih objektov, je razdeljena na več faz. Prva predstavlja rušenje, v drugi bo zgrajen bazen 50 krat 25 metrov /. delom vzhodnih tribun in inštalacijami, v tretji pa otroška bazena z garderobami in sanitarijami. Objekt bo funkcionalno zaokrožen po prvih treh fazah, ki bodo po predračunski oceni stale 393 milijonov tolarjev. Četrta in peta faza, ki pomenita gradnjo zahodnih tribun in še enega zunanjega bazena 30 krat 25 metrov ter dela vzhodnih tribun, naj bi prišli na vrsto v naslednjih letih. Obisk v pokritem olimpijskem bazenu je ta mesec sicer nekoliko manjši kot junija, vendar pa glede na letni čas še vedno zelo dober. Privlačna, zlasti za družine z majhnimi otroki, so nova igrala v otroškem bazenu. V velikem bazenu se še odvija nekaj športnih programov, v njem vadijo tudi plavalci, vaterpolisti, potapljači, vodni košarkarji, redni gostje so še upokojenci in seveda rekreativ-Ci. Avgusta bo bazen zaradi rednega remonta zaprt za mesec dni. V tem času bodo med drugim tudi fugirali bazensko školjko. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem) Leščani so praznovali Krajevna skupnost Lesce je pripravila tako pester, zanimiv in množično obiskan program prireditev ob krajevnem prazniku, da se pred njim skrije marsikateri prireditveni program na občinski ravni: mesec dni kulture, športa in zabave, od podoknic, razstav slikarjev po leskih izložbah do številnih športnih prireditev. Podelili priznanja. Lesce - Leščani so vedno složno delali v korist kraja: po vojni so izsušili močvirje in z lastnimi rokami postavili svetovno znani kamp Šobec, ki je še danes eden najlepših in najbolje urejenih slovenskih kampov. Ponosni in hvaležni sokrajanom, ki so postavili leski ponos, kamp Šobec, so letos v spomin na ta dan pred 46. leti že drugič praznovali svoj krajevni praznik. Krajevna skupnost Lesce, ki jo vodi predsednik sveta Zlatko Kavčič, je v minulem mandatu poskrbela za sanacijo in ureditev Železniške ulice, za povečanje pokopališča, za celovito obnovo družbenega centra, začela z obsežno sanacijo cest na območju Lesc, kjer bo kar okoli 10 tisoč kvadratnih metrov asfalta, obnovila pločnike po Alpski in Finž-garjevi cesti, v sodelovanju s krajani asfaltirala poti v Studenčicah in v Hlebcah in ulice v Lescah, pred dvema letoma pa se je začela gradnja kanalizacije od Hraš proti Lescam. V Studenčicah je kanalizacija že zgrajena, v naslednjih letih se bo gradila za Hlebce. Krajevna skupnost je pripravila turnih večerov, poleg Turističnega društva, ki je največje, dobro delujejo tudi druga društva, občina je pomagala zgraditi nov gasilski dom, Turistično društvo pa je gasilcem kupilo nov gasilski avto. Lani je krajevna skupnost skupaj s Turističnim društvom organizirala akcijo Sosedova lipa, ko so posadili 200 dreves in grmovnic. Poskrbeli so za novo celostno podobo krajevne skupnosti, ki simbolizira borovcev storž, hribe v okolici zelene doline, kjer ležijo Lesce, v pripravi pa je nova karta naselij Lesce, Hraše in Studenčice z opisom zgodovine Lesc. Akcijo vodi Turistično društvo, ki je letos založilo šest novih razglednic / motivom Lesc. Na osrednji proslavi je bil slavnostni govornik predsednik sveta Zlatko Kavčič, ki je med drugim poudaril veliko pripadnost krajanov svojemu kraju, ki mu je vtisnilo neizbrisen pečat prostovolj-stvo pri gradnji Šobca in predvsem spoštovanje do generacij, ki so gradile Lesce in Šobec. Leščani so tako kot v letih po vojni tudi danes najprej in predvsem pripravljeni graditi svoj kraj, praznik Letošnji nagrajenci (od leve): Rdeči križ Lesce, Gorenjka, Franc Vovk, Janko Kralj, Uroš Krek in predsednik sveta KS Zlatko Kavčič. prazniku je podelil priznanja Žitu Gorenjka Lesce ob 80-letnici, Rdečemu križu Lesce ob 55-let-nici, Urošu Kreku, glasbenemu ustvarjalcu, Francu Vovku in Janku Kralju za življenjsko delo in prispevek pri razvoju kraja in še posebej Turističnega društva Lesce. Na proslavi je območna organizacija RK podelila prizna- nje Rdečemu križu Lesce, priznanja za dolgoletno humano delo v Rdečem križu pa so prejeli tudi sponzorji in naslednji posamezniki: Tončka Torkar, Iva Pogačar, Marica Zatovšek, Polona Koš-nik, Jože Ličar, Milka Tonejc, Tončka Lorenčič, Mira Panker, Nada Tošič in Marica Slak. Darinka Sedej Vrtci dražji tudi v Radovljici Radovljica - Tudi cene programov Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica se bodo v šolskem letu 2002/2003 zvišale. Po novem ceniku, ki gaje potrdil občinski svet Radovljice in začne veljati 1. septembra, stane dnevni program za 1. starostno obdobje (od 1 do 3 let) 71.230 tolarjev, za 2. starostno obdobje (od 3 do 7 let) stane dnevni program 62.700 tolarjev, peturni program 53.295 tolarjev, štiriurni program 40.755 tolarjev in 240-urna priprava na šolo 12.227 tolarjev. V primerjavi s 1. septembrom lani se bo cena programov vrtcev v občini Radovljica za 1. starostno obdobje povišala za 12 odstotkov, za oddelke v 2. starostnem obdobju pa za 9 odstotkov. V primerjavi s 1. majem letos pa so se cene povprečno zvišale za 7,5 odstotka. "Ker vsi želimo ohraniti število vpisanih otrok, so nove cene programov izračunane racionalno. Vzgojiteljski kader zaposlujemo za določen čas, poleti programe združujemo, da se izognemo nepotrebnim stroškom," je pojasnila ravnateljica VVZ Radovljica Francka Kocjan. Velik problem predstavljajo starši, ki ne plačujejo svojega deleža cene dnevnih programov oziroma so neredni plačniki, zato bo po novem VVZ Radovljica otroke neplačnikov prerazporedil v 4-urni program oziroma 120-umi program priprave na šolo. V radovljiških vrtcih je sicer vpisanih 651 otrok v 34 oddelkih. V jasli je vpisanih 108 otrok, v 2. starostno obdobje pa 543 otrok. S. Š. Enotne reklamne table Bohinj - Občina Bohinj kot izrazito turistična občina nima urejene turistične signalizacije, reklamnih tabel in neprometnih oznak, saj na tem področju vlada zmeda. Lastniki samovoljno postavljajo razne reklamne in obvestilne table in napise različnih velikosti in oblik. Občina zato želi enotno urediti turistično signalizacijo, zato je o tem sprejela odlok. Ves projekt je vreden 10 milijonov tolarjev, za izvedbo pa je pooblaščena lokalna turistična organizacija Bohinj, ki se bo najprej lotila Bohinjske Bistrice, kjer je najslabše. V proračunu za letos ima lokalna turistična organizacija za te namene zagotovljenih 2,5 milijonov tolarjev, kar je dovolj za začetek. Lokalna turistična organizacija je kandidirala tudi na razpisih Ministrstva za gospodarstvo, saj je celotni projekt, ki vključuje vse kraje, vreden okoli 15 milijonov tolarjev in ga bodo uresničevali postopoma. D. S. Zahtevajo ureditev krožišč na brniški cesti Na občinskem svetu v Šenčurju vse od komunalnih odpadkov, varstvu pitne vode, gorenjskega razvojnega programa do cen v vrtcih in gradnji krožišč na brniški cesti. Francu Vovku podeljuje priznanje Zlatko Kavčič. prostorsko razvojne usmeritve za vso krajevno skupnost in predlagala izdelavo zazidalnih načrtov za več območij. Pripravljen je lokacijski dokument za gradnjo ceste iz Moskve v Kravjo dolino, kar bo sprostilo sedanje neustrezne prometne povezave in omogočilo večjo stanovanjsko gradnjo na območju Kravje doline. V svojem mandatu je krajevna skupnost pripravila okoli 20 kul- krajcvne skupnosti tudi zares praznujejo, kar se čuti na vsakem koraku. Lesce se spreminjajo iz vasi v mesto, a ljudje ostajajo taki kot nekoč: vedo, kaj hočejo in morajo tudi sami storiti v splošno dobro. Izrekel je pohvalo in zahvalo vsem, ki so tvorno sodelovali v svetu krajevne skupnosti in v številnih društvih, še posebej v Rdečem križu, ki praznuje častitljiv jubilej: 55 let delovanja. Ob Šenčur - Ko je po treh mesecih spet zasedal občinski svet Šenčur, vsebinsko zahtevnemu dnevnemu redu ni bil kos v štirih urah, najbolj zanimiva razprava pa se je začela pod točko razno, ko naj bi svetniki pooblastili župana, da podpiše soglasje h gradnji krožišča ob priključku regionalne ceste Kranj - Brnik na avtocesto. Tu namreč občina ščiti svoj interes. Z gradnjo krožišča bi izgubili dostop na svoje zemljišče. Kot najboljšo rešitev za to vidijo v petem kraku krožišča, ponujeni pa sta jim dve slabši možnosti. Občinski uradnik Aleš Puhar je to vprašanje načel pod točko razno, ker je najbrž pričakoval, da se bodo svetniki hitro zmenili. Vendar ni bilo tako. Razvnela se je prava polemika o usodi preostalih V Stari Fužini kampa ne bo Bohinj - Ko so na minuli seji občinski svetniki Bohinja obravnavali prostorski plan občine, in sicer osnutek odloka, ki predvideva izgradnjo novega hotela v Ribčevem lazu oziroma v Stari Fužini, so se strinjali z nadaljevanjem projektiranja, kajti večino pripomb iz javne razprave in s seje občinskega sveta so projektanti že upoštevali. V Bohinju so ugotovili, da je vse premalo hotelskih zmogljivosti, predvsem višje kategorije, zato so na prostoru v Stari Fužini, kjer prostorski plani že upoštevajo gradnjo hotelske cone, začeli načrtovati večji hotel s štirimi zvezdicami in spremljajočimi objekti ter večji kamp. Temu so se v javni razpravi ostro uprli krajani Stare Fužine, češ, da je vse skupaj preveliko in prinaša prevelike obremenitve za Bohinj. Najprej so načrtovali hotel z okoli 800 posteljami in večji kamp za 500 gostov, a na željo krajanov Stare Fužine so število postelj prepolovili, kampa pa ne bo. Kakor bodo le mogli, bodo ohranili lepo okolico na tej elitni lokaciji ob jezeru ter poskrbeli za kanalizacijo, hotel bo imel štiri zvezdice in bo velik približno toliko kot kranjskogorski hotel Kompas. V nadaljevanju postopka za izgradnjo hotelske cone v Stari Fužini bo v prihodnje najbrž še veliko razprave in pripomb, kajti zdaj so šele pri osnutku odloka. D.S. krožišč na brniški cesti, za katera je občina Šenčur naročila posebno študijo. Ko je bila v Šenčurju pred kakim mesecem okrogla miza z ministrom za promet o teh vprašanjih, so navzočim pokazali samo mapo, ne pa tudi izdelanih papirjev, ker menda še niso potrjeni. Svetnik Božidar Jurca je zahteval, da se omenjeni dokumenti predložijo svetnikom in ob tem vprašal, zaradi česa se skrivajo, Janka Sekneta pa je zanimalo, ali so vsi koraki tega projekta usklajeni med seboj. Ce namreč tokrat sprejmejo rešitev, ki jim jo projektanti ponujajo za krožišČe Kranj - vzhod, gre le za delno rešitev problema ob brniški cesti. Zdravko Kastelic, ki ima izkušnje z državnimi uradniki na državni direkciji za ceste, pa je razložil postopke sprejemanja in potrjevanja tovrstnih dokumentov. Več svetnikov je zahtevalo, da ob- čina vztraja pri celostni ureditvi krožišč ob brniški cesti, in sicer v sedanjem križišču, kjer se na brniško cesto priključita Gasilska cesta in cesta v Voklo, ter v križišču z Mlakarjevo cesto in tisto, ki vodi v novo poslovno cono. Ko je skušal Aleš Puhar razpravo spet speljati k osnovnemu vprašanju, torej k soglasju za krožišče Kranj - vzhod in k šenčurskemu pogoju o ureditvi dovoza na njihovo zemljišče, je Janko Sekne želel vedeti, katera od predlaganih variant je za Šenčur sprejemljivejša. Dobra ni nobena, je dejal Puhar, morda bi bila ustreznejša rešitev s podvozom, o čemer pa je Filip Vesel menil, da zavzame precejšen del omenjenega zemljišča in ga s tem razvrednoti. Po dolgotrajni razpravi prvotno predlaganega sklepa niso sprejeli in tudi župan Franc Kern je dejal, da ne bo podpisal ničesar, dokler občina ne dobi vseh dokumentov, ki na šenčurskem območju urejajo dostope na brniško cesto. Tudi ostali predlogi niso šli povsem gladko skozi, tako denimo tisti o 10-odstotni podražitvi oskrbnine v vrtcih. Sprejeli so kompromisni predlog o 8-odstotni podražitvi, o čemer pa so morali zaradi tesnega izida prvega glasovanja in zaradi tega nejasnosti sprejetega sklepa glasovati še drugič. Osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki so tokrat obravnavali že drugič. Besedilo prvega pred tremi meseci je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, vendar so imeli težave pri usklajevanju z javnim podjetjem Komunala Kranj (ostale občine so imele drugačen osnutek od šenčurskega), zato so tokrat v obravnavo ponudili besedilo, kakršno imajo tudi v drugih občinah. Razprava se je sukala pretežno okoli nesoglasij zaradi dveh različnih osnutkov in manj okoli vsebine. Glede slednje je bila ena najpomembnejših pripomb, da je potrebno pogostejše odvažanje odpadkov z ekoloških otokov. Danica Zavrl Žlebir Ponosni na spomin in dosežke Pred šestdesetimi leti je okupator zverinsko pobil 12 vaščanov Gradišča v krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju. Šmartno v Tuhinju - Tudi v nedeljo so se v krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju spomnili na tisto žalostno jutro pred šestdesetimi leti, ko je 8. julija okupator požgal domačije v vasi Gradišče. V njih je zgorelo 12 domačinov, žene in otroke pa so odpeljali v izgnanstvo. V spomin na tisto žalostno julijsko jutro v krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju vsako leto s krajevnim praznovanjem obudijo spomin in hkrati obeležijo dogajanja in uspehe med letom. Tokrat so se pri spomeniku v Gradišču, ki ga je obnovila krajevna skupnost, zbrali številni krajani krajevne skupnosti, predvsem pa domačini Gradišča in Kostanja. Na svečanosti je o dogajanjih pred šestdesetimi leti in današnjih težavah ter uspehih v samostojni Sloveniji spregovorila poslanka državnega zbora Danica Simšič in poudarila, da partizanov in simpatizerjev okupatorja pač ne moremo enačiti v tako imenovanih veteranskih pravicah. Lahko pa odpuščamo in želimo, da skupno oblikujemo in bogatimo samostojno državo Slovenijo. Tudi predsednik krajevne skupnosti Tone Rajsar je poudaril, da v krajevni skupnosti žrtev vojne ne želijo postavljati na eno ali drugo stran, zato so obnovili tako obeležje narodnoosvobodilnega boja kot spominsko ploščo žrtvam v šmarskem spominskem parku. Ob tem pa je pred iztekom mandata omenil nekatera dela, ki so jih opravili v krajevni skupnosti. V kulturnem domu so uredili centralno ogrevanje, urejali so potoke, kanalizacijo, telefonske priključke, asfaltirali ceste Ravne, Štorovo, odseke v vasi Buč in v Šmartnem, postajališča, poskrbeli za prvi bankomat v Tuhinjski dolini in uredili javno razsvetljavo po vaseh. "Letos smo uredili novo pokopališče, obnovili korita za vodo, postavili smerokaze po vaseh, uredili 600 metrov meteorne kanalizacije, asfaltirali cesti Hrušev-ka - Mejač in Hruševka - Cvaj, cesto Stebljevek - Boštar pa bomo urejali prihodnje leto." Nazadnje, ko so v kulturnem programu nastopili pevski zbor Solidarnost, harmonikar Božo Matičič in recitatorji Šmartna, se je zahvalil tudi komunalnemu podjetju in vodji Lojzetu Podlo-garju za hitro odpravljene posledice, ki jih je neurje povzročilo 28. junija na cestah. Andrej Žalar Sodelovanje Bleda in Beljaka Bled - Župan občine Bled mag. Boris Malej in župan Beljaka na avstrijskem Koroškem Helmut Manzenreiter sta na Bledu podpisala pis' mo o nameri za skupno sodelovanje občin na gospodarskem, kulturnem, turističnem in športnem področju. Pri tem sta poudarila, da p° vstopu Slovenije v Evropsko unijo ni alternative za dobre sosedske odnose. Se pravi, da bodo občine ob meji morale dobre sosedske odnose negovati, jih krepiti in se povezovati na različnih področjih. D.S« Nadomestila ne bodo plačevali Bohinj - Ustavno sodišče je na pobudo nekaterih lastnikov vikendov v Bohinju odločilo, da se člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Bohinj v delu, ki se nanaša na počitniške enote, razveljavi. Lastniki vikendov plačujejo odslej nadomestilo po merilu, ki upošteva namen uporabe stavbnih zemljišč, kot velja za lastnik stanovanj. Pobudniki so očitali predvsem to, da občina Bohinj predpisuje različne obremenitve občanom glede na stalno oziroma začasn0 prebivališče, zato naj bi bili lastniki vikendov občutno višje obremenjeni - plačevali naj bi za pet- do štiridesetkrat višja nadomestila, ka je v nasprotju z ustavo. Občina Bohinj je uvedla višja plačila po zak°' nu o lokalni samoupravi, zdaj pa je na seji občinskega sveta sklenil . da se mora odločba ustavnega sodišča upoštevati. Da bi vedeli, ^ kakšne zneske je pri nekaterih vikendaših šlo, navedimo, da so nek' teri plačevali po 600 tolarjev takse za nadomestilo stavbnega zenilj1. ča, po tej spremembi, ki jo je.sprejelo ustavno sodišče, pa nadome* la sploh ne bodo plačevali. Jorek,16. julija 2002 4^ wj KULTURA /kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Glasbeno poletje v Bohinju Sedmi tradicionalni glasbeni festival organizira Didakta iz Radovljice, letos prvič skupaj z Lokalno turistično organizacijo Bohinj. Izbor glasbe in izvajalcev je opravil umetniški vodja Roman Leskovic, vsem ljubiteljem koncertne glasbe pa se ob prijetnem dopustovanju obetajo vrhunski glasbeni večeri. Srednja vas v Bohinju - Z odličnim otvoritvenim koncertom Stanka Arnolda na trobenti in Klausa Kuchlinga na orglah se je V četrtek, 11. julija, začel letošnji festival, za katerega so organi- postal tudi biser glasbenih festivalov na področju solističnega in komornega muziciranja, tako da bi bil na zemljevidu festivalov v Sloveniji prepoznan kot festival z vrhunskimi izvajalci, Stanko Arnold in Klaus Kuchling na otvoritvenem koncertu. zatorji pripravili šest koncertov v osrednjem delu dopustov, saj se Bohinj običajno napolni v juliju in proti koncu avgusta sprazni. Izkušnje so pokazale, da je večina obiskovalcev tujcev, gostov iz Nemčije, Nizozemske, Italije in Anglije, ki postajajo iz leta v leto stalni. Roman Leskovic, umetniški vodja programa in član Slovenske filharmonije iz Ljubljane, je ob letošnjem festivalu povedal, da je organizatorjem letos uspelo kot vselej pripraviti dobro zasnovan umetniški program domačih ln tujih izvajalcev v okviru skromnih finančnih sredstev, saj je večina od njih privolila v po-Pust zaradi osebnih prijateljskih stikov. Programska vizija pa ostaja. "Želimo, da bi Bohinj kot turistični biser poletne ponudbe, Obnovljene orgle v cerkvi Martina v Srednji vasi. zmajček jurček • Zmajček Jurček predstavlja Ljubljano Na Ljubljanskem gradu lahko srečate zmajčka Jurčka, ki vam bo Pravljično razkazal grad in Ljubljano. Če ste ga že kdaj srečali in vam je bil všeč ali pa ga ne poznate, pa. bi ga radi spoznali, vam je zdaj na voljo tudi na kaseti. Boris Kono-nenko je ustvaril zmajčka Jurčka z željo, da bi predstavil Ljubljano Ljubljančanom in vsem ostalim, ki jih to zanima. S svojimi zgodbicami, pesmicami in glasbo je sam režiral in izvajal številne predstave, ki so navduševale mlade gledalce. Za svoje delo je prejel tudi dve nagradi Podjetniškega centra Ljubljana. Pri nastajanju nove kasete sta mu na pomoč priskočila soproga Lijana in sin Miha, za aranžmaje pa je poskrbel Boštjan Grabnar. S kaseto Zmajček Jurček si otroci lahko popestrijo počitniške dni in se naučijo novih pesmic. Alenka Bizjak k Jm Končuje se Festival Bled 2002 ^led - Ta teden se zaključuje letošnji Festival Bled, kije s svojimi iz-stnimi glasbenimi prireditvami različnih žanrov in avtorjev vsak dan 'skovalcem ponujal glasbene užitke na različnih lokacijah. Včeraj so Izdelovanju z različnimi domačimi in tujimi izvajalci s slavnostnim Ša leertom obeležili 80 let modernega slovenskega skladatelja Uro-20 ^t^3, danes, v torek 16. julija, pa se bo v cerkvi sv. Marina ob ••'0 predstavil godalni Kvartet Alkman in Alice Michahelles na j^av,rju, ki bodo izvedli Koncert za klavir in orkester v A-duru W. A. veHKarta' K'avirski kvintet v A-duru, op. 81 A. Dvoraka in krstno iz-vim ^mevi slovenskega skladatelja Maksa Strmičnika. Z zanimi-j glasbenim kabaretom Malo čezz, ki s svojim besedilom duhovito kof0rnenrj'vo sega prek robu običajnega življenja koroških Slovencev n nar°da in posameznika, malo zbada, zagreni, se posmehuje, obe-Vp Pa postreže seveda z resnico, se bo v sredo, 17. julija, ob 20.30 ee?„stlvalni dvorani zaključil letošnji festival. "Vsi moramo "malo ' ' saj smo šele na ta način lahko resnično tu. Katja Dolenc na katerega ne bi hodili ljudje samo iz Bohinja in bližnje okolice, ampak tudi iz Slovenije in zamejstva. Upamo, da bomo v prihodnosti dobili na voljo dovolj finančnih sredstev, s katerimi bomo dosegli zelo visok nivo, saj vse ostale možnosti ta festival ima: enkraten ambient, akustično in estetsko cerkev v Srednji vasi, potrebno infrastrukturo in veliko parkirišč. Želimo tudi, da bi postal eden najboljših festivalov v Sloveni-ji" V drugem koncertu, 18. julija, bo nastopil mednarodni Klavirski trio Arcadia z dvema slovenskima glasbenikoma. Ansambel veliko nastopa v tujini, predvsem Ameriki in ima zasnovan zelo lep program: Mendelssohna, Marjana 9 de Saint Picman v Parizu Roman Leskovic Nor gaje Kham Pičman, ki je pred nekaj meseci razstavljala v Mestni v *n Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju dela, ki so nastala ArtsSu zvanja v Parizu - Leto poljubov, se v Cite Internationale des r^keh "zu te dni predstavlja z novo razstavo Poletje - nekatere pa-Ijube ^aa"e- Življenje v Parizu in svoje osebno doživljanje življenja, ki So ni: družine in medsebojne povezanosti so glavni vplivi in motivi, nin £.ZaJeti v avtoričinih subtilnih in rahločutnih likovnih zapisih, pol-pono' JenJa in čutne nabitosti. Upamo lahko, da se bo z novimi deli Vt)o predstavila tudi v Kranju. Katja Dolenc Lipovška, velikega ljubitelja Bohinjskega kota, na gostovanje pa želijo nekoč pridobiti tudi odlično pevko, hči Marjano Lipovšek. Tretji koncert, 25. julija, bo obarvan baročno z Mednarodnim baročnim triom, pri katerem opozarjajo na oboistko Melino Todorovsko makedonskega porekla, ki bo ob spremljavi čembala in fagota igrala na zanimiv inštrument s pravo barvo. Četrti koncert, 31. julija, je nastal v sodelovanju z Republiko Avstrijo in gre za mednarodno sodelovanje. Ansambel Wein -Ljubljana ima zanimiv drugi del programa z predstavitvijo del najbolj znanih južnoameriških avtorjev. Programsko je zanimiv tudi peti koncert 8. avgusta, ko bosta nastopila slovenski violinist Primož Novšak in Vlasta Doležal Rus na klavirju z nizom krajših skladb, koncertnih sladkorčkov za violino. Festival se bo končal 16. avgusta s koncertom Nicolette Sanzin na harfi in Godalnim kvartetom Didakte, ki je sestavljen iz članov Slovenske filharmonije. Program je v prvem delu obarvan baročno, v drugem delu pa so čudoviti plesi Debussva. Program festivala je v celoti zelo privlačen in bo v okus tudi zahtevni publiki. Letos imajo veliko je sponzorjev. Vsakega domačina, ki je želel prispevati tudi v najmanjših "naturali- jah", so sprejeli, vendar večjega sponzorja, kot je občina Bohinj, ni. Ministrstvo za kulturo ima sedaj za takšne prireditve bolj malo posluha, upajo pa, da se bodo razmere v prihodnosti spremenile. Glasbeniki nastopajo s popusti in ne običajnimi honorarji in pri tem se s festivalom Brežice ne morejo primerjati. Vstopnice za koncerte so na voljo po recepcijah hotelov in v Turistični organizacijah v Bohinju. Cena je ista kot lani in enotna, 2.000 sit, organiziran je tudi prevoz iz hotelov. Po besedah Romana Leskovica festivalu le malo manjka, da bi bilo vseh šest koncertov na evropski ali svetovni ravni. Katja Dolenc, foto: Tina Doki in Katja Dolenc Otroški poletni Kiselfest 2002 Četrtki v juliju so na vrtu gradu Khislstein v znamenju radoživih otroških gledaliških in lutkovnih predstav, ter zabavnih koncertov. Tako bo tudi v avgustu. V desetih letih se je otroški Kiselfest med Kranjčani že udomačil in dobil svojo publiko. Kranj - Prve otroške prireditve so se pred leti odvijale še v okviru Khislstein živi kulturi. Cveto Sever, Brane Erjavec in Marjan Pušavec so začeli 1993 leta, ko so bile to še velike prireditve. Leta 1997 so se prireditve začele odvijati pod imenu Kiselfestivala in kasneje Kiselfesta. Nekaj časa je bil festival financiran od Ministrstva za kulturo, kar jc pomenilo več in kvalitetnejše predstave, s prihodom nove ministrice pa so sredstva za lokalne festivale ukinili. Ti so ostali odvisni od svojih in sredstev sponzorjev, teh pa je za otroške prireditve malo. Boštjan Sever je vodja Otroškega poletnega Kiselfesta od leta 1997, sodeluje pa tudi pri gledališču lutk za odrasle Konj iz Ljubljane in so edini, ki delajo lutke za odrasle, čeprav zanje kljub uspehom v tujini, publika v Sloveniji še ni pripravljena. Ob deseti obletnici otroškega festivala je Boštjan pojasnil: "V začetku smo se skoncentrirali na otroške predstave. V letih 1997/98 je bilo 2/3 otroških, 1/3 odraslih lutkovnih predstav, nakar smo odrasle popolnoma ukinili. Program je bil iz leta v leto različen. Lani smo pristali na kontinuirano nadaljevanje abonmajskih četrtkov, na katere so ljudje že navajeni ob sezonskih predstavah. Progam v glavnem vsebuje lutkovne predstave, ulično gledališče in koncerte. Lani je v 40% nastopilo tujih izvajalcev, ki smo jih povabili iz Trnfesta in Poletnega pristana v Mariboru, letos pa je glavnina slovenskih izvajalcev." Letošnji festival je podprla Mestna občina Kranj z 800.000 sit in sponzorji, Kiselfest pa danes delajo Boštjan Sever, Andrej Štu-lar, Petra Stare in v ozadju Cveto Sever. Že lani so imeli načrte, da bi festival zastavili zelo pom- pozno in bi zasedli celotno mesto, kakor je bilo že pred nekaj leti, vendar pa so sredstva sedaj omejena in festival načrtujejo v okviru teh. Razmišljajo tudi o lastni produkciji. Otroške prireditve se odvijajo vsak četrtek v juliju in avgustu ob 18.00 uri na vrtu gradu Khislstein. Program vsebuje v večini kvalitetno lutkovno produkcijo minule sezone, in še en otroški koncert. 18.7. bo Mini teater iz Ljubljane, ki dela na Ljubljanskem gradu, predstavil novo prirejeno igro Volk in kozlički, 25. 7. bo nastopil Cizzamo teater iz Trzina, ki se sicer ukvarja z uličnim gledališčem, Cirkus Bambinus pa je predstava za otroke in bo izjemoma v sredo, 31. 7. pa bo v okviru Kranjske noči z lutkami Janko in Metka nastopil Cveto Sever. Takoj naslednji dan bo drugi otroški koncert V deželi Tamtaram Andreje Zupančič, v avgustu pa bodo nastopili še Lutkovno gledališče Koruzno zrno iz Ilirske Bistrice z igro Jabolčni kralj. Lutkovno gledališče Papilu - Papir teater iz Hervatinov z novo predstavo Miška smetiška, kjer gre za princip animiranega filma oz. ekranizacije lutk, kar jim je na letošnjem Bi-enalu prineslo tudi nagrado ter Lutkovno gledališče Labirint i/. Ljubljane z monopredstavo Tine Oman Metuljček in Metuljčka Vse igre so po svoje zanimive, ker so raznolike. Med njimi bi še posebej opozorili na zaparavnsko igro z javajkami v predstavi Volk in koziički, kjer gre za lutke na palicah, Cizzamo teater uporablja hodulje in ogenj. Jabolčni Kralj pa ima velike lutke, ki odpirajo usta. Vstopnice se dobijo na blagajni uro pred predstavo, informacije pa vam bo rad povedal Boštjan Sever na telefonu 040-756-758. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Knjiga poučnih zgodb in prijetnih risb Založba Jasa iz Ljubljane je v sodelovanju s številnimi slovenskimi pisatelji izdala lepo zbirko zanimivih zgodb za otroke Metulj na dežju, ki jih bodo zaradi privlačnih risb Marije Prelog radi prebirali tudi odrasli. Matea Reba, Milan Dekleva, Neža Ma-urer, Marjan Tomšič, Ivanka Mestnik, Bogdan Novak, Janja Vidmar, Milan Vincetič, Berta Golob, Ivan Sivec, Majda Koren, Barbara Gregorčič in Franjo Frančič so se potopili v svet živali in o njih napisali različne zgodbe, ki jih želijo približati otrokom, da se bo v njih zbudil čut in skrb za živali. Anej Sam, urednik knjige, si je v uvodni besedi sposodil besede Malega princa, ki ljudem sporoča: "...za tisto, kar si udomačil, si odgovoren večno..." in zapisal, da knjiga opozarja na slab odnos do udomačenih živali, za katere smo ljudje in otroci odgovorni. Opozarja, da smo lahko vsi metulji na dežju: "V vsakem trenutku nam nepričakovana dežna kaplja lahko zlomi krila," s pravim odnosom pa bi se vsi lahko imeli lepo. Zaradi povezanosti z naravo so živali človeku, ki se od nje oddaljuje, zelo koristne, zato je že zgodaj potrebno vzgajati srčnost, sočutnost in ljubezen do živali, predvsem pa razumeti in ohranjati njihov svet. Katja Dolenc Otroški Ronald McDonaldov Buc Buc te vabi, da prideš v nedeljo, 4. avgusta, na Kranjsko noč 2002 in na velikem odru od 14.00 ure dalje s svojimi sovrstniki zapoješ najljubšo pesmico. Klovn Ronald te čaka, da zavrtiš telefon 04/237-42-04 in zvezdici Danici zaupaš svojo pesmico, ki jo boš želel zapeti. Otroci - čakajo vas sladke nagrade. Prav tako ste v nedeljo, 4. avgusta 2002, vsi glasbeni talenti, ki ste otroško nagajivost vabljeni na Velike Karaoke z Gregorji. Vse informacije ter prijave na Info Točki ŠO FOV. Info točka: . Kidričeva cesta 55 A 4000 Kranj tel.: 04/237-4-204 Kontakt: Danica Kotnik Osnovna šola Križe, Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe razpisuje prosto delovno mesto: UČITELJICE SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom Začetek dela: 1. 9. 2002 Kandidati morajo izpolnjevati pogoie. ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. GORENJSKI GLAS » 6. STRAN_VERSKE SKUPNOSTI, PISMA / jOZe.kOSnjek@g-glaS.SJ_ Torek, 16. julija 2002 Skavti oživljajo stare šege Na enotedenskem taboru se druži skoraj tristo skavtinj in skavtov, ki spoznavajo lepote Gorenjske in skoraj že pozabljene običaje. Selo pri Bledu - Blizu te vasi poteka že drugi tabor gorenjskih izvidnikov in vodnic pod naslovom "Kvajdej". Kot je razkril vodja Klemen Korenjak, se tam dogaja marsikaj zanimivega. Skupaj odkrivajo manj znane kraje in utrjujejo medsebojne vezi, ki so jih že prej tkali ob spoznavanju starih šeg in običajev. Velik del slovenske organizacije skavtov, v kateri je v 60 enotah prek 4000 članov, sestavljajo Gorenjci s 13 enotami in več kot 500 člani. Eina njihovih skupnih dejavnosti SO enotedenski tabori vsakih pet let. Prvič so se srečali na No-menju, letos pa so se naselili nižje ob Savi Bohinjki. Na travniku v bližini Sela pri Bledu prebiva od minule srede 284 skavtinj in skavtov, ki so se odločili za udeležbo na taboru pod naslovom "Kvajdej 2002". "Naš namen je, da bi čimbolj povezali gorenjske skavtinje in skavte med seboj, v njih zbudili čut do lepot Gorenjske in obenem razvijali pravi odnos do družbe. ,1; Po namestitvi enajstih čet v treh podtaborih in uvodnem spoznavanju smo dva dni namenili potepanju po okoliških krajih. Za naslednje dni smo načrtovali veliko skavtskih in športnih aktivnosti, ki smo jih prepletli s skupnim projektom, spoznavanjem gorenjskih šeg in navad. Komenda pred- Svetniki in godovi Marjeta varuje pred kačami Danes, 16. julija, godujejo Kar-melska Mati božja, Evstatij, škof, Elvira, opatinja, Rajnelda, devica in mučenka, in Štefan Harding, redovni ustanovitelj. Karmelska mati božja se imenuje po Karmelu, gori v Palestini. Na njej so se najprej naselili krščanski vitezi križarji, ki so se posvetili Mariji. Muslimani so jih v začetku 12. stoletja pregnali v Evropo. Karmeličani v Sloveniji nimajo samostana, karmeličanke pa so v Sori pri Medvodah in v Mirni Peči pri Novem mestu. Danes godujejo žene, ki jim je ime Kar-mela ali Karmen. Jutri, 17. julija, je tudi bogat z godovi. Ti so Aleš (Aleksej), spo-kornik, Hedvika Poljska, kraljica, Marcelina, devica, in Marina, mučenka. Povest o Alešu pravi, da seje poročil, vendar je takoj po poroki izročil nevesti prstan in iz Rima odšel v na Vzhod. Starši in žena so ga zaman iskali. Živel je med berači in skrbel zanje, nato pa seje vrnil v domačo hišo in ležal na pogradu pod stopnicami. Šele po smrti so zvedeli, kdo je bil ta mož. Aleš je zavetnik beračev, potepuhov, romarjev in izdelovalcev pasov. Marsikje ga imenujejo "Aleš pod štengami", njemu posvečene pa ni nobene cerkve na Slovenskem. V četrtek, 18. julija, bodo praznovali Friderik, škof in mučenec, Arnold, škof, mučenec Elio iz Koštabone, in Arnulf iz Metza, škof. Vsak od omenjenih ima zanimivo zgodbo. Friderik je bil zelo mlad leta 825 izvoljen za škofa v Utrechtu. Širil je vero in grajal razuzdano življenje cesarice Judite, ki je najela morilca, njena lažna odposlanca, ki sta ga v kapeli umorila. Razen Frideri- kov bodo v četrtek godovali tudi Miroslavi. V petek, 19. julija, bodo godovali Aurea (Zlata), mučenka, Arsen Veliki, diakon in puščavnik, Makrina, devica, Justa, mučenka. Aurea ali slovensko Zlata, je bila Španka, ki se je rodila očetu muslimanu, zato bi morala biti po zakonih i/. 19. stoletja, muslimanka. Ker tega ni storila, so jo umorili. Arsenija Velikega častijo tudi na Vzhodu. Velja za očeta puš-čavništva. Justa je bila Španka je bila skupaj s sestro Rufino v 3. stoletju zaradi krščanstva umorjena. V soboto, 20. julija, godujejo Ludovika, vdova, Marjeta Anti-ohijska, mučenka, Elija, prerok in Avrelij (Zlatko), mučenec. Elija je bil prerok Stare zaveze. Je zavetnik vseh, ki imajo opravka z letenjem in letalsko službo. Mar- jeta Antiohijska (Marjeti je posvečenih 51 cerkva na Slovenskem) je bila lepa hčerka poganskega duhovnika, vendar jo je dojilja vzgojila v krščanski veri. Ko je to povedala očetu, jo je izročil sodišču, sodnik pa seje hotel celo z njo poročiti. Odklonila je in je bila zato umorjena. Marjeto so številni izbrali za zavetnico. Ker naj bi ugnala Satana v podobi zmaja, je tudi zavetnica zoper kače. V nedeljo, 21. julija, ko bo tudi Krištofova nedelja, bosta godova-la Lovrenc iz Brindisija, duhovnik in cerkveni učitelj, in Danijel (Danilo), prerok. V ponedeljek, 22. julija, bosta godovali Marija Magdalena, spokornica in svetopisemska žena, in Marija iz Betanije. Jože Košnjek PREJELI SMO Mar je bilo zato skrito, da ne bi bilo kaj očito? Odgovor na članek pod gornjim naslovom, objavljen v Gorenjskem glasu 5. julija 2002. 1. Občinski svet Občine Bled je v zvezi s koncesijo zci izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja sprejel odlok, s katerim pooblašča župana, naj v imenu koncendenta, Občine Bled, sklene pogodbo o koncesiji. 2. Občinski svet je decembra 2001 imenoval komisijo za spremljanje izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Delo komisije je torej spremljanje izgradnje in ne pogajanja o vsebini ali oblikovanje vsebine koncesijske pogodbe, kot so si nekateri očitno povsem napačno razložili. Po odloku je bil za sklenitev pogodbe pooblaščen župan, ki je glede na zahtevnost projekta imenoval komisijo strokovnjakov za področje koncesij in sicer posebej za pravno, tehnično in ekonomsko-finančno področje, do česar ima vso pravico. 3. Občinski svet je aprila 2002 komisijo za spremljanje izgradnje dodatno pooblastil, naj o poteku projekta obvešča občinski svet. Decembra lani ustanovljena komisija se je prvič sestala šele 17. maja 2002 in drugič 20. maja 2002 in sicer šele na pobudo občinske uprave. Uprava je komisiji vso dokumentacijo posredovala takoj, ko je bila usklajena. 4. Občinska uprava je 29. maja zaprosila komisijo, naj pred podpisom pogodbe na seji 29. maja s potekom projekta pisno seznani svetnike. Člani komisije so ob tem izjavili, da niso imeli časa pregledati vsebinskih prilog k pogodbi, kar v upravi povsem razumemo. Ker pa delo komisije ni oblikovanje vsebine prilog, ne razumemo, zakaj so zavrnili prošnjo uprave, naj o poteku projekta (s čimer jih je seznanila občinska uprava) obvestijo svetnike. 5. Ker je strokovna komisija zaključila pogajanja s koncesionar-jem in bi nadaljnje zavlačevanje postopka zaradi očitno napačno razumljenih pristojnosti komisije za spremljanje izgradnje lahko povzročilo gospodarsko škodo (potek bančnih garancij in izguba mednarodnih sredstev) je župan na seji 29. maja svetnike sam obvestil o poteku projekta in jih povabil na podpis pogodbe 30. maja 2002, ko je bila po dolgih mesecih napornih pogajanj pogodba tudi podpisana. V zvezi s koncesijsko pogodbo so kratke izjave pripravili tudi strokovnjaki, ki so sodelovali pri pogajanjih in izboru najugodnejšega ponudnika. G. Jani Soršak, član komisije za izbor najugodnejšega ponudnika, zadolžen za pravno področje: "Občinski svet Občine Bled je dne 09.05.2001 sprejel Odlok -koncesijski akt za podelitev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav in izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda v Občini Bled (Ur. list RS, št. 41/01 z dne 25.05. 2001; v nadaljevanju Odlok), na podlagi katerega je imenovana strokovna komisija izvedla postopek javnega razpisa za izbiro koncesionarja (objavljen v Ur. list RS, št. 72/01, Ob-55034, z dne 14. 09. 2001) v Občini Bled. Na razpis sta se prijavila dva ponudnika, komisija pa je izbrala WTE Wassertechnik iz Essna, Republika Nemčija, kot najugodnejšega ponudnika. Odločba o izbiri koncesionarja in podelitvi koncesije je bila izdana dne 08.04.2002, št. odločbe 35306-1/99. Odločbo je izdal direktor občinske uprave. Po nam znanih informacijah zoper odločbo ni bila vložena pritožba. Odlok v 4. odst. 13. člena eksplicitno določa, da strokovno komisijo za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan. Nadalje je v 2. odst. 15. člena odloka predpisano, da koncesijsko pogodbo z izbranim konce-sionarjem v imenu koncendenta sklene župan Občine Bled, ki o poteku koncesije in o sklenitvi koncesijske pogodbe obvešča občinski svet. Po nam znanih informacijah odlok kasneje ni bil spremenjen. Dodatno zgornjim navedbam opozarjamo, da je tudi v 1. odst. 33. člena zakona o lokalni samoupravi jasno določeno, da župan predstavlja in zastopa občino, kar pomeni, da lahko sklepa pravne posle za račun in ime občine zgolj župan oziroma druga oseba, ki jo za to pooblasti župan. Običajna praksa je tudi, da koncesijske pogodbe podpisuje župan občine. Župan Občine Bled je imel vsa zakonska pooblastila za podpis koncesijske pogodbe, dodatno pa je bil za sklenitev (podpis) koncesijske pogodbe pooblaščen tudi v odloku. Podpis koncesijske pogodbe torej ni bil vezan na nikakršno predhodno odobritev s strani občinskega sveta Občine Bled. Posledično moramo ugotoviti, da so očitki o samovoljnem podpisu koncesijske pogodbe popolnoma neutemeljeni. Dodatno bi tudi navedli, da po nam znanim informacijah koncesijska pogodba s prilogami ni označena kot poslovna skrivnost in je torej načeloma na voljo zainteresirani javnosti, torej so popolnoma neutemeljeni tudi očitki v zvezi s skrivnostnostjo vsebine koncesijske pogodbe in prilog." (op.p. Jahi Soršak je odvetnik Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, njegova specialnost je področje javnih naročil) G. Valter Reščič, član komisije za izbor najugodnejšega ponudnika, zadolžen za ekonomsko in finančno področje: "Postopek izbora je potekal v skladu z odlokom in razpisom. Izbrali smo najugodnejšega ponudnika. Pogoji, ki jih je ponudil koncesionar, so boljši od pogojev, ki bi obstajali, če bi se občina odločila izpeljati projekt sama, kar je pokazala tudi analiza, ki je bila podlaga razpisa. Pogodba, ki je bila predmet pogajanj, je uravnotežena in omogoča, da občina v 25 letih zagotovi čiščenje in odvajanje kanalizacijske vode v skladu s predpisi, ob tem, da uporabniki ne bodo obremenjeni bolj, kot je potrebno za takšen sistem na Bledu." (op.p. g. Reščič je nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance) G. Mitja Rismal, član komisije, zadolžen za tehnično področje: "Menim, da je koncesionar pripravil celovito rešitev za širše zaledje Bleda in da je izbral sistem, ki je verificiran v mnogih primerih in preverjeno kvalitetno čisti. Bistveno je, da bo sistem zaščitil Bled v takšni meri, kot je ekonomsko in tehnično smiselno in potrebno - glede tega ni nobenega dvoma. Lahko potrdim, da sistem odgovarja merilom, kijih zahteva Evropa, kar se tiče zaščite jezera, pa so ukrepi celo strožji, kar je koncesionar v celoti sprejel. Cena sistema je primerna in je pri enaki kvaliteti primerljiva f ceno ostalih čistilnih naprav v Sloveniji. Drugače povedano, ponujena cena ustreza našemu finančnemu oziroma ekonomskemu okolju. (op.p. prof. dr. Rismal je priznan strokovnjak na področju čistilne tehnike) Romana Šlibar Pačnik sodelavka za odnose z javnostmi Občine Bled stavlja procesijo na konjih, Homec skupno košenje trave, Kamnik strašenje boga, Škofja Loka oglarjenje, Železniki žebljarstvo in klekljanje, Kranj 'ofiranje', Breznica kresovanje, Domžale praznovanje sv. Treh kraljev in Jesenice 'Svinjsko glavo' ter pustni ples. Obiskovalcem ob nedeljskem dnevu odprtih vrat nameravamo pokazati, kaj smo o tem spoznali med letom," je povedal vodja tabora Klemen Korenjak iz Predoselj. Med petkovim obiskom je Marko Škufca iz podtabora Kozji dol opisal še druge aktivnosti. Pripravili so pastirske igre s tekmovanji v spretnosti, veliko igro Dobri pastir s sodelovanjem skupin, ustvarjalne delavnice in premagovanje ovir na progi preživetja. Seveda niso pozabili na jutranje maše in redne večerne molitve. Enota Homški sončki s 40 ude- leženci je na bregu ob reki reševala naloge iz pisma Velikega pastirja. "Opisujemo, kaj smo doživeli na našem potepu, pripravljamo himno za predstavitev čete in ugotavljamo, kje se v naravi kaže bog," so razkrili voditelji Vesna in Tina Žibert ter Tomaž Slapar. Mlajša skavtinja Sara iz Vodic je priznala, da je bilo spanje na rečnem produ naporno, srednješolec Leon iz Mengša pa ne bi zamenjal tihe narave z vrvežem na Bledu. Jana Rozman iz stega Radovljica je skupaj s 17 udeleženci tabora prespala na seniku, kjer je bilo nekatere strah zaradi čudnih glasov. Kot je zaupal Marko Kovačič, je prvo druženje 16 skavtov z Breznice na skupnem taboru prijetno in koristno. Sestri Alenka in Maja Ropret z Rodin sta izrazili navdušenje nad vožnjo s čolnom po reki, veselili pa sta se tudi novih poznanstev. Stojan Saje Odlikovanje sestri Miriam Praprotnik Ljubljana - Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je pretekli teden podelil znani usmiljeni sestri in zdravnici dr. Miriam Praprotnik najvišje odlikovanje katoliške Cerkve na Slovenskem Odličje sv. Cirila in Metoda. Podelitev odlikovanja je predlagala slovenska Karitas. Zdravnica, specialistka za pljučne bolezni dr. Miriam Praprotnik je rojena v Naklem. Študirala je medicino in se odločila za vstop v red usmiljenih sester. Med drugim je delovala v Peči na Kosovu, ko pa je postalo bivanje tam nevzdržno, je odšla s svojimi sestrami v Albanijo. Po njeni zaslugi so in še mnoge gorenjske in sloven- ske družine darujejo za Karitas in tako pomagajo pomoči potrebnim. Dr. Miriam Praprotnik se spoštovanjem in hvaležnostjo spominjamo tudi v Gorenjskem glasu. Konec devetdesetih let, tik pred začetkom najhujšega nasilja jugoslovanskih oblasti na Kosovu, je ekipa Gorenjskega glasa obiskala sestro Miriam, ki nam je ponudila gostoljubje in streho nad glavo v domu usmiljenih sester in nam kljub nevarnostim omogočila napisati reportaže o življenju na Kosovu in revščini, kije vladala v deželi. Sestri dr. Miriam Praprotnik za prejeto odlikovanje čestita tudi Gorenjski glas. J. K. Na oratoriju 270 otrok Šenčur - Oratorij se je uspešno prijel v mnogih slovenskih župnijah, v Šenčurju pa je potekal že šestič po vrsti. Od okoli 700 otroki kolikor jih šteje šenčurska župnija, se jih je letos k počitniškim dt" javnostim prijavilo kar 270, vodilo pa jih je 60 animatorjev. Tudi v Šenčur so oratorij pripeljali bratje salezijanci, ki so želeli otrokom skozi druženje in zanimive dejavnosti dati življenjske smernice. Klasične molitve je malo, čeprav so otroci vsak dan v cerkvi, v njeni okolici pa se odvija tudi večina dejavnosti. Letos so te potekale v 20 delavnicah, priredili pa so tudi izlet in kopanje v termah Snovik. Otroci so v tednu dni doživeli veliko novega in le- pega, veliko so se pogovarjali, razen tega pa so bili v času, ko nji' hovi starši še nimajo letnih dopustov, deležni tudi aktivnega počitniškega varstva. Šenčurski oratorij se je končal v nedeljo v Olšev-ku, kjer je bila najprej maša, P° njej pa piknik, na katerem so se povezali otroci, njihovi starši in animatorji letošnjega oratorija. Danica Zavrl Žlebir Sto otrok na petdnevnem oratoriju Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Belaje letos že tretjič pripravilo oratorij, ki se ga je udeležilo več kot sto otrok v osmin starostnih skupinah, sodelovalo je kar 26 animatorjev, otroci pa so V sedmih delavnicah ustvarjali in spoznavali življenje v Egiptu pre° 4000 leti, koje živel egiptovski Jožef. Otroci so se učili hieroglifom delali so opanke, zaplesali trebušni ples, vsak otrok je izdelal egipt ^ sko igro SENET in egiptovsko zapestnico, iz gline so delali kart spoznavali so egipčansko kozmetiko, popoldnevi pa so bili namen) igri. V pogovorih so poudarjali vrednote, kot so sodelovanje, resn zaupanje in pozornost do drugih. Tri tople obroke so za sto otroKj5 j^i pravili na šoli Toneta Čufarja, obilo peciva pa prinesli starši otroK-so se ob koncu oratorija udeležili svete maše in skupnega piknika- Darinka Se<^ Torek, 16. julija 2002 DRUŠTVA, PODLISTEK / stojan.saje@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Knjiga, prapor in obisk predsednika Člani Prostovoljnega gasilskega društva Dobračeva so za 100-letnico dobili kar nekaj daril. Z obiskom jih je razveselil tudi predsednik države Milan Kučan. Žiri - Dobra dela si zaslužijo hvaležnost, je med sobotno svečanostjo ugotovil najvišji gost. Ker so jih dobračevski gasilci v stoletju postorili kar precej, so jim za jubilej poklonili obsežno knjigo z naslovom Dobračeva gori in nov gasilski prapor. S priznanji so nagradili društvo in številne člane. Podelitvi priznanj je bila namenjena petkova slavnostna seja. Med njo so društvu izročili kipec sv. Florjana in odlikovanje GZS za požrtvovalno delo. Pohvalili in odlikovali so vrsto članov; gasilsko plamenico I. stopnje sta preje- darilo in nov gasilski prapor s podobo sv. Florjana, s čemer bodo trajno zaznamovali stoletnico. Društvu s 312 delovnimi člani in mladinci ter 164 podpornimi člani se sicer ni izpolnila želja za novo vozilo, vendar gajim občina Nov gasilski prapor je razvil direktor Alpine Martin Kopač. la predsednik Janez Miklavčič in poveljnik Tomaž Praprotnik. Na sobotni svečanosti pri domu gasilcev so se članom PGD Dobračeva pridružili tudi številni domačini in gostje. Prisrčno dobrodošlico je doživel zlasti predsednik države Milan Kučan, ki je dal dovoljenje za začetek parade. V njej je sodelovalo 244 gasilcev z 28 prapori, v sprevodu pa je bila tudi brizgalna s konjsko vprego iz leta 1927. "Seme društva je bilo zasejano na sv. Ano leta 1881, koje Dobračeva prvič pogorela. Vzklilo je leta 1902, ko je bilo gasilstvo že razširjeno v večjih krajih po Sloveniji. V sto letih obstoja je društvo nabavilo več ročnih in motornih brizgaln, vozov in avtomobilov, zgradilo dva domova in enega kupilo, razvilo tri prapore, preživelo pa je tri države in tri vojne," je spomnil Janez Miklavčič. Kot je dejal, je zgodovino društva opisala domačinka Marija Stanonik v knjigi Dobračeva gori, kakršne gotovo nima nobeno drugo društvo. Zahvalil se je za to čudovito Praznik šoferjev in avtomehanikov Kranj - V soboto, 20. 7. 2002, °b 10. uri bo na Slovenskem trgu v Kranju proslava ob 80-letnici Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in 50-letnici ^Sam Kranj. Po paradi uniformi-ranih članov in nastopih pihalnega orkestra ter folklorne skupine b°do zbrane pozdravili govorniki, Podelili pa bodo tudi priznanja in Plakete. Družabno srečanje bo v restavraciji Iskra v Kranju. S. S. Žiri obljublja v prihodnjih letih. Kako pomembni so gasilci v sodobnem življenju, sta v nagovorih Predsedniku Kučanu so izročili knj poudarila predsednik GZ Škofja Loka Rudi Zadnik in poveljnik GZS Matjaž Klarič. Njunima čestitkama društvu na Dobračcvi se je pridružil tudi predsednik države Milan Kučan. Ob prispodobi tehtnice s kupom dobrih del na eni strani in zahvalami na drugi, kjer imajo večjo težo slednje, je izrazil svoj odnos do gasilstva. Kot je poudaril, je prav solidarnost velika vrednota, ki je varovala Slovence skozi vso zgodovino. Zato je zaželel, da bi jo gasilci ohranjali še naprej. Potem ko je direktor žirovske Alpine Martin Kopač razvil nov prapor in pripel igo o 100-letnici PGD Dobračeva. prvi trak nanj, je to storil tudi najvišji gost. Njima je sledilo deset drugih dobrotnikov, ki so darovali za trakove. Novi prapor je blagoslovil župnik Jože Steržaj. Nato ga je sprejel praporščak Miha Seljak skupaj s predsednikom in poveljnikom društva. Slovesno vzdušje je dopolnila godba na pihala Alpina, ki že 55 let razveseljuje domačine, praznovanje pa se je končalo vedro na veselici. Kot je zaupala tajnica Fanči Vidmar, so se za dobro počutje obiskovalcev trudili mnogi člani, med njimi tudi predsednikova žena Sonja. Stojan Saje Ročna dela, fotografije in pesmi Društvo upokojencev Žirovnica je proslavilo 50-letnico z razstavo o dejavnostih članov, tekmo balinarjev in družabnim srečanjem. Selo pri Žirovnici - Najbolj ustvarjalne so članice dveh sekcij za ročna dela, ki so prispevale največ izdelkov za razstavo. Razvoj društva je s fotografijami prikazal Franci Jamar, umetniški duh pa so izrazile tudi ljudske pesnice. Predsednik Edo Kavčič je prepričan, da je plaketa ZDUS prišla v prave roke. Na 50-letnico ustanovitve Društva upokojencev Žirovnica so se spomnili že ob letošnjem občnem zboru začetek leta. Takrat so društvu podelili veliko plaketo ZDUS za dosedanje delo. Predsednik Edo Kavčič meni, da je priznanje zahvala vsem generacijam, ki so povezovale tamkajšnje upokojence. Sprva, ko so se osa- mosvojili iz okvira radovljiškega društva, niso imeli niti 20 članov. Danes združujejo že okrog 900 upokojencev, med njimi 140 nad 80 let starosti. "Kljub visokim letom je precej pripravljenosti za delo v 13 sekcijah. Veliko pozornosti namenjamo starejšim ljudem skozi socialni program, na predavanjih se iz- Razstavo ročnih del so si z zanimanjem ogledali starejši in mladi. obrazujemo, ne manjka pa niti kulture in športa. Na leto imamo 24 pohodov in pol toliko izletov, kolesarjenje in telovadbo za ženske; balinarji in kegljači tudi tekmujejo. Kako ustvarjalne so članice sekcij za krojenje in šivanje ter za pletenje in kvačkanje, doJ torej na skrajnem vzhodu Gorenjske, kjer na ta že približuje Štajerski. Živel in delal je največ relaciji Brdo - Ljubljana in ne na tisti osrednji p enJski osi, ki se ob Savi dviguje od Ljubljane °b h ^runJa d<> Radovljice, od tu pa nadaljuje po n savskih dolinah. To je vsem dobro znano. Manj n. n° pa je, da je bil pisateljev rod po očetovi stra-StofaV k ***** literarne srčike Gorenjske, iz vasi pod ?m< kjer so se rodili tudi Čop, Prešeren, Jalen, l^gar.. Čfttort ■ r°d Je doma na Gorenjskem pod veli-tu'd-nint St°lom, v tistem kraju, kjer je tekla zibel naŠemu Knaflju, Čopu in Prešernu. V roman- tični dolini divje Završnice, ki se penasta vali izpod Stola v zeleno Savo, stoji v Mostah ravno nad zadnjim železniškim mostom malin z Žago, v katerem je bil 'pri Žagarju' l. 1873 rojen Jankov stari oče Janez Krstnik Kersnik. Bližnji rojak, prijatelj in učitelj Čopa in Prešerna, je bil Kersnik najprej tri leta bogoslovec, potem štiri leta normalni učitelj in nato štiriinštirideset let (1808-1850) profesor fizike na ljubljanskem liceju, mož, katerega so dijaki ljubili kakor svojega očeta. Še zdaj se ga zaradi njegove ljubeznivosti in prisrčne dobrote z nekako pobožno hvaležnostjo spominjajo njegovi nekdanji učenci, zdaj že sivolasi starčki. Ljubljanskim dijakom je bil Kersnikov god (24. junij) vsako leto pravi šolski praznik, ki so ga obhajali s petjem, baklado in umetnim ognjem pod Tur-nom ali pa na Rožniku, ter iskreno ljubljenega učitelja slavili v latinskih, nemških in slovenskih odah. Umrl je na svojega godu dan leta 1850, in 'grata iu-ventus' /= hvaležna mladina/je postavila 'praecep-tori optimo dilectissimo' /= najboljšemu in najbolj priljubljenemu učitelju/ pri Sv. Krištofu veličasten nagrobni spomenik. " (Ljubljanski zvon, 1897) Most v Mostah pri Žirovnici; z bližnje domačije izvira Kersnikov rod. Tako se je tega imenitnega gorenjskega rojaka spomnil profesor Fran Leveč, v "prijateljskih spominih", kijih je napisal po smrti Kersnikovega vnuka, pisatelja Janka. Tu je na kratko orisal tudi potomstvo Moščana Janeza Krstnika. "Profesor Kersnik je imel mnogo otrok, ki so pa razen sina Ferdinanda, živečega zdaj v Ljubljani, vsi pomrli, deloma že v častnih službah. Posebno hud udarec staremu Kersniku pa je bila nagla smrt njegove izredno lepe Kaj boli otroke (4) Damjana Šmid Če bi nekdo udaril z istim kladivom in z enako silo tri lutke - eno stekleno, eno plastično in eno jekleno, bi se prva lutka zdrobila, na drugi bi nastala razpoka, tretja pa bi ob udarcu morda le zazvenela. (May) Naj bo zgornji stavek le simboličen prikaz različne ranljivosti otrok in spodbuda nam odraslim, da v življenju prezremo čim manj otroških stisk. Na odpornost otroka vpliva kar nekaj dejavnikov, med drugim tudi njegova sposobnost izražanja čustev, odnosi z drugimi ljudmi, prilagajanje vsakdanjim zahtevam in podobno. Kljub temu mnogokrat nevede spregledamo otroške stiske in možnosti preventivnega delovanja v tej smeri. Kadar otrok doživlja stiske in strahove, žalost, izgubo ali razočaranje, je pomembno, da smo odrasli nekje blizu, da mu je naše naročje vedno dosegljivo. Žalujoči otrok potrebuje dodatno pozornost, ne glede na to, kakšna je njegova reakcija ob izgubi ljubljene osebe. V času čustvenih pretresov sta še toliko bolj pomembna občutek varnosti in stabilnosti kot pa sicer, zato se izogibajmo dodatnih sprememb, ki bi otroka še bolj zbegale. Otroci imajo pogosto občutek, da je smrt neke vrste kazen in da bi jo lahko preprečili, če bi bili bolj pridni. Težko doživetje je tudi smrt sorojencev, na katere so otroci običajno ljubosumni in se tako počutijo krive za njihovo smrt. Pojasnimo in zagotovimo otrokom, da niso krivi /a nikogaršnjo smrt in da smrt ni kazen. Pri mlajših otrocih so nam v pomoč igre z lutkami, preko katerih nekateri otroci lažje izražajo svoja čustva. O človeku, ki je umrl, lahko izdelamo nekakšen spominski album, s slikami, mislimi, skupnimi doživetji, lastnostmi, risbami ali s kakšno pesmijo. Otroci radi obdržijo kakšen predmet človeka, ki ga izgubijo, saj preko predmeta lažje ohranjajo spomin nanj. Pri doživljanju smrti nam pomaga tudi simbolika - posadimo posebno rožo ali drevo v spomin. Poskušajmo se izogibati razlagi o smrti, s stavkom, da je človek zaspal, kajti mlajši otroci se tako bojijo spanja in teme. Žalovanje je nujno in potrebno, če hočemo živeti naprej. Faze žalovanja pri otroku so podobne kot pri odraslem in odvisne od tega, kakšen odnos je imel otrok do umrlega. Otrok najprej doživi šok in zanikanje smrti in v tem času je predvsem pomembno, da mu omogočimo, da doživi posamezne obrede, glede na njegovo starost in željo. Temu obdobju sledijo razdražljivost, nemir, jok, pojavijo se lahko posamezne spremembe v vedenju. V tem času bodimo zelo potrpežljivi in poiščimo pomoč, če sami nismo kos težavam. Po tem težkem obdobju otrok doživlja še tesnobo, krivdo, jezo in šele kasneje po enem letu se pojavi upanje in žalost se počasi umakne življenju. in nadarjene osemnajstletne hčerke Leopoldine, znane slovenske pevke in igralke, ki je umrla nekoliko mesecev pred očetom. Njegov sin Jožef se je l. 1851, tedaj c. kr. sodni aktuar /= pisar/, oženil z Berto pl. Hoeffernovo na Brdu pod Pečjo. Z njo so se mu rodile tri hčere in trije sinovi. Umrl je leta /878 kot svetnik c. kr. deželnega sodišča in sodnik na Brdu v 55. letu svoje dobe. Hčere so pomrle še pred očetom, sinovi pa za njim: Anton, jurist, l. 1884, dr. Jožef, c. kr. okrajni zdravnik v Krškem, 28. julija l. 1895, in dve leti za njim isti dan ob isti uri (pol eni ponoči) naš Janko... " Poudarimo še enkrat, da je bil Jankov stari oče Žagarjev Janez iz Most učitelj Čopu in Prešernu. O tem beremo v Slovenskem biografskem leksikonu: "Kot mlad profesor se je zavzel, ko so bile šole spomladi 1809 radi vojnih dogodkov zaprte, za nadarjenega učenca 2. normalčnega razreda Matijo Copa iz sosednje Žirovnice, ki je ob nemškem pouku na normalki še nekoliko teže izhajal, in ga poučeval s takim uspehom, da je postal 3. leto že odličujak. Tudi Fr. Prešernu je bil 'Žagarjev' učitelj in prijatelj... " O njegovi srčni dobroti priča tudi skrb za številno družino. Imel je devet otrok, sinove je dal vse šolati, pogosto je bila med otroki bolezen; "hči Ma-rička mu je bila božjastna, pokopal je sina Antona, konceptnega praktikanta pri okrožnem uradu v Lj. (1847) in hčer Leopoldino, zaročenko Mat. Cigaleta (o binkoštih 1850); zato je često izhajal zelo težko in je pogosto moral prositi za predujem na plačo... " •••••ww KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si Varnost v soteski Vintgar Za varnost namestili mreže V soteski Vintgar so letos maja zaradi večje varnosti na tisoče obiskovalcev namestili na najbolj nevarna mesta mreže, ki so Turistično društvo Gorje veljale kar 30 milijonov tolarjev. Tožba staršev deklice, ki se je pred desetimi leti ponesrečila, še vedno na sodišču. Vršiška cesta - katastrofa Služba za odnose z javnostmi Direkcije za ceste RS nam je na članek Vršiška cesta - katastrofa, poslala naslednje pojasnilo o vzdrževanju in obnovi te ceste: Podhom - Turistično društvo Gorje upravlja z dvema naravno zanimiva in poleti zelo obiskanima soteskama: manj znano pokljuško sotesko in z veliko bolj znano in obiskano sotesko Vintgar, ki jo od aprila do srede oktobra obišče od 35 tisoč do 38 tisoč obiskovalcev. Soteska Vintgar pa je soteska, ki ni samo lepa in med turisti zelo občudovana, ampak od upravljal-ca zahteva obilo, vzdrževanja in varnostnega zavarovanja. Dolga je nekaj več kot 1600 metrov in kot pravi njen vestni gospodar, ki jo najbolj pozna in ki je že dvajset let v upravnem odboru, Alojz Kli-nar iz Podhoma, je steze skozi Vintgar 1020 metrov, galerij je 421 metrov, mostov 108 metrov in stopnic 130 metrov. Veliko, če po- zovejo, mlajši pa v rednih službah delajo po ves dan in ne morejo pomagati s prostovoljnim delom. Kaj bo, ko starejših ne bo več? Vse bo treba plačati in tedaj bo vprašanje, kaj bo še z društvi -ne le turističnimi, ampak tudi drugimi. Turističnemu društvu Gorje pa se je v soteski Vintgar pred leti zgodila nesreča, saj je bila neka deklica zaradi padajočega kamenja tako poškodovana, da je kas- stitve mrež, ki so društvo veljale kar 30 milijonov tolarjev, seje letos soteska kasneje odprla in zato beležijo v začetku nekoliko manj obiskovalcev. "Za sotesko je daleč najbolje, da je pozimi zelo veliko snega, da se vse privali: kamenje, sneg in drevje, in da tako sotesko očistimo. Najslabše je, če ni nič snega, " pravi gospodar Alojz Klinar. "Vso sotesko vsak dan, preden jo odpremo, pregledamo in tudi poberemo vse odpadke. Obiskovalci so zavarovani v vstopnini, ki je 600 tolarjev za odrasle, od tega je 80 tolarjev za zavarovanje. Zavarovanje se je podražilo, društvu finančno ni lahko, še posebej zato V sotesko nenehno padajo drevesa, ki jih je treba odstraniti. mislimo, daje treba vsako leto kaj obnoviti, kajti les ni trajen. Gor-jansko turistično društvo pa kot številna naša društva še vedno sloni na prostovoljnem delu članov, ki pa počasi, a zanesljivo usiha: starejši, ki imajo čas, se še od- neje v bolnišnici umrla. Turistično društvo bi moralo plačati odškodnino, spor je še vedno na sodišču... Tudi zato, ker padajoče kamenje ogroža vse obiskovalce, so letos na najbolj nevarna mesta namestili mreže in zaradi name- ne, ker so vzdrževalna dela v soteski velika in draga, razen tega pa mora letno odšteti približno 6 milijonov tolarjev za nadomestilo za uporabo zemljišča zasebniku, ki ima v lasti parkirni prostor. To pa parkirni prostor niti ni, ampak V Sloveniji se voziš kjerkoli hočeš Skupina nemških off - roadarjev propagira Slovenijo kot deželo, kjer delaš, kar hočeš. Nemoteno so se vozili s terenskimi vozili po naravnih brezpotjih in vodotokih in uživali, kajti nikjer ni bilo ne inšpekcij in ne policije. Kranj - V teh poletnih dneh je vse več domačih in tujih obiskovalcev, ki iščejo hladno in prijetno zavetje v gozdovih oziroma v naravnem okolju. Nekateri iščejo tudi adrenalinske užitke z motornimi vozili, kot je to storila skupina nemških off - roadarjev, ki so se s terenskimi vozili na nedopusten način vozili po naravnih brezpotjih in vodotokih. Svoje dogodivščine v slovenskih gozdovih so podkrepili s številnim slikovnim gradivom, objavljenim na njihovi spletni strani www.dirty-road.de in pozvali vse zainteresirane, da pridejo v slovensko naravo, ker ni nadzora in kjer se lahko dela, kar se hoče. Na to se je odzvala Agencija RS za okolje, ki je sporočila, da gre za nepoznavanje in zavajanje tako domače kot tuje javnosti in opozorila na slovenske zakone in predpise, ki prepovedujejo vožnjo z vozili na motorni pogon in kolesi v naravnem okolju: uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, zakon o gozdovih, zakon o ohranjanju narave in še nekateri drugi predpisi. Tako so vožnja, ustavljanje, parkiranje in organiziranje vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi prepovedani na vseh površinah zunaj naselij in zunaj vseh vrst cest ter zunaj kolovozov in poljskih poti. Prepoved velja tudi za gozdne in planinske poti. Parkiranje in ustavljanje v naravnem oko- Takole so se nemški roadarji vozili po slovenskih brezpotjih in po vodotokih in pri tem neznansko uživali. Po spletu so v Slovenijo na užitke povabili tudi druge. lju sta dovoljeni le v pasu pet metrov izven vozišča, če je to v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje Jastnik zemljišča. • Prepovedano je tudi organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne, kros, športne, tekmovalne in reklamne vožnje po gozdnih in makadamskih cestah v gozdnem prostoru ter na cestah v naravnih in gozdnih rezervatih, narodnih, regijskih in krajinskih parkih, vodnih rezervatih, varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ta prepoved pa ne velja za kolesa. Vse to nadzirajo policija, inšpektorji ter nadzorniki. Za ne-spoštovanje so določene denarne kazni - najmanj 5 tisoč tolarjev za manjše prekrške in najmanj 500 tisoč tolarjev za večje prekrške. V agenciji za okolje so že pred leti natisnili predpis pod naslovom V Sloveniji velja prepoved vožnje z vozili v naravnem okolju, izšla je zgibanka v nakladi 200 tisoč izvodov. Razdelili so jo med domače in tuje obiskovalce, institucije, organizacije, zveze, društva in posameznike. Zato agencija poziva odgovorne, da ukrepajo skladu s svojimi predpisi in zakoni. Darinka Sedej V Vintgarju je 421 metrov galerij, 108 metrov mostov in 130 stopnic. je le prostor za ustavljanje in obračanje vozil pred sotesko Vintgar." Društvo, ki je z zanj veliko investicijo - nakupom varnostnih mrež - še dodatno poskrbelo za varnost v soteski, se torej vzdržuje z vstopnino in deloma sponzorji. Njegov položaj je drugačen kot položaj drugih, ki pobirajo vstopnino za občudovanje naravnih lepot: v vstopnini na blejski grad ni nobenega zavarovanja in tudi nobene nevarnosti, medtem ko je v soteski Vintgar nenehno treba skrbeti predvsem za varnost obiskovalcev. Darinka Sedej Za redno vzdrževanje državne ceste R1-206, odseka 1027 Kranjska Gora - Vršič ter odseka 1028 Vršič - Trenta je bilo od 1. januarja 2000 do 15. marca 2002 porabljenih 47.8 milijona tolarjev. Od tega je bilo za zimsko vzdrževanje porabljenih slabih 34 milijonov, za poletno pa skoraj 14 milijonov tolarjev. Za obnovo prepustov in mostov je bilo namenjenih 10 milijonov tolarjev, za izvedbo geo-tehničnih zavarovanj in obnovo opornih zidov pa 70 milijonov tolarjev. V obdobju dobrih dveh let so bila za investicijsko in redno vzdrževanje omenjene ceste porabljena znatna sredstva, ki v celoti znašajo 127.8 milijona tolarjev. Natančna višina finančnih sredstev za redno vzdrževanje te ceste v letošnjem letu še ni predvidena, saj se sredstva razporejajo za celotno področje, na katerem delujeta izvajalca vzdrževalnih del Cestno podjetje Kranj ter Cestno podjetje Nova Gorica. V sklopu rednega vzdrževanja v poletnem času se opravljajo redni in izredni pregledi, čiščenje vozišča in elementov odvodnjavanja ter krpanje vozišča. Sredstva, ki so porabljena za izvedbo zimske službe, pa je mogoče določiti šele po končanem zimskem obdobju. V letošnjem letu je predvideno popravilo treh poškodovanih prepustov in mostička pri Erjavčevi koči. Javni razpis za pridobitev izvajalca del je že v teku, dela se bodo izvajala v avgustu in septembru 2002. Zaključujejo se tudi dela na sanaciji opornih zidov vzdolž vršiške ceste. Zimsko vzdrževanje ceste preko Vršiča je v skladu z Izvedbenim planom zimske službe predvideno v času, ko vožnja ni ogrožena zaradi nevarnosti snežnih plazov ter ko so glede na višino snega stroški vzdrževanja še sprejemljivi. V zimski sezoni 2000/2001 je Direkcija RS za ceste zaradi posledic zemeljskega plazu v Logu pod Mangartom in s tem povezanim zaprtjem mejnega prehoda Predel naročila izvajalcema (CP Nova Gorica in CP Kranj), da zagotovita prevoznost Vršiča skozi celotno zimsko obdobje, razen v času nevarnosti snežnih plazov oz. do vzpostavitve prevoznosti ceste preko Predela. Prevoznost ceste čez Vršič se je zagotavljala vso zimo, razen daljšega obdobja v aprilu, ko se je sprožil snežni plaz. V sezoni 2001/2002 ni bilo obilnejših snežnih padavin, tako da je bila cesta prevozna skorajda celotno zimsko obdobje. Vršiška cesta ima velike vzdolžne sklone, zaradi česar jo je potrebno v okviru zimskega vzdrževanja posipavati s soljo. V kolikor sta na vozišču prisotna zvožen sneg oziroma led obstaja pri vožnji navzdol pred ovinkom velika možnost zdrsa zaradi blokiranih koles. Posip s peskom nima dolgotrajnega učinka, saj se pesek ob delovanju toplote hitreje segreje kot led ali sneg in zato potone vanj. Tudi rešitev z uporabo verig na vseh kolesih ne pride v poštev, ker Zakon o varnosti v cestnem prometu ne predpisuje verig na vseh kolesih, razen za vozila s štirikolesnim pogonom, ki so v omenjenih razmerah varnejša od vozil s pogonom na dveh kolesih. Služba za odnose z javnostmi - Direkcije RS za ceste Vedno več nezakonitih črnih gradenj Senik z balkonom in angleškim straniščem V Triglavskem narodnem parku, kjer se ne sme graditi počitniških hiš, je 190 črnih gradenj. Grozna številka, zaradi katere bi morala država ukrepati, saj so v TNP prepovedani vikendi. Zakonodaja je šepava, inšpektor ne sme ugotavljati namembnosti objekta, lastniki zemljišč pa veselo prodajajo svoje hleve in senike. Bled - Če kdo morda misli, daje Slovence na splošno minila želja, da bi imeli vikend v prijetnem hladu in na lepem razgledu slovenskih gozdov in hribov, se je hudo zmotil. Slovence še ni minila sla po gradnji počitniških hišic in za uresničitev teh sanj ubirajo zakonita in nezakonita pota. V resnici je v Sloveniji čisto vseeno, ali se gradnje vikenda lotiš na zakonit ali nezakonit način, le malo iznajdljivosti in debele kože je treba imeti in seje na slovensko zakonodajo gladko požvižgati. Noben inšpektor vam nič ne more in nobena kazen vas ne doleti, če ste le dovolj vztrajni in dovolj spretni. Z debelo denarnico se da prepričati vsakega lastnika zemljišča, hleva ali senika, da namesto vas stopi do občine in vloži zahtevek za izgradnjo senika ali hleva ali da vam ga da v najem za 99 let. Namesto kravice in koze v tem seniku, ki ga "po-žegna" ustrezna dokumentacija, nato zraste počitniška hiša, dovolj velika za investitorja in njegove vnuke, z balkonom in angleškim straniščem. Ko pride inšpektor, funkcije objekta ali namembnosti objekta sploh ne preverja, ker zato nima pristojnosti. Inšpektor izmeri le gabarit - naklon strehe, dolžino in širino objekta - in če vse to ustreza, potem oddide. Lahko, da opazi, da v seniku ni ne krave in ne koze in da ima senik krasen balkon, ampak nič ne more. Nima nobenih pristojnosti. Takih nerešenih problemov oziroma čisto navadnih črnih gradenj je samo na območju Triglavskega narodnega parka 190, največ v bohinjskem delu parka, kjer je se- veda tudi največji pritisk na gradnjo počitniških objektov. Pri tem pa se ne po starem in ne po novem zakonu o Triglavskem parku, ki se pripravlja, na njegovem območju ne sme graditi vikendov - strogo so prepovedani. Številka 190 je zato naravnost grozna, zato ni čudno, da se tisti, ki se s tem ukvarjajo, v svoji nemoči držijo za glavo in predvsem zdaj, ko se pripravlja nova zakonodaja o gradnji in urejanju objektov, zahtevajo, da ima inšpekcija več pristojnosti in naj ima zakon tudi sankcije, prav tako mora biti pomemben Triglavski narodni park, ki menda v novih osnutkih zakonov izgublja na tem področju še urediti namembnost v samem zakonu in uveljaviti uporabno dovoljenje. Inšpekcijam, ki vedo za te probleme, je treba dodeliti več inšpektorjev, saj ob obilici svojega dela vsega ne zmorejo in zato kas-nijo. Da je pritisk na prostor res velik, kažejo številke. V Triglavskem narodnem parku je bilo od januarja do junija letos 64 vlog za poseg v prostor, deset jih je dobilo negativno mnenje. Med počitniškimi objekti jih je bilo sedem pozitivno in osem negativno rešenih: v Bohinju po dva pozitivno in negativno, na Pokljuki in Mežakh eden pozitivno in dva negativno, v Kranjski Gori oziroma Zgornji Radovni trije pozitivno, in v Tol- Pokljuška idila je pokljuška idila, marsikje tako lepega prizora ni vec, kajti seniki se spreminjajo v počitniške hiše. celo to, da ima možnost podati svoje mnenje oziroma soglasje. Zahtevajo, da se v Triglavskem narodnem parku namembnost objekta ne sme spremeniti, da mora veljati poseben režim, da se mora minu in Trenti dva pozitiv^ in štirje negativno. Razen tega S od januarja do letošnjega jUfJ' izdali šest opozoril in 21 Pr,Jf ' Polovica prijav se nanaša na t> j hinjsko območje. Darinka Sedej JoreM6. julija 2002 _ KRONIKA / info@g-glas.si__GORENJSKI GLAS * 9. STRAN Martin Oštir za umor soseda obsojen na sedem let in pol zapora Spomnim se samo prvega udarca 'Zaradi umora mi je težko, tega nisem storil naklepno. V priporu sem hotel narediti samomor, a so me rešili. Če me ne bi, bi bil zdaj mir. Raje bi bil sam mrtev." S temi besedami je na petkovem sojenju sklenil svoj zagovor 57-letni Martin Oštir iz Zaloga pri Goricah, obtožen umora svojega soseda Martina Veternika. Kranj - Ne zgodi se pogosto, da bi sodišče v tako hudi kazenski zadevi, kot je umor, glavno obravnavo zjutraj začelo, popoldne pa Ze objavilo sodbo. V petek se je to zgodilo na okrožnem sodišču v Kranju. Velikemu senatu je predsedovala sodnica Marjeta Dvornik, ob treh civilnih porotnikih pa je bil v senatu še sodnik Mihael Kersnik. Sicer pa je bil primer dokaj jasen, krivec nesporen, tako da se je dokazni postopek sukal predvsem okrog psihičnega stanja obtoženca in njegovih značajskih potez. Okrožni državni tožilec Dušan Csipo je Martinu Oštirju v obtožbi očital, da je 4. aprila letos med šesto in pol osmo uro zvečer v stanju bistveno zmanjšane pri-Števnosti na zahrbten način umoril soseda Martina Veternika. Takšno stanje tožilec pripisuje dolgoletni odvisnosti od alkohola in poškodbi glave v prometni nesreči, kar naj bi imelo za posledico organski psihosindrom, kot tudi takratni pijanosti, saj je imel Oštir še okrog desete ure zvečer v krvi 3,19, v urinu pa najmanj 4,69 grama alkohola. Bistveno zmanjšana sposobnost obvladovanja naj bi Oštirja po prepiru z Veterni-kom napeljala, da se je odpravil za odhajajočim sosedom, med Potjo pri bližnjem hlevu vzel leseno lato, soseda dohitel in ga brez opozorila, izza hrbta, najprej udaril po temenu, s kasnejšimi številnimi udarci pa na tleh pobil do smrti. Ta je nastopila zaradi poškodb obraznega dela glave in obraznih kosti ter posledičnega vdihavanja krvi. slabega ne o njem in ne o umorjenem Veterniku, kot je dejal, tudi kdajkoli prej ni opazil, da bi si bila sovražna. Psihično sliko Martina Oštirja pa je sodišču predstavila izvedenka psihiatrične stroke prof. dr. Martina Žmuc Tomori. Povedala Želim na zdravljenje Martin Oštir je v svoj zagovor Povedal, da se udarcev, razen prvega, ne spominja in da se želi zdraviti. O okoliščinah, ki so privedle do umora, pa je povedal: Sedel sem zunaj na klopci Pred hišo in pil pivo. Sosed Vernik je prišel do mene s steklenico žganja, me pozdravil in Prisedel. Pila sva v hiši, med pogovorom o vojski pa sva se spr-'a> Sosed me je hotel ponižati, udaril me je po rami, zunaj sva Se začela prerivati, nakar me je Porinil v škarpo in dejal, da gre domov po nož ali pištolo. Ko je sem se ustrašil, da mi bo res k^j naredil. Šel sem za njim, zamahi! dilo pri sosedu in ga uda-**t Drugega se ne spomnim." Kriminal bijeli vlomilsko trojico Radovljica - Policisti so ugoto-kdo naj bi konec aprila vlo- 11 v radovljiški zdravstveni dom, Začetku junija v picerijo Mati-n ln konec junija v starejšo sta-00Vanjsko hišo v Gubčevi ulici. surnljenci so trije Radovljičani, ."sicer22-letni A. P,ki gajepre-Dal°Va'ni sodnik po zaslišanju str-SJ;V Pripor, ter 27-letni A. S. in ^2-letni A. P. ^ "ugotovitvah policistov si je ceri- 2 v'ornom v radovljiško pi-"Jo Matiček v noči na 4. junij ne j U1 za 20.000 tolarjev gotovi-bg 'n cigaret, zatem pa naj bi se na 2 -V, Pred varnostniki in policisti, stan Priklical alarm, skril v ?a ?]Vanje bloka na Cankarjevi, veea h ČCSar bo ovaden §e kazni-dejanja kršitve nedotakljivo- Obtoženi Oštir je še povedal, da je že dva, tri dni pred tem precej pil. 4. aprila je mešal tudi pivo in vino. "Zaradi alkohola sem se pripravljen zdraviti. Hudo mi je, soseda nisem naklepoma ubil. V priporu sem hotel narediti samomor, a so me rešili. Če me ne bi, bi bil zdaj mir. Raje bi bil sam mrtev..." O težkem življenju z Martinom Oštirjem je senatu pripovedovala žena Marija Oštir, ki se je pred štirimi leti izselila iz svoje hiše v Zalogu, trenutno pa čaka tudi na pravnomočno odločbo o razvezi. "Kadar je bil pijan, je bil agresiven. To se je zadnjih dvajset let dogajalo vse pogosteje. Z otroki smo se ga bali, pred njim smo skrivali nože. Pred petnajstimi leti sva s hčerko proti njemu vložili tožbo, vendar sva jo potem umaknili, ker sva ugotovili, da ne moremo živeti skupaj in se tožariti. Takrat je nameraval storiti samomor, dvakrat na isti dan. Leta 1998 sem se tudi sama odselila. Dve leti sem hodila k psihiatru, tako sem bila na koncu z živci." Hčerka Vesna Oštir je odrekla pričanje proti očetu, sosed Anton Zadnikar ni vedel povedati nič je, daje dolgotrajno pitje alkohola pri Oštirju razvilo odvisnost in povzročilo blažjo okvaro osrednjega živčevja, kar med drugim povečujo impulzivnost in nekritičnost do lastnega ravnanja. Zaradi alkohola, ki ga je imel v sebi 4. aprila, pa se je Oštirju delno zmanjšalo razumevanje dogajanja, počutil se je ogroženega, po drugi strani pa je alkohol v njem zbudil agresivnost. Razen odvisnosti in blažjega organskega psi-hosindroma psihiatrinja pri njem drugih motenj ni opazila. "Mogoče je, da se naslednjih udarcev res ne spominja, ker jih je nezavedno izrinil iz spomina," je še pojasnila. Veternik je bil miren človek O značaju svojega očeta Martina Veternika, ki je podlegel udarcem, pa sta govorila hčerka Martina Krč in sin Damjan Veternik, ki sta prek pooblaščenega odvetnika Zdravka Rusa od Oštirja zahtevala tudi odškodnino za stroške pogreba, ureditev groba in duševne bolečine zaradi njegove izgube. Očeta sta opisala kot mirnega, nekonfliktnega očeta, ki je bil tak tudi, kadar je pil. Denar v ročni Pri vlomu v hišo na Gubčevi pa naj bi prvemu A. P. pomagal 27-letni A. S. Iz hiše naj bi konec junija odnesla za približno 60.000 tolarjev starin: zbirko nemškega leksikona Brockhaus, urni mehanizem s številčnico in utežmi, ste- blagajni klenico viskija in par starejših knjig. Ukradene predmete naj bi nato prodala gorenjskim antikvariatom, kjer so jih policisti že našli in jih vrnili lastniku. kost, kar pomeni hudo telesno poškodbo. Policisti kazensko ovadbo že pišejo. Mi stanovanja. v'om25' aPrila pa naj bi A. P. pri šal n?„y zdravstveni dom poma- A. p ]?%ov soimenjak in vrstnik nega doma ^r iz avta, parkirajo Onn lcleti' naj Di odnesla za kaPsui • tolarJev različnih tablet, in dr, !n amPul tramala, apaurina Urug»h narkotikov. Najprej prebutali, nato še okradli Kranj - V soboto, malce po polnoči, so trije mladi Kranjčani -eden že polnoleten, druga dva pa še ne - na Glavnem trgu v mestu obstopili dva vrstnika. Na enega so se spravili s pestmi, ker da je pretepel 18-letnika. Med pretepom je fantu iz žepa padla denarnica z dokumenti in denarjem ter mobilni telefon nokia 5110. Pretepači so mu denarnico in telefon pobrali in odkorakali proti Tavčarjevi ulici, kjer jih je napadeni s prijateljem ujel in zahteval, da mu ukradene stvari vrnejo. Med prepirom je eden od osumljencev prijatelja brcnil in mu zlomil nosno V končni besedi je tožilec Dušan Csipo izpostavil predvsem zahrbten način umora in direktni naklep ter senatu predlagal desetletno zaporno kazen z obveznim zdravljenjem odvisnosti od alkohola. Zagovornica po uradni dolžnosti, odvetnica Marija Konjar, pa je takšni kvalifikaciji umora oporekala, dejala je celo, da ne gre za umor, pač pa za hudo telesno poškodbo, ker je Oštir umrl zaradi vdihavanja krvi in ne zaradi udarcev. Sodni senat je v krivdoreku deloma sledil obtožbi. Martinu Oštirju je naložil kazen sedem let in šest mesecev zapora ter varnostni ukrep obveznega zdravljenja. Pripor je podaljšal do pravnomočnosti sodbe. Razen sodne povprečnine v znesku 100.000 tolarjev je senat Oštirja oprostil plačila stroškov kazenskega postopka in zagovornice, Martini Krč in Damjanu Veterniku priznal odškodninski zahtevek v višini stroškov zaradi očetove smrti, za presežek odškodnine pa ju je napotil na pravdo. V krajši obrazložitvi sodbe je predsednica senata Marjeta Dvornik dejala, da ni dokazov za zahrbtni način umora kot tudi ne za direktni naklep. Tožilec Dušan Csipo je zaradi milejše kvalifikacije kaznivega dejanja /.»-»napovedal pritožbo na višje sodišče. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Tujci v naših gorah Tržič, Bohinj - 58-letni E. R. in 42-letna K. S., oba avstrijska državljana, sta se v soboto z avstrijske strani odpravila po zavarovani plezalni poti na 2133 metrov visok Košutnikov turn. Tu sta prestopila državno mejo ter nadaljevala po grebenu Košute. Kakšnih sto metrov pod robom vrha na avstrijski strani seje s pobočja odtrgal manjši kamen E. R. v roko in nogo. Kljub poškodbi sta planinca splezala iz stene in se odločila za lažji sestop proti planini Dolga njiva na naši strani. Pastirja iz pastirske koče sta poklicala pomoč. Reševalci so s helikopterjem Slovenske vojske lažje ranjenega Avstrijca prepeljali do jeseniške bolnišnice. "Delovno soboto" pa so imeli tudi bohinjski gorski reševalci. Okrog desetih dopoldne sta iz kampa v Bohinju odšla proti Ski hotelu na Voglu državljana Madžarske 25-letni A. S. in 54-letni J. S.. V zgornjem območju pod hotelom sta izgubila stezo in vzpon nadaljevala po strmem, delno poraščenem, delno skalnatem brezpotju. A. S., kije hodil prvi, je zdrsnilo in je padel prek 20-metrskega skalnega skoka na pobočje, poraslo /. ruševjem. Najprej mu je pomagal J. S., nakar gaje dežurna ekipa z Brnika s pomočjo bohinjskih reševalcev odpeljala na jeseniško urgenco. H. J. Strela udarila v kozolec Gorenja vas - Med nedeljsko nevihto naj bi strela udarila v kozolec ob cesti proti Žirovskemu vrhu v Javorču. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz Gorenje vasi. Gasilci s Trebije in Sovodnja pa so pomagali gasiti goreč hlev na Cerkljanskem vrhu v občini Cerkno, ki ga je prav tako vžgala strela. V petek opoldne pa so jeseniški poklicni gasilci pregradili potok v Zapužah, onesnažen z oljnimi madeži, z lovilcem olj in iz vode pobrali olje. Okoljska inšpektorica povzročitelja onesnaženja ni mogla ugotoviti. H. J. KRIMINAL "Torbičar" z avtom Bled - Pri depandansi hotela Toplice je neznani mladenič s pretvezo, da bi rad nekaj informacij, ustavil starejšo žensko, nato pa ji z rame potegnil torbo. Blejka je padla, tat pa je s torbo vred sedel v večje vozilo temnejše barve ter se kot sopotnik odpeljal. Avto naj bi vozila mlajša ženska. Blejka se je pri padcu lažje ranila po rokah in je poiskala zdravniško pomoč v zdravstvenem domu, policiji pa tatu opisala kot starega 20 do 25 let, visokega približno 170 centimetrov, vitke postave, temnih, kratko pristriženih in na vrhu skodranih las, temnejše polti. Oblečen je bil v, kratke hlače in majico svetlejših barv. Kranj - Podoben primer je bil v torek okrog poldneva v Kranju. Tat, star kakšnih 25 let, visok 175 centimetrov, temne polti, kratkih rjavih las z brki in manjšo brado, oblečen v črno kratko majico ter kavbojke, se je kot sopotnik v avtu pripeljal na mostu pri Planiki. Stopil je do Kranjčanke, jo nekaj spraševal, nenadoma pa iz rok iztrgal torbico. Z voznikom sta se odpeljala proti Ljubljanski cesti. Z računa podjetja v žep Jesenice - Kaznivega dejanja neupravičene uporabe bodo policisti ovadili zasebna podjetnika i/, okolice Jesenic. Z računa podjetja naj hi več let zapored dvigovala gotovino ter jo v glavnem porabljala za osebne stvari. V petih letih naj bi tako "ukradla" približno devetnajst milijonov tolarjev, zaradi česar ima podjetje zdaj blokiran žiro račun in precejšen dolg do domačih in tujih upnikov. H. J. Nova žrtev na cesti v Bitnjah Kolesarka zapeljala pred avto Kranj - Na regionalni cesti med Kranjem in Škofjo Loko v Bitnjah vsako leto umre kakšen pešec, kolesar ali motorist. Cesta kljub omejeni hitrosti 60 kilometrov na uro voznikom omogoča večje hitrosti, slabo pa je poskrbljeno za šibkejše udeležence prometa, saj cesta nima niti pločnika, niti kolesarske steze, niti poštene javne razsvetljave. In če se prikrade še kanček neprevidnosti, je tragedija hitro tu. Tragično se je sobotni večer končal tudi za 69-letno domačinko A. S.. Ko seje ob 21.10 s kolesom vračala s pokopališča in zapeljala na regionalno cesto, jo je / osebnim avtom zbil 21-letni B. M. iz kočevske občine. Ta je peljal od Kranja proti Škofji Loki. kolesarka pa mu je prekrižala pot z njegove leve. Med prevozom v bolnišnico je zaradi hudih poškodb umrla. Policisti bodo mladega voznika, ki je očitno peljal Škofja Loka - Med petkom in soboto je neznanec na Suhi v stanovanjski hiši vlomil v prodajalno z barvami in laki. Iz odklenjenega predala pisalne mize je vzel manjšo ročno kovinsko blagajno, jo nasilno odprl in si postregel s 495.000 tolarji. Nekako v istem času je bil vlomilec tudi v Zmincu. V pritličju stanovanjske hiše je nasilno odprl priprto okno, pregledal prostore in v spalnici pobral za okroglih 500.000 tolarjev zlatnine. Kje je rdeč megane Kranj - S parkirišča pred stanovanjskim blokom na C. 1. maja na Planini je neznanec v noči s prejšnjega ponedeljka na torek odpeljal R megane 1,4 ERL, rdeče barve, registrske oznake KR 33-26J. Avto je bil zaklenjen, vreden je približno 1,2 milijona tolarjev, policiji pa ga še ni uspelo najti. Svečka ob cesti v Zgornjih Bitnjah. Foto: Tina Doki prehitro, kazensko ovadili. V zgodnjem petkovem popoldnevu pa sta se na Kidričevi cesti v Skofji Loki na tesno srečala kolesar in voznik tovornjaka. 69-letni A. B. je kolesaril po mestni ulici od Hafnarjcvega naselja proti križišču s prednostno Kidričevo. Pred križiščem ni upošteval znaka "stop", niti se ni dobro prepričal, če lahko varno zapelje naprej. Tedaj je namreč po Kidričevi od železniške postaje proti Staremu dvoru s tovornjakom pripeljal 48-lctni S. S. iz Naklega. Čeprav je močno zaviral in se umikal v desno, je kolesarja zadel. Ta je huje ranjen obležal na cesti. Ko se pozdravi, ga čaka še zagovor pri sodniku za prekrške. V nedeljo, 14. julija, nekaj po peti popoldne pa je počilo tudi na lokalni cesti pri Zalem Logu v Selški dolini. Starejši mladoletnik, doma i/, okolice Gorenje vasi, je z mopedom tomos APN 6 S drvel od Davče proti Zalem Logu. Zaradi neprilagojene hitrosti gaje v desnem nepreglednem ovinku na strmem klancu navzdol zaneslo v varovalno ograjo. Padel je na bok in se prevračal. Huje ranjenega so reševalci odpeljali v klinični center. H. J. ZAHVALA Ob smrti našega očeta STANKA TORKARJA iz Stržišč se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč in izkazano sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala gospodu župniku in pevcem za lep obred in pesmi v slovo. Sinova Zvone in Drago z družinama V Škofji Loki poteka evropsko košarkarsko prvenstvo za mladinke Naše košarkarice že trikrat poražene Medtem ko dekleta po treh kolih prvenstva na domačih tleh v dvorani Poden v Škofji Loki nimajo več praktičnih možnosti za uvrstitev v četrfinale, pa fantje na prvenstvu v nemškem Ludvvigsbuirgu še niso izgubili tekme. VESLANJE Žirovka Žana Jereb se je na vseh tekmah izkazala s požrtvovalno igro. Škofja Loka - Minuli četrtek Zvečer se je s slavnostnim odprtjem v Škofji Loki začelo letošnje evropsko prvenstvo v košarki /a mladinke. Kot sta na prireditvi na Mestnem trgu poudarila domači župan in predsednik organizacijskega odbora Igor Draksler in državni sekretar za šport ter član častnega odbora Jakob Bedna-rik, so tudi prireditve v mladinskih kategorijah pomembni športni dogodki za vzpodbudo našim športnicam in športnikom ter velik izziv organizatorjem. Prvenstvo je slovesno odprl predstavnik FIBA in tehnični komisar iz Nemčije Alfred Drost, na škofjeloškem Placu pa so domačine in številne goste ter seveda mlade košarkarice iz dvanajstih držav zabavale ljubljanske mažo-retke, plesno navijaški skupini Cvetke in Smart, na vrhuncu prireditve pa so na prizorišče slovesnosti prileteli še padalci. Sledil je žur z ansamblom Kingston, ples in glasba pa sta na loške ulice privabila večino Ločanov, ki so uživali kot gostitelji pomembnega športnega dogodka. Trikrat blizu zmage, a vendar poražene Na veselje košarkaric in organizatorjev so se v naslednjih dneh mnogi navijači preselili tudi na tribune dvorane na Podnu, ki je pred prvenstvom dobila malce lepšo podobo. Žal pa se zaenkrat še niso mogli veseliti zmage naših košarkaric. Te so - kljub veliki želji po dokazovanju - v vseh treh tekmah doživele poraze. V prvi, proti ekipi Slovaške, je vsaj del tekme kazalo, daje zmaga blizu, a so imela naša dekleta na koncu premah) moči in rezultat je bil 55:59 (38:41, 24:25, 14 :16). Le nekaj minut pred koncem je našim dobro kazalo tudi na tekmi proti sicer favoriziranim Francozinjam, saj so se jim približale na točko razlike, a so na koncu naše popustile in Francozinje so slavile 54:66 (39:45, 29:37, 10:19). V tekmo /. ekipo Poljske so naše stopile pogumno in večino časa vodile, toda pet minut pred koncem so jih Poljakinje ujele in na koncu so se naše košarkarice morale sprijazniti z novim porazom 61:66 (47:45, 30:22, 22:12). "Na vseh .prvenstvoza „ehampionship far junior women Slovenija, škofja Loka, julij 2ooa RA7PORFDTFKFM slovenske reprezentance v športni dvorani Poden 12. julij 2002 Slovenija : Slovaška (ob 20.30 uri) 13. julij 2002 Slovenija : Francija (ob 20.30 uri) 14. julij 2002 Slovenija : Poljska (ob 20.30 uri) 16. julij 2002 Slovenija : Finska (ob 20.30 uri) 17. julij 2002 Slovenija : Rusija (ob 18.00 uri) tekmah smo se trudile po vseh svojih močeh, dobro smo se pripravile zlasti na tekmo s Slovaško, vendar nam je na koncu vedno /manjkalo nekaj moči. Poraze je sicer težko preboleti, vendar pa se bo treba pripraviti na naslednji tekmi, "je po tretjem porazu v nedeljo zvečer z objokanimi očmi pripovedovala sicer odlična repre-zentantka i/. Žirov Žana Jereb. Tudi trener naše izbrane vrste Dragomir Bukvič ni skrival razočaranja, saj je pred prvenstvom z ekipo načrtoval vsaj dve zmagi. Tako pa je le še nekaj možnosti za današnjo zmago proti Finski, Rusinje pa so po njegovem mnenju prve favoritke prvenstva in jih bo težko presenetiti: "Dekleta so, kljub porazom, pokazale igro, ki je primerna evropskim mladinskim košarkarskim prvenstvom. Žal ekipa še nima veliko mednarodnih izkušenj, breme igre pa nosijo le štiri igralke. Tako se je težko koncentrirati za 40 minutno igro in dekletom porazov ne zamerim, saj so v resnici v igro podarile srce." Danes proti Finski, jutri proti Rusiji Tako je v svoji skupini A po treh tekmah Slovenija na predzadnjem, petem mestu. Vodi ekipa Rusije s tremi zmagami, sledijo Francija, Poljska in Slovaška s po dvema zmagama, Slovenija in Finska pa sta še brez zmage. V skupini B vodi ekipa Španije s tremi zmagami, sledijo Hrvaška, Grčija in Češka s po dvema zmagama, brez zmage pa sta še Italija in Romunija. V nadaljevanje tekmovanja, v četrfinale, se iz vsake skupine uvrstijo štiri ekipe. Naša reprezentanca bo danes ob 20.30 uri nastopila proti ekipi Finske, jutri ob 18. uri pa jo čaka še tekma z Rusijo. V četrtek je na prvenstvu prost dan, v petek bo sledilo četrfinale, v soboto polfinalc in v nedeljo finale. Fantje zmagujejo v Nemčiji Bolje kot dekletom pa na mladinskem evropskem prvenstvu v Ludwigsburgu v Nemčiji kaže našim mladim košarkarjem. Na treh tekmah so trikrat zmagali, saj so najprej 83: 61 (69:35, 44:19, 23:13) premagali Poljake, nato 90:77 (67:63, 49:41, 30:16) Špance in v nedeljo zvečer še domačine Nemce z rezultatom 78:59 (53:46, 33:26, 21: 21). Tako po treh tekmah vodijo v svoji skupini A. Danes bodo naši igrali še s Francozi, jutri pa z Litvanci. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Čop in četverec tretja v Luzernu Bled - Minuli konec tedna je bila na Rdečem jezeru v Luzernu druga letošnja tekma svetovnega pokala v veslanju. Na njej so se znova izkazali naši najboljši veslači zadnjih let, saj so si trije Čolni zagotovili mesto v velikem finalu, na koncu pa so na zmagovalnem odru stali Iztok Čop med skifisti in člani blejsko - mariborskega četverca brez krmarja Milan Janša, Jani Klemenčič, Matej Prelog in Rok Kolanader. Tako Iztok Čop kot člani četverca so zasedli tretje mesto, šesto mesto pa je osvojil Luka Špik. Iztok Čop je v velikem finalu zaostal le za letos nepremagljivim Nemcem Marcelom Hackerjem in svetovnim prvakom Norvežanom Olafom Tuftejem. naš četverec pa je moral priznati premoč Nemcem in Italijanom. Poleg omenjenih posadk je v Luzernu v malem finalu nastopil še en naš četverec brez krmarja v postavi Tomaž in Miha Pirih ter Andrej Hrabar in Matija Pavšič. Fantje so veslali v malem finalu in osvojili tretje mesto, kar pomeni skupaj 9. mesto. Tretje mesto je osvojil tudi blejsko-mariborski četverec. Zaradi bolezni Izolana Boštjana Božiča pa v C finalu, kamor so se uvrstili po predtekmovanju, niso veslaji člani našega dvojnega četverca, kije v Luzernu nastopal v postavi Žiga Galičič, Gregor Sračnjek, Gregor Novak in Boštjan Božič. Naslednja tekma svetovnega pokala čaka veslače od 2. do 4.avgusta v Munchnu. V. S. Tamara je domov prinesla srebrno kolajno "Uspeha na mladinskem evropskem prvenstvu sem vesela, še posebno zato, ker je bila konkurenca zelo močna in ker je vsaka napaka lahko pomenila slabši rezultat," je po prihodu na domače kopališče včeraj povedala 16-letna Radovljičanka Tamara Sambrailo. najboljših, pa tudi ostalih, ki so izboljševali osebne in državne rekorde. "Kokurenca na tekmovanju j£ bila zelo močna in na prvih nu" stih tudi zelo izenačena. Tak?pski sredi v Centru Evropa spregovorila Janja Leban, vodja strani pišemo tudi o Savi Tires, ki o 0L varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenge, zlasti z različr Si h P°Mtiki EU 'n vplivu politike na slovenska podjetja. V Štirj etletJu bo okoljska politika EU prednostno usmerjena ukrepi učinkovito vplive podjetja na Področja: klimatske spremembe, narava in biotska raznovrst-' °Kolje in zdravje ter naravni viri in odpadki. bivanje na teh področjih °kolj ,dosegli z upoštevanjem tijeijfke zakonodaje, vključevalo™. °kolja v vse pomembne sek-Politike, tesnim sodelova- s pritiske na evropskem trgu. Kar 90 odstotkov okoljske zakonodaje članic izhaja iz zakonodaje EU. Slovenska podjetja naj bi se kar najhitreje prilagodila standardom, ki jih zahteva EU, saj se bodo •hi j • -.....—j« /- tako lažje prilagodila tudi razme- rij ?toP°m javnosti do infor- ram v novem gospodarskem oko-1 odenvnm<»i5im ravna. lju. Razen tega ima vlaganje v uvajanje novih ekoloških tehnoloških procesov tudi ekonomski učinek. Janja Leban je omenila primer iz Gorenja, kjer so pred tf^'' j\ poslovnim svetom in po-*Wri pri iskanJu rešitev, z bolj-niac-.?toPom javnosti do infor-nJem in odgovornejšim ravna-Nirf" rabi Prostora. Okoljska MWv ElJ bo vPUvala ludi na ki Se 0 varstva okolja v Sloveniji, v r£jjta čas pripravlja na članstvo bo zmanjšujejo okolje. Opazen je prehod s parcialnega ekološkega pristopa v šestdesetih letih, ko so predpisi urejali posamezne specifične proizvode ali omejevali njihove učinke na okolje, zadnje desetletje pa prehajajo na celovitejši način obiikovanja predpisov. Tako Janja Leban omenja pristop "life-cycle" (življenjski krog), ki raziskuje vpliv proizvodnje na okolje v vseh življenjskih stopnjah, od nastanka v proizvodnem ciklu do trenutka, ko izdelek ni več uporaben. Tudi v Sloveniji se že spreminja odnos do okolja in tudi pritiski jj . pupravija na Članstvo primer iz uorcuja, rjci skj jjicu uuuvb u» »« 'ln na naše gospodarstvo, ki uvedbo nove tehnologije prašnega nanj so manjši. Podjetja uvajajo 0ralo sprejeti konkurenčne lakiranja porabili kar 87 odstot- sisteme ravnanja z okoljem in čis- tejše proizvodnje, okolje obravnavajo kot pomemben sestavni del poslovanja. Spoznavajo, da imajo vlaganja v spremembe tehnoloških procesov predvsem pozitivne ekonomske učinke. Okoljska politika EU pa bo tudi naprej močno vplivala na varstvo okolja v Sloveniji, kar ponuja vrsto izzivov tako za snovalce naše zakonodaje, pa tudi za gospodarstvenike. Razvijajo se namreč nove okoljske dejavnosti, nastajajo nove priložnosti za zaposlitev na področju recikliranja, predelave rabljenih izdelkov, energetske učinkovitosti in alternativnih energetskih virov ter možnost razvoja in uvajanje nove varčnejše in okolju manj škodljive tehnologije v tehnološke procese. Danica Zavrl Žlebir GORENJSKI GLAS »14. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si Torek, 16. julija 20 Hranilnica LON širi poslovanje Obseg poslovanja je v letošnjih prvih šestih mesecih presegel predvideno rast. Jeseni bo Hranilnica Lon svojo dejavnost razširila tudi na dolenjsko. Kranj - Rezultati poslovanja kranjske Hranilnice Lon, d. d., kažejo, da se je obseg poslovanja povečeval hitreje od napovedi uprave. Dosežena rast bilančne vsote se je do konca letošnjega junija povečala za 26 odstotkov in bo po napovedih vodstva do konca leta presegla predvideno rast. Realizirani čisti dobiček je v prvi polovici letos že skoraj dosegel višino dobička, ki ga je imela hranilnica konec lanskega leta. Precejšnjo rast so dosegli tudi zbrani depoziti in hranilne vloge komitentov hranilnice, saj so se letos povečali za 33 odstotkov in skupaj znašajo več kot 5,7 milijarde tolarjev. Po besedah Slavka Erzarja, direktorja Hranilnice Lon, so največji delež naložb krediti samostojnim podjetnikom, podjetjem in ostalim prebivalcem, prevladujejo dolgoročni krediti, največji delež kreditov pa predstavljajo potrošniški krediti. Sku- pen delež teh naložb predstavlja 13,6-odstotno rast. V hranilnici se zavedajo, da hitra rast poslovanja in nenehno povečevanje tržnega deleža zahtevata vse večji obseg kapitala. V Hranilnici Lon so junija izpeljali dokapitalizacijo hranilnice v višini 100 milijonov tolarjev. Skupen kapital hranilnice naj bi z zadržanim delom dobička konec letošnjega leta dosegel skoraj 500 milijonov tolarjev. Vse več njenih varčevalcev uporablja elektronski način poslovanja prek e-lona, zato v Hranilnici Lon načrtujejo okrepitev zmogljivosti informacijskega sistema. Končujejo tudi prenos žiro računov v transakcijske račune samostojnih podjetnikov, v drugi polovici leta pa bodo transakcijske račune začeli odpirati tudi za fizične osebe. Med letošnje novosti spada tudi projekt izdaje svoje mednarodne BA Maestro debetne kartice, ki bo dopolnila že obstoječo kartico hranilni- ce Eurocard MasterCard, do konca leta pa bodo razširili tudi mrežo svojih poslovalnic. Že jeseni bodo odprli novo poslovno enoto v Novem mestu ter zaokrožili regionalno pokritost ter prisotnost v vseh pomembnejših slovenskih regijah. "Poslovni šestmesečni podatki in realizirani dobiček skoraj 60 milijonov tolarjev nam zagotavljajo primerno osnovo za uspešno poslovanje, rast hranilnice in širjenje tako po obsegu opravljenih poslov kot tudi regionalno," je dejal Erzar. Renata Škrjanc Zamenjava obrabljenih bankovcev Ljubljana - Banka Slovenije je zaradi zamenjave obrabljenih bankovcev ponatisnila bankovec za 5.000 tolarjev in ga včeraj preko bank dala v obtok. Novi bankovec za pet tisoč tolarjev se od bankovcev, ki so že v obtoku nekoliko razlikuje, in sicer: na sprednji strani ima hologram v obliki slikarske palete, v katerem so stilizirani cvetovi ter številke "5000" v spreminjajočih se barvah (namesto svetleče folije), na hrbtni strani je novim bankovcem dodana varnostna kovinska nitka z mikrotekstom, ki je vpletena ob levem robu bankovca, datum izdaje bankovca je "15. januar 2002", na bankovcu sta faksimili podpisov guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija in člana Sveta Banke Slovenije prof. dr. Leona Repovža. Bankovci prejšnjih izdaj tudi po izdaji novih še naprej ostajajo zakonito plačilno sredstvo. R. Š. Aktiva Invest s štirimi družbami Ljubljana - Minuli teden so delničarji pidov, ki so v lasti Aktive Group, d.o.o., njen lastnik je podjetnik Darko Horvat, na skupščini potrdili pripojitev finančne družbe Aktiva Avant, Avant Holdinga, Certi-us Holdinga in Aktive Fin k Aktivi Invest, ki bo po pripojitvi imela svoje deleže v okoli 150 podjetjih, malih delničarjev pa bo po novem kar 73 tisoč. Pripojitev naj bi omogočila učinkovitejše upravljanje naložb, zmanjšanje stroškov poslovanja in povečanje konkurenčnosti družbe. Aktiva Group je v omenjenih družbah večinski ali največji lastnik, večinski delež pa bo imela tudi v Aktivi Invest. Uspešna pripojitev štirih družb in uspešno poslovanje Aktive Invest naj bi vplivala na ceno pidovskih delnic. Aktiva Group je kupila tudi 13,5-odstotni delež v srbski farmacevtski družbi Hemofarm, jeseni pa naj bi končala prevzem izraelskega holdinga IDB. R. Š. Posojila za malo gospodarstvo Kranj - Gorenjska banka je podpisala pogodbo z Javnim skladom RS za razvoj malega gospodarstva, ki je konec junija v Uradnem listu objavil pogoje za dolgoročne kredite malih in srednje velikih podjetij, pogoji pa so objavljeni tudi na internetu. V Gorenjski banki lahko mala in srednje velika podjetja najamejo dolgoročno posojilo po ugodnejši obrestni meri T+1% letno, stroški odobritve in zavarovanja pa so v skladu s tarifo nadomestil za storitve omenjene banke. Podjetja morajo pri vlogi za posojilo Sklada RS za__ razvoj malega gospodarstva predložiti tudi pozitiven sklep banke o odobritvi posojila. Banka bo presojala skladnost vlog z razpisnimi pogoji in s splošnimi pogoji njenih pravilnikov ter navodil. R. Š. Pregled borznega dogajanja Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je tudi ta $j potekalo povsem skladno z letnim časom. Prometa je bilo malo, m delnic pa se še naprej na istih nivojih. Je pa to čas, ko pri mnogih i niških družbah potekajo skupščine delničarjev, na katerih ti odlotM nekaterih pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje dtfm Veliko prahu v zadnjih dneh vzdigujejo prevzemne aktivnosti Peruti Ptuj. Perutnina, ki sicer dosega zelo dobre poslovne rezultate in j1 zadnjih letih razširila svoje poslovanje tudi na področje izven Slo^ je, si bo v kratkem pripojila Kmetijski Kombinat Ptuj in ljubljanskoj1 meso. Pogodbe o pripojitvi so v minulem tednu uprave omenjenih M Že podpisale, končno besedo pa bodo imeli delničarji in urad za Hfl vo kunkurence. Pripojitev bo Perutnina izpeljala z izdajo novih di\ ki jih bodo dobili delničarji KK Ptuj in Jate mesa. Prav menp razmerje pa je tisto, ki je sprožilo v javnosti največ negodovanja- " rutnina je za delnico Jate pripravljena zamenjati 6 svojih delnic K K Ptuj pa je menjalno razmerje 3,2 delnici Kombinata za eno «' co Perutnine. Glede na trenutne tržne cene omenjenih delnic je raz"1' je dejansko postavljeno v korist Perutnine in s tem njenih delnic^!' vendar v škodo delničarjev Jate mesa in Kmetijskega Kornbim Posledično sta delnici Jate in Kmetijskega Kombianta Ptuj, ki Zfl ^ liko od Perutnine kotirata na Ljubljanski borzi, precej padli. Nina Pulko, Ilirika borznoposredniška hiša I Nina.Pulko® Ilirik Spremembe obdavčevanja Ljubljana - Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN)je' sprejet pred tremi leti in ureja obdavčevanje prometa nepremični^ primerih, ko takšen promet ni obdavčen z davkom na dodano vredni Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dano vrednost, ki ga je vlada Republike Slovenije že posredoval tretjo obravnavo. Predlagana sprememba 4. člena na novo posta* razmejitev prometa z nepremičninami, od katerega je treba obrača11 ti davek na promet nepremičnin v primerjavi s prometom, od kate^ se obračuna DDV. Dosedanje izvajanje zakona je pokazalo, da do? vorjena prodajna cena nepremičnine pogosto odstopa od njene tP vrednosti, zavezanci pa tako skušajo zmanjševati svojo davčno obv'c' nost na promet nepremičnin. Z namenom, da bi bil odmerni poSOTj čim bolj učinkovit, se spreminja tudi del zakona, ki daje poobla*11* davčnemu organu. Desetletni spor končan s poravnavo Člani zveze potrošnikov Slovenije, ki so pred letom 1993 najeli dolgoročni stanovanjski kredit pri SKB banki, bodo del preveč plačanih obresti dobili nazaj- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM SNAŽILKA SNAŽILKA; d. č. 12 mes.; do 16.07.02; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA, SELIŠKA C. 3, BLED MIZAR MONTER MONTAŽNIH GRADENJ; d. č. 12 mes.; slov. j. -gov. in pis.; kat. B; do 18.07.02; MLINAR TEAM D.O.O., GORE-NJESAVSKAC. 15, KRANJ ORODJAR ORODJAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. tek.; do 16.07.02; SAVA TIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ FINOMEHANIK IZDELOVANJE STEKEL ZA OČALA; ned. č.; do 18.07.02; AUANČIČ IVAN S.P, RUPA 23B, KRANJ ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER; d. č. 3 mes.; do 16.07.02; ELKOTERM D. O.O., BREZJE 70, BREZJE SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - BANDAŽER; d. č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 18.07.02; MLINAR TEAM D.O.O., GORENJE-SAVSKAC. 15, KRANJ SLIKOPLESKAR - FASADER, POMOŽNI SLIKOPLESKAR; d. č. 3 mes.; 3 I. del. izk.; do 10.08.02; FERLAN TOMAŽ S.P., OB JEZU 6, GORENJA VAS STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; kat. B; do 19.07.02; BAUIMEX D.O.O., POT V PU-ŠKARNO 11, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; d. č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; delo z baza- mi podatkov - osn.; kat. B; do 19.07.02; BRCE TADEJ S.P, C. JAKA PLATIŠE 11, KRANJ VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; tečaj za voznike viličarjev; kat. B,C,E; do 16.07.02; SUROVINA D.D. MARIBOR, ENOTA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 4, KRANJ VOZNIK TOVORNJAKA; ned. č.; kat. C; izpit ADR; do 19.07.02; EKOL D.O.O., DVORJE 98, CERKLJE PRODAJALEC PRODAJALKA V TRGOVINI Z ŽIVILI; ned. č.; 20 ur/teden; kat. B; do 20.07.02; ŠMIT MIRAN S.P, BREG 26, ŽIROVNICA KUHAR KUHAR; d. č. 1 mes.; 2 I. del. izk.; 4 ur/teden; slov. j. -gov.; do 19.07.02; JANC ALOJZ S.P,MESARIJA, POTOTMAR-JA NOVAKA 8, JESENICE; št. del. mest: 2 NATAKAR NATAKAR; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. -gov.; urej. besedil - osn., delo z bazami podatkov - osn.; tečaj hig. minimuma, tečaj iz varstva pri delu; kat. B; do 19.07.02; JANC ALOJZ S.P,MESARIJA, POT OTMARJA NOVAKA 8, JESENICE STROJNI TEHNIK TEHNIK VZDRŽEVANJA; d. č. 3 mes.; do 16.07.02; SAVA TIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ STROJNI TEHNIK; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 16.07.02; CMC-SYSTEM D.O.O., ALPSKA 43, LESCE ELEKTROTEHNIK SERVISIRANJE TEHTNIC IN UTEŽI; d. č. 12 mes.; angl. j. -gov. in pis.; delo z bazami podatkov-osn.; kat. B; do 22.07.02; MERITVE PG D.O.O. 2, GOLNIK ZALOG ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK; d. č. 3 mes.; do 19.07.02; SAVA TIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ZAVAR. ZASTOPNIK ZA SKLEPANJE OSEBNIH ZAVAROVANJ; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov.; poskus, delo 3 mes., nekaznovanost, prošnje poslati na Celovško c. 206, Ljubljana, lahko druga smer V. st. izobrazbe; do 19.07.02; SLOVENICA ZAVAROVALNIŠKA HIŠA D.D., LJUBLJANA, PODRUŽNICA KRANJ, KOROŠKA C. 2, KRANJ INŽ. STROJNIŠTVA ORGANIZATOR NABAVE NA TUJEM TRGU; d. č. 12 mes.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. -gov. in pis.; kat. B; do 16.07.02; KLADIVAR ŽIRI D.D., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRI INŽ. GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA; ned. č.; 5 I. del. izk.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; izpit kat. B; do 16.07.02; GRADBINEC GIP D.O.O., POLICA 25, NAKLO UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ V OPB; d. č. 12 mes.; do 16.07.02; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA, BLED, SEU-ŠKAC. 3, BLED PREDMETNI UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA; d. č. 12 mes.; do 16.07.02; OŠ PROF DR. JOSIPA PLEMLJA, SEUŠKA C. 3, BLED Kranj - Gre za stanovanjska posojila, za katere je SKB banka, podobno kot vse druge, konec osemdesetih let zaradi visoke inflacije začela obračunavati tudi "ubijalske" revalorizacijske obresti. Številni posojilojemalci so se zatekli po pravno zaščito k zvezi potrošnikov Slovenije, ki je v letu 1991 dosegla, da se je veliko spornih stanovanjskih kreditov, vključno z depoziti, z SKB banke preneslo na republiški stanovanjski sklad, kjer so bili pogoji odplačevanja ugodnejši. Sklad pa seveda ni mogel rešiti vseh posojilojemalcev. Za tiste, ki so ostali "na suhem" ali niso uspeli predčasno poplačati dragih posojil, j e /v''' potrošnikov vodila boj proti SKB banki na sodi' Spor, kije pomenil začetek uveljavljanja varstva f trošnikov na bančnem področju, je trajal več kot" set let in šele novo vodstvo SKB banke je našlo y sluh za sporazumno rešitev spornih razmerij. Z>m potrošnikov Slovenije in SKB banka sta se pred m bližno mesecem dni poravnali. Kot pravi Mjfl Babnik iz zveze potrošnikov, je na podlagi spora ma zveza umaknila tožbe proti SKB banki na so€ ču, banka pa je pristala na plačilo odškodnine. ^ na odškodnine posameznim posojilojemalcem/ računana glede na višino posojila. H. J. MESTNA OBČINA KRANJ ŽUPAN Slovenski trg 1, 4000 Kranj Tel. 04/237-31-97, fax 04/237-31-98 Številka: 453/02-1/01 Datum: 08. julij 2002 OKLIC O JAVNI DRAŽBI Na podlagi 46. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/19^ 20/1980 in 36/1990 ter Uradni list RS 4/1991), po 2. odstavku 36. člena Odloka o uredi** cestnega prometa v Mestni občini Kranj (URL RS, št. 2/2001 in 79/2001) in na podlagi 19. člen Pravilnika o odvozu nepravilno parkiranih, pokvarjenih, poškodovanih ali zapuščenih vozil (URL fw št. 87/2001) odreja Mestna občina Kranj, župan, javno dražbo zapuščenih in nepravilno parkiral vozil (v nadaljevanju: dražbeni predmeti). . Javna dražba za vozila pod točko 1. do 13. bo v sredo, 17. julija 2002, ob 16. uri na ograjene parkirišču ob glavni cesti od Creine, d.d., Ul. Mirka Vadnova 8, Kranj, levo od vhoda v podje*J Alpetour, d.d., na istem naslovu. cenilna vredno** 10.000,00 si 10.000,00 si 10.000,00 si 10.000,00 s j 10.000,00 S' 10.000,00 ™!i 10.000,00 10.000,00 10.000,00 10.000,00 10.000,00 10.000,00 10.000,00 Zap. št. št. kosov opis dražbenih predmetov 1. 1 osebni avto Cimos AX 11RE (ni vozen) 2. 1 osebni avto Alfa Romeo alfa 33 (ni vozen) 3. 1 osebni avto Zastava Jugo 45 Koral (ni vozen) 4. 1 osebni avto Zastava Jugo 45 Koral (ni vozen) 5. 1 osebni avto Opel Ornega (ni vozen) 6. 1 osebni avto Renault R 18 (ni vozen) 7. 1 osebni avto Zastava Jugo 45 (ni vozen) 8. 1 osebni avto Zastava Jugo 55 (ni vozen) 9. 1 osebni avto Ford-D Fiesta L (ni vozen) 10. 1 osebni avto Fiat Uno (ni vozen) 11. 1 osebni avto Zastava Jugo 45 Koral (ni vozen) 12. 1 osebni avto Zastava Lada Samara 1500 (ni vozen) 13. 1 osebni avto Zastava Jugo 45 Koral (ni vozen) si sit sij si si sij sit Ogled dražbenih predmetov je mogoč istega dne na istem kraju od 15. do 16. ure. Kupec mora kupnino za dražbene predmete plačati takoj, ter prevzeti stvari po končani javni Pred začetkom dražbe bo dražitelj prisotne seznanil z ostalimi pogoji dražbe. Stvari se bodo prodale po načelu "VIDENO - KUPLJENO". nj, Za morebitne informacije lahko pokličete po telefonu št. 04/2373-210, Mestna občina K Oddelek mestne inšpekcije. Mohor Bogataj, univ. dipl ŽUPAN dražb1' Ugodno financiranje nakupa vozil, opreme in nepremičnin« BKS-leasing d.o.o. Informacije: 01/3000 920 Torek, 16. julija 2002__PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si____gorenjski glas • 15. stran Prilagodljivost, kakovost in ugodne cene Podjetje AKA PCB spada na področju tiskanih vezij med najuspešnejša podjetja v Sloveniji. Nedavno so prejeli certifikata kakovosti in ekologije ter proizvodnjo opremili z najsodobnejšim sitotiskarskim strojem. Lesce - V leškem podjetju AKA PCB, d. o. o., veliko pozornost namenjajo strojni opremi, ki je v celoti računalniško vodena. Najnovejša pridobitev je japonski sitotiskarski stroj za natančno tiskanje, taka stroja sta v Evropi le še dva. Prednosti stroja so: njegova zmogljivost, hitrost nastavitve, ponovljivost oziroma natančnost je 2 mikrona. AKA je družinsko podjetje s skoraj štiridesetletno tradicijo. Vesna in Andrej Čufer sta se najprej ukvarjala s sitotiskom, pred četrt stoletja pa sta proizvodnjo preusmerila v izdelavo tiskanih vezij in se specializirala na izdelavo enostranskih tiskanih vezij. Pred sedmimi leti sta v Lescah zgradila novo proizvodno-poslovno stavbo, ki kljub svojim 1400 kvadratnim metrom ne zadošča več potrebam proizvodnje. "Veliko novih zamisli imamo, Vendar se moramo pri njihovi uresničitvi tudi zaradi prostorskih zmogljivosti nekoliko omejiti. Širitev na prostoru, kjer smo sedaj, ni mogoča, zato o novogradnji zaenkrat ne premišljujemo. Naša proizvodnja je specifična in zahteva zelo veliko strojne opreme," je dejal Čufer, ki ima v podjetju svetniško funkcijo, direktorica je žena Vesna, podjetje pa prevzema sin Gregor. Lani so s svojimi vezji opremili 3 milijone nemških vozil različnih proizvajalcev, tiskana vezja pa izdelujejo tudi za televizorje, telefone, daljinske upravljalnike in še za nekatere druge proizvode. Neposrednega izvoza imajo okoli 35 odstotkov, skupaj s posrednim pa na tuje trge izvozijo več kot 70 odstotkov svojih izdelkov. "Pri neposrednem, direktnem, izvozu naj bi letos presegli 40 odstotkov. Po dopustu bomo začeli delati za hrvaško podjetje, ki je v nemški lasti, delamo tudi za Južno Korejo. Dobro sodelujemo z večjimi podjetji, kajti v sedanjih negotovih časih se ni modro vezati le na enega," je pojasnil Čufer. V podjetju AKA je zaposlenih 30 delavcev, dobrih 40 odstotkov z visokošolsko izobrazbo. Poleg strokovnosti skrbijo tudi za posodabljanje strojne opreme, slednjemu letno namenijo od 15 do 20 odstotkov sredstev. AKA spada med srednje velika podjetja, po prometu se uvršča med večja podjetja za proizvodnjo tiskanih vezij v Sloveniji. Letna rast je okoli 15-odstotna, letno pa izdelajo več kot 50.000 kvadratnih metrov tiskanih vezij. Obratovalni čas po meri zaposlenih Ljubljana - Državni zbor je odločanje o spremembah zakona o trgovini, ki vsebujejo tudi odločanje o obratovalnem času prodajaln, Prenesel na čas po počitnicah. Sindikat delavcev v trgovini se je strinjal s temeljnimi izhodišči predloga, ki ga je vlada že sprejela, 0 njem pa mora odločati še državni zbor. Po sklepu Ustavnega sodišča RS se z 28. julijem letos razveljavi 17. *'en zakona o trgovini, ki ureja obratovalni čas v prodajalnah. Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo predlog omenjenega zakona, ki v celoti ureja obratovalni čas trgovskih prodajaln in naj bi bil nekakšen *°mpromis med stališči sindikatov trgovinske dejavnosti in Gospodarske zbornice Slovenije. Po omenjenem predlogu obratovalni čas °-°loči trgovec v skladu s potrebami potrošnikov, številom zaposlenih j'Prodajalni, predlog pa vsebuje tudi nekatere omejitve: prodajalna ar>ko obratuje največ šest dni v tednu, sedmi dan le izjemoma, ko je ^otena preskrba npr. lekarne, bencinske črpalke, prodajalne v bol- •šnicah..., ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih ter v nočnem asu pa sme prodajalna obratovati le, če je mogoče izvesti ustrezno Razporeditev polnega delovnega časa zaposlenih in če ima trgovec lzPol njene vse delovno-pravne obveznosti. , Prehodna določba zakona naj bi trgovcem omogočala postopni pre-°d na novo ureditev do 1. januarja 2003. Predstavniki trgovskega ' ndikata so bili pripravljeni sprejeti sedmi dan za trgovine v bol-s Snicah, za lekarne in prodajalne v mestnem središču, ne strinjajo pa e' da bi si trgovci lahko sedmi dan pridobili z dodatnim zaposlova-»I m. Po 28. juliju bo tako nastala pravna praznina na tem področju, S]3111 združenja za trgovino, ki deluje pri Gospodarski zbornici ovenije, pa so zavrnili predlog novele zakona in pripravili nov kom-ornisni predlog, saj menijo, da bi morali pri oblikovanju obratovalni fa ^asa sodclovati tudi zaposleni v posameznih družbah, obratoval- Čufer pravi, da je zadnja leta opaziti padanje evropskega trga na področju elektronike, ker proizvajalci s svojimi proizvodnimi stroški ne morejo več slediti gibanjem na trgu, čedalje bolj prednjači azijski trg, kamor se seli tudi proizvodnja. "Kriza se pozna tudi v Evropi in danes uspevajo le podjetja, ki so prilagodljiva, zanesljiva, imajo kratke dobavne roke, ugodne cene in dobro kakovost. Če temu ne slediš, so možnosti na evropskem trgu zelo majhne," meni Čufer. Njihova vrsta proizvodnje je zaradi uporabe kemikalij lahko okolju neprijazna, zato v podjetju AKA veliko pozornost in precejšnja sredstva namenjajo ekologiji in čistilnim napravam. Pred dvema letoma so proizvodnjo opremili z novo čistilno napravo, kije stala dobrih 135.000 evrov, pridobili pa so tudi certifikat kakovosti ISO 9001/2000 in okoljski certifikat 14001. Čufer pravi, da brez teh certifikatov za tuja podjetja ne moreš delati, saj moraš za dobro poslovanje skrbeti tudi za čisto proizvodnjo in za urejeno delovno okolje. Podjetje AKA je pred dvema letoma in letos pre- Andrej Čufer jelo tudi priznanje za najbolj urejeno malo in srednje veliko podjetje, ki ga podeljujeta Gospodarska zbornica Slovenije in slovenska Turistična /veza. O naklonjenosti in spodbujanju podjetništva na gorenjskem pa Čufer nima najboljšega mnenja, saj pravi, da je več kot spodbud, polen, ki jih ambiciozni podjetniki dobijo pod noge. Uspele obrtniške letne igre Škofja Loka - .Škofjeloška Območna obrtna zbornica je tudi letos pripravila športne igre obrtnikov Slovenije. Za organizacijo je poskrbela petič, na poletnem srečanju pa so gostili že pettisočega obrtnika športnika. Loški klicar je sodelujočim predstavil program, pozdravila sta jih predsednik škofjeloške OOZ Milan Hafner in škofjeloški župan Igor Draksler, igre pa je odprl zdaj že bivši predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. Gostom so razkazali poštarski muzej v starološkem gradu, udeleženci prireditve pa so si ogledali tudi škofjeloški grad, kjer so prisluhnili oktetu Ceh. V vročem vremenu so se športniki pomerili v desetih moških in šestih ženskih športnih panogah, v katerih je sodelovalo 990 športnikov obrtnikov ali pri njih zaposlenih delavcev iz 38 območnih obrtnih zbornic. Posebej vroče je bilo ob vlečenju vrvi, kjer so prvič v tej panogi slavili obrtniki iz Krškega. Navdušil je tudi finalni dvoboj v moškem tenisu, kjer sta zmagala udeleženca iz Slovenj Gradca, najbolje pa so se odrezali koroški in štajerski obrtniki. R. Š. JARC CEMENTNI IZDELKI Medvode tel.: 01361-7936 Betonski TLAKOVCI Renata Škrjane, foto: R. Š., arhiv AKA PCB Kritično o davčni zakonodaji Kranj - Novoizvoljeni 21-članski upravni odbor Obrtne zbornice Slovenije (OZS) je na svoji prvi seji za podpredsednika imenoval Antona Kampuša iz Gornje Radgone in Marjana Ciperla iz Kranja. Miha Grah, bivši predsednik OZS, je predstavnik obrtne zbornice v Ekonomsko socialnem svetu, v prihodnje pa bo to delo funkcijo prevzel sedanji predsednik OZS Miroslav Klun. Predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek je postal član meddržavne komisije RS in Bavarske. Član skupščine Evropskega zduženja za obrt, mala in srednja podjetja UEAPMB bo generalni sekretar obrtne zbornice, razpis za to funkcijo bodo ponovili. Upravni odbor OZS je na svoji seji med drugim govoril tudi o novi davčni zakonodaji, predvsem o spremembah, ki jih prinašajo zakon o dohodnini, zakon o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb in novele zakona o DDV. Člani omenjenega odbora so menili, da je glavni namen priprav ljalca tega svežnja zakonov povečati davčno osnovo zavezancev in pobrati več dajatev, namesto da bi bila davčna zakonodaja spodbujevalec gospodarskega razvoja. R. Š. n> čas t Je po njihove mnenju strokovno in ne politično vprašanje, obra-alni Čas pa naj bi bil urejen tudi po meri zaposlenih. R. Š. BANKA "S INFORMIRA Kdo jamči za vaše prihranke / hranilne vloge in kdaj? Skladno z Zakonom o bančništvu* smejo v Sloveniji bančne storitve opravljati (hkrati sprejemati depozite in dajati posojila) le tiste banke in hranilnice, ki so za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije, in tiste podružnice tujih bank, ki so pridobile dovođenje Banke Slovenije za ustanovitev. Tako dovoljenje ima trenutno 20 bank, dve hranilnici in ena podružnica tuje banke. Nosilke dovoljenja se izkažejo s takole tablo oz. nalepko temno zelene barve: Po zakonu o bančništvu so banke, hranilnice, ki so za poslovanje pridobile dovoljenje Banke Slovenije, in podružnice tujih bank, katerih sistem zajamčenih vlog v državi sedeža te tuje banke-matere za podružnico v Republiki Sloveniji pravno ali dejansko ni ustrezen, vključene v jamstveno shemo za zavarovanje depozitov. Podružnica tuje banke v Sloveniji je vključena v slovensko jamstveno shemo. Jamstvena shema varčevalcem jamči izplačilo depozitov v primeru stečaja banke ali hranilnice, vključene v jamstveno shemo. Po zakonu se kot depozit/vloga enega varčevalca šteje skupno stanje vseh vpoglednih, vezanih vlog, stanja na žiro računu, imenskih vrednostnih papirjev v tolarjih in devizah. Po zakonu je zajamčeno izplačilo v višini 4.200.000 SIT po stanju na dan začetka stečaja nad banko, hranilnico ali podružnico tuje banke, ki je vključena v sistem jamstva za vloge. Vloge na prinosnika niso vključene v jamstvo. Banke, hranilnice in podružnice tujih bank morajo v vseh prostorih, v katerih poslujejo s strankami, na vidnem mestu in na razumljiv način objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge. Kako je z jamstvom za vloge v hranilno-kreditnih službah? Do 20. februarja 2004, ko poteče prehodno obdobje za prilagajanje hranilno-kreditnih služb (HKS) določilom Zakona o bančništvu, smejo brez dovoljenja Banke Slovenije bančne posle opravljati tudi HKS. Do prilagoditve zakonskim pogojem HKS niso banke in niso hranilnice, četudi imajo eno od obeh poimenovanj v svojem imenu. Po 20.2.2004 bodo bančne posle smele opravljati le HKS, ki bodo pred tem pridobile dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje, in kot dokazilo na vidnem mestu imele tablo oz. nalepko Banke Slovenije. HKS v prehodnem obdobju niso vključene v jamstveno shemo. Do pridobitve dovoljenja Banke Slovenije za poslovanje svojim komitentom izplačilo vlog jamčijo s svojim premoženjem in premoženjem svojih ustanoviteljev. Lahko pa na podlagi sklenjene garancijske pogodbe HKS pridobijo za vse ali za del zbranih vlog garancijo ene od poslovnih bank z dovoljenjem Banke Slovenije. Višina garancije je predmet pogodbe med HKS in banko, torej jamstvo za zbrane vloge v HKS ni avtomatsko 100%. To pomeni, da banka do višine izdanega jamstva HKS jamči, da bo v primeru stečaja HKS zagotovila sredstva za izplačilo vlog v HKS, vendar le v višini in pod pogoji, ki so določeni v pogodbi o jamstvu med banko in HKS. HKS so dolžne na vidnem mestu objaviti informacijo o jamstvu za vloge v prehodnem obdobju. Bodite pozorni na napis na zeleni nalepki Varčevalcem svetujemo, da skrbno preberejo napis na zeleni nalepki. Jamstvo za izplačilo vlog v primeru stečaja je do SIT 4.200.000 zagotovljeno le v primeru, ko ima banka ali hranilnica zeleno tablo oz. nalepko z napisom DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE BANČNIH STORITEV. Zelena nalepka z napisom »Menjalnica izpolnjuje pogoje za menjalniško poslovanje, Banka Slovenije« ni tista, ki bi vam jamčila izplačilo vaših vlog. Ta le pomeni, da tam lahko prodate ali kupite tuje valute. * Dodatne informacije o jamstveni shemi za vloge v bankah in hranilnicah dobite v Zakonu o bančništvu, Uradni list 7/99 z dne 5.2.1999 in Uradni list 59/01 z dne 19.7.2001, ali v Banki Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, tel. 01 47 19 325, ali pa v bankah in hranilnicah. 561873 Za odpravo posledic ujm 3,5 milijarde tolarjev Državna komisija za dodeljevanje sredstev državne pomoči je pregledala skoraj 50 tisoč vlog, skupno potrjena škoda zaradi suše, pozebe in neurij s točo v letu 2001 znaša 9,1 milijarde tolarjev, država pa bo kmetom izplačala 3,56 milijarde tolarjev pomoči. Ljubljana - Po /uključitvi izvedbe interventnega zakona o državni pomoči kmetijstvu za odpravo posledic lanskih ujm je znano, da bo država prizadetim kmetom skupno poplačala 3,56 milijarde tolarjev ali 38,3 odstotka prijavljene in potrjene škode. Za odpravo posledic suše bo tako država za 22.540 vlog izplačala 2,44 milijarde tolarjev državne pomoči, za 1.062 vlog za odpravo posledic pozebe 757,5 milijona tolarjev in za 2.849 vlog za odpravo posledic neurij s točo 364,2 milijona tolarjev. Slovenska vlada je namreč prejšnji četrtek obravnavala še zadnje delno poročilo o oceni neposredne škode pri pridelavi kmetijskih rastlin zaradi lanske suše, pozebe in neurij s točo za 26.969 nosilcev kmetijskega gospodarstva v višini 4,3 milijarde tolarjev. Tako je potrdila še zadnjo državno pomoč v višini 1,3 milijarde tolarjev za 4.292 nosilcev kmetijskega gospodarstva. Ostale vloge - 23.064 vlog, ki jih je oddalo 22.677 nosilcev kmetijskih gospodarstev - ne izpolnjujejo zakonsko določenih pogojev za dodelitev sredstev državne pomoči, je na novinarski konferenci pojasnila Sonja Bese- ničar - Ahčan, predsednica Komisije za dodeljevanje sredstev državne pomoči. Skupna višina škode, ki so jo prijavili slednji kmetje, pa je bila 714 milijonov tolarjev. Pri 3002 vlogah ni bilo zadoščeno določilu o najmanj hektarju primerljive površine, za 19.675 vlog pa je bilo ugotovljeno, da bi državna pomoč znašala manj kot 30 tisoč tolarjev in zato ni izplačljiva. Polovica vlog neustreznih Državna komisija je z zadnjim dejanjem zaključila delo za 49.515 vlog, ki jih je oddalo 45.256 nosilcev kmetijskih go- 26. srečanje Društva podeželskih žena Blegoš Kmečke žene pregnale slabo vreme Društvo podeželskih žena Blegoš je v nedeljo pri koči na Blegošu pripravilo že 26. srečanje in obeležilo 25-letnico obstoja. Blegoš - Tradicionalno srečanje, ki je že vsa leta odvija tretjo nedeljo v juliju, z izjemo nekaterih srečanj, ki jih je bilo zaradi vremena potrebno prestaviti, privablja Številne obiskovalce. Posebnost teh srečanj je velika izbira domačih slaščic in dobre hrane, za kar so letos poskrbele članice bivšega aktiva kmečkih žena Poljane in Javorje v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Škofja Loka. V začetku prireditve, ki jo je povezovala Vanja Bajd Frelih, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, je vse prisotne pozdravila predsednica Društva podeželskih žena Blegoš Marjeta Kokelj in pohvalila prizadevnost žena. Delovanje DPŽ Blegoš je pohvalil tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj in poudaril njihovo pomembno vlogo pri predstavitvi občine, saj je društvo zelo aktivno in poznano po celi Sloveniji. Tako se lahko pohvalijo, da je naslov Naj kmetica Slovenije ieta 2002 dobila Olga Debeljak, članica DPŽ Blegoš. Lepe želje ob obletnici in dosežkih sta izrekla tudi direktor Območnega kmetijsko-gozdarskega zavoda Jurij Kumer in direktorica Kmctijsko-goz-darskega zavoda Škofja Loka Anica Frelih. "Kmečke žene so s svojo aktivnostjo začele pozimi, med letoma 1975 in 1976. V zimskem času so se udeleževale predavanj, seminarjev, tečaje, pomladi pa je sledila ekskurzija," je začetno delovanje društva opisala Mira Primožič, pobudnica ustanovitve združitve kmečkih žena. Leta 1977 je bilo prvo družabno srečanje na vrhu Blegoša s kratkim kulturnim programom. Za kulturni program na 26. srečanju pa so z glasbo poskrbeli člani družine Buh in Štibelj, s skeče-ma so prisotne nasmejali Jernače-va Micka in njena soigralca, Marija Kavčič pa je prebrala pesem o Blegošu. Udeleženci so si lahko ob odru ogledali mojstrice domače obrti pri prikazovanju tradicionalnih dejavnosti, ki še potekajo na Loškem kot na primer kleklja-nje, vžiganje v les, pletenje košar, izdelovanje suhih šopkov, na ogled pa so bili tudi dražgoški medeni kruhki. Tina Čadež Tržnica v Gorenji vasi in Železnikih Škofja Loka - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vabita v soboto, 20. julija, na prireditev Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki bo med 8. in 12. uro potekala sočasno pred domom Partizana v Gorenji vasi in pred pošto v Železnikih. Predstavljeni bodo naravni izdelki kmetij iz škofjeloškega območja. J.K. spodarstev. Kar 44.256 (89 odstotkov) je bilo vlog za odpravo posledic suše, 4.068 vlog za odpravo posledic neurij s točo in 1.191 vlog za odpravo posledic pozebe. Pri skoraj polovici vlog je bilo ugotovljeno, da niso ustrezno pripravljene, pri 12.886 vlogah pa komisija ni uspela preveriti višine škode in nato določiti višine izplačila. "Marsikatero vlogo bi lahko zavrnili, a smo raje zaprosili vlagatelje za dopolnila. Dodati je treba, daje bil zakon sprejet oktobra, škoda zaradi ujm pa je bila povzročena veliko prej, zato je državna komisija zaupala ocenam občinskih komisij," je pojasnila Beseničarjeva. Zavrnjene vloge sicer predstavljajo le 8 odstotkov skupno ugotovljene in potrjene škode, ki je znašala 9,1 milijarde tolarjev. Z zakonom o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001 so se v naš pravni red prvič prenesle določbe Smernice Evropske skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju 2000/C 28/02, ki veljajo za vse državne pomoči pri pridelavi, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, torej tudi za pomoč kmetovalcem, ki so utrpeli škodo zaradi naravnih nesreč, je poudaril državni sekretar na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo Radovan Tavzes. Tako neugodnih vremenskih razmer ni mogoče šteti za naravno nesrečo, razen če škoda presega 30 odstotkov običajnega hektarskega donosa, na nerazvitih območjih pa 20 odstotkov hektarskega donosa. "Višina sredstev državne pomoči, kot jo opredeljuje zakon, je 30 odstotkov potrjene škode zaradi posledic pozebe ali neurij s točo, in 40 odstotkov potrjene škode zaradi posledic suše. Do 50 odstotkov potrjene škode zaradi posledic suše pa znaša državna pomoč za tiste kmete, ki se izključno ukvarjajo le s kmetijstvom. Takih je bilo 4.959 vlagateljev," je še dejal Tavzes in pojasnil,' da že pripravljajo sistemski zakon o državni pomoči za odpravo posledic ujm. Vlada je sicer ob sprejemu interventnega zakona predvidevala, da bo za odpravo posledic ujm potrebno zagotoviti 5,5 milijarde tolarjev, s katerimi bi poplačali okoli 43 odstotkov potrjene škode. Največje odstopanje med oceno in nazadnje potrjeno škodo je pri suši, kjer je ocena škode znašala 8,1 milijarde tolarjev, dejansko potrjena škoda pa je znašala 5,6 milijarde tolarjev. Simon Šubic Demeter za zdravje narave in človeka Biološko-dinamična metoda kmetovanja zagotavlja pridelavo zdrave hrane in ohranja ravnovesje zemlje. Blagovno znamko Demeter imajo v več kot 50 državah. Blejska Dobrava - Mira Žvan z Gonžove domačije na Blejski Dobravi odločno pravi, da ji še na misel ne pride škropiti sadje in zelenjavo z umetnimi škropivi in gnojiti z umetnimi gnojili. Rada ima zemljo, zato je ne želi zastrupljati, in tisto, kar poje, želi, da je dobro in zdravo. Z možem Antonom prisegata na biodinamično metodo pridelave hrane. Je članica gorenjskega društva Ajda in ena od tridesetih nosilcev blagovne znamke Demeter v Sloveniji. Pred dobrim tednom so se na njeni domačiji srečali člani slovenske družine Demeter in medse povabili tudi Clavdia Casero, dipl. ing. oge., ki je predaval o biološko-dinamičnem sadjarstvu in metodah ugotavljanja resnične kakovosti živil. Na srečanju ni manjkalo tudi okusnih kulinaričnih dobrot, zeliščnega čaja in rož, kakršne so rasle na vrtovih naših babic. Utemeljitelj biološko-dinamič-nega gospodarjenja je doktor Rudolf Steiner, metodo je predstavil že leta 1924. Slovenski začetki biodinamike segajo v leto 1985, biološko-dinamično metodo pridelave zdrave hrane pa je v Slovenijo prinesla Meta Vrhunc, podpredsednica slovenske Zveze društev Ajda - Demeter. Omenjena metoda zagotavlja ekološko ravnotežje, ohranja plodnost tal, pridelki so energetsko bogati, tako kmetovanje je prisotno v več kot 100 državah po svetu, v več kot 50 pa imajo blagovno znamko Demeter, kar pomeni, da so pridelki vključeni v sistem kontrole in imajo certifikat. "Bio-dinamična metoda je zelo dragocena, saj privede zemljo v ravnovesje, z uporabo kemičnih sredstev pa uničimo mikroorganizme Mira Žvan (na fotografiji desno) je bila gostiteljica srečanja članov društva Ajda-Demeter. Meta Vrhunc Odkupne cene mleka že evropske Ljubljana - Gospodarsko interesno združenje mlekarstva Slovenije je v sporočilu za javnost pretekli teden zapisalo, da so slovenske odkupne cene mleka v povprečju višje od evropskih. Zato ocenjujejo, da so zahteve Kmetijsko gozdarske zbornice po povišanju odkupne cene mleka za toliko, kolikor znaša letna stopnja inflacije, nerealne. Razmere na domačem trgu mleka in mlečnih izdelkov ne dopuščajo dodatnih poviševanj odkupnih cen mleka. Presežki mleka in posledično s tem izvoz, ki sedaj dosega povprečno nad 30 odstotkov letne proizvodnje, predstavljajo dodaten pritisk na predelovalce mleka. Po podatkih evropskega mlekarskega združenja se razmere zaostrujejo tudi na evropskih trgih. Šestnajst največjih evropskih mlekarn je že znižalo odkupne cene mleka za dobrih 6 odstotkov. Gospodarsko interesno združenje ugotavlja, da so bile maja odkupne cene za liter mleka v Sloveniji za več kot 1,5 tolarja nad evropskim povprečjem. Odkupne cene za mleko, ki vsebuje 4,2 odstotka tolšče in 3,35 odstotka beljakovin z manj kot 25.000 mikroorganizmov v milimetru in pod 250.000 somatskimi celicami, so primerljive z odkupnimi cenami, kijih v Sloveniji dosega mleko ekstra kakovosti. Za ekstra kakovost mleka s 4,2 odstotka mlečne maščobe in 3,35 odstotka beljakovin morajo mlekarne v Sloveniji plačati kmetijskim pridelovalcem 67,607 tolarjev za liter (29,79 centov -1 EUR = 226,91 tolarjev) ali 29,06 centov oziroma 65,94 tolarjev za kilogram odkupljenega mleka (1 liter = 1,025 kilogramov), kar je višje, kot je bilo maja 2002 povprečje evropskih mlekarn. Evropski kmetje namreč maja leta 2002 v povprečju dobil za liter mleka z enako vsebnostjo tolšče in beljakovin 64,362 tolarjev oziroma 28,36 centov (1 EUR = 226,91 tolarjev). Tako pridelovalci kot predelovalci moramo skrbeti za trajni razvoj in ohranjanje mlekarske panoge, saj bomo le tako lahko oboji preživeli najprej na slovenskem in kasneje tudi na evropskem trgu, je zapisalo združenje. J. K. in plodnost tal. Hrana pridelana z biološko-dinamično metodo ne vsebuje strupov in je nabita z energijo, v hrani pridelani po običajni metodi ob uporabi umetnih škropiv, pa vitalnih energij ni. Po tej metodi se pridela do 80 odstotkov pridelave klasične metode, cene pridelkov pa so upravičeno višje in lahko povem, da naši kmetje večino svojih pridelkov prodajo že doma, kajti ljudje, ki so vsaj malo osveščeni, se zavedajo pomena zdrave hrane pridelane brez uporabe kemije," je pojasnila Vrhunčeva. Pridelovalci, ki delajo po biodi-namični metodi menijo, da nihče, kdor obdeluje zemljo nima pravice, da njeno vrednost kakorkoli zmanjšuje. Po njihovem mnenju moderno kmetijstvo z uporabe kemije plodnost tal uničuje in deluje po načelu doseganja čimvečjih pridelkov pri čimmanjših stroških, kmet pa tako doseže kratkoročno višje dohodke. Posledice so zanemarjanje lastnih obstojnih sort ter vse večja zastrupljenost zemlje in okolja. Biološko-dinamična metoda, ki je razširjena po vsem svetu, pa zavrača uporabo umetnih gnojil in kemičnih sredstev v kmetijstvu, črpa iz globokega razumevanja medsebojnih odvisnosti v naravi in dejstev, ki pogojujejo plodnost tal, zdravje rastlin, živali in človeka. Del metode je delo v skladu s kozmični-mi ritmi, ravnanje po setvenem koledarju, drugi del pa uporaba biološko-dinamičnih preparatov iz zdravilnih zelišč, kravjeka in kremenovega kristala. Slovenski pridelovalci, ki delajo po bio-loško-dinamični metodi, so orga- Ivana Komic nizirani v sedmih društvih Ajda, ki imajo 1400 članov. Najmlajše je gorenjsko, kije bilo ustanovljeno minuli mesec, vodi ga Janez Kepic, v svojih vrstah pa združuje že 130 članov. Ivana Komic, organizacijska sekretarka iniciative Demeter, je povedala, da so Ajde kot družine, kmetije, ki se ukvarjajo z biodinamično pridelavo hrane pa oživljajo stik z naravo in odgovorno ravnajo z zemljo. "Tako pridelana hrana je zdrava, saj ne vsebuje škodljivih kemičnih snovi, označena pa je z blagovno znamko Demeter. Na Gorenjskem sojo sedaj pridobili Andreja in Leopold Kovač iz Kokre, Irena Pi"" tar iz Martinj Vrha, Mihaela Za-lokar iz Zgornjih Gorij ter Mi«"8 in Anton Žvan z Blejske Dobrave. Certifikat za status kmetije v preusmerjanju pa imata Maks Debeljak iz Martinj Vrha i" Stanko Lotrič iz Zgornje Besm-ce," je povedala Komiceva. Blagovno znamko Demeter lahko uporabljajo le pogodbeni partnerji in strogo se preverja ali se o pridelave do predelave dela v skladu s smernicami Demeter zveze, ki zahtevajo opuščanje sintetičnih gnojil in kemičnih sredstev za zaščito rastlin. Obstaja ze več kot 3000 živil z oznako Demeter, ki pomeni, da je hrana pridelana ekološko. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Jorek, 16. julija 2002 TURIZEM / ursa.petemel@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Pridejo z nahrbtnikom za dve, tri noči Sredi dopoldneva je v penzionu povsem mirno, ena sama gostja sedi pod senčnikom na vrtu restavracije, v notranjosti po stopnišču sobarica šumi s sesalnikom. Gostje so po zajtrku zapustili prizorišče in se vrnejo šele zvečer... Bled - Tako je v blejskem penzionu Bledeč, popotniškem hotelu s 70-letno tradicijo. Tu se ustavljajo mladi turisti, pravi popotniki, ki prihajajo od vsepovsod, največ iz prekoocenaskih dežel. Ne pričakujejo klasičnega hotelskega udobja, le posteljo in zjutraj zajtrk, potem pa se odpravijo raziskovat deželo. Vodja penziona Majda Kuralt pravi, da jih zanimajo Bled, Bohinj, glavno mesto, pogosto pa sedejo tudi na vlak in odidejo na slovensko obalo. Tako dva, tri dni, nato pa se odpravijo naprej. Veliko jih je, ki so na poti ze več mesecev. Japonci, Avstralci, Američani, Novozelendci, seveda tudi Evropejci, povečini mladi (povprečna starost je med 23 in 25 leti), študentje, bodoči intelektualci, vplivneži, menedžerji. Mladi navadno nimajo veliko denarja, zato pa tem večjo željo Po doživetjih. Potovanja ne prelagajo na čas, ko bodo dovolj imo-viti, pač pa skušajo potovati kar najbolj poceni. Gibanje za mladinski turizem se je menda začelo že leta 1913 v Nemčiji in pozneje Preraslo v mednarodno organizacijo, ki ima po vsem svetu odprte "vouth hostle", poceni hotele za mlade. Blejski penzion Bledeč s 70-letno tradicijo je bil prvi takšen pri nas, sedaj je zasebni "hos-tel" takšnega tipa tudi v Piranu, tretji nastaja na Metelkovi v Ljubljani. Blejskega je pred dvema letoma za 20 let od Popotni ške zveze Slovenije vzelo v najem blejsko podjetje Mlino, d.o.o.. Pred Štirimi leti je doživel obnovo, tako da lahko mladim gostom ponudi zadovoljiv bivalni standard. Največ je prekooceanskih turistov "Sodimo v višjo kategorijo yo-uth hostlov in smo po anketah med petimi najboljšimi v svetu," pravi vodja penziona Majda Kuralt. "Občasno nas prihajajo tudi ocenjevat in doslej smo se vselej kar dobro odrezali. Pri nas želimo mlademu gostu zagotoviti, da bi bil čim bolj zadovoljen s ponudbo. Ponujamo 13 sob s skupaj 55 posteljami. Najmanjše imajo tri, največje sedem postelj, ponudimo lahko tudi manjši apartma, tako da je gostom na voljo osnovno ali pa malo večje udobje. Za sobo z zajtrkom zaračunamo Majda Kuralt 15 evrov, za malo več udobja 17 evrov, kar velja za člane mednarodne popotniške organizacije, za nečlane je soba dražja za dva evra: 17 za osnovni standard, 19 za dvoposteljno udobje. Ob prenočišču mladim popotnikom ponujamo tudi zajtrk. Postrežejo si ga v samopostrežnem bifeju, tako da se lahko zjutraj najedo za lep del dneva. Naša kuhinja je odprta od 12. do 15. ure in zvečer do 22. ure, tako da imajo na voljo tudi kosilo ali večerjo, vendar se te ponudbe popotniki manj poslužujejo. Ker je penzion odprtega tipa, pa v restavracijo radi prihajajo tudi zunanji gostje. Naša špagetarija se lahko pohvali s testeninami, ki jih pripravimo na 18 načinov." Čeprav je za poletno sezono značilen obisk prekoocenaskih gostov, ki ostanejo povprečno dva ali tri dni, včasih tudi eno samo noč, pa so odprti tudi za domače. Ravno prejšnji teden so gostili skupino otrok teniškega tabora, predtem pa tudi 50 študentov, ki so bili na Bledu na nekem seminarju. Hotelček s 55 posteljami je ravno pravšnji, da jih osebje (redno zaposleni sta le dve, pomagajo si s honorarnim delom študentov) dodobra spozna. Sedem različnih narodov v eni sobi "Najbolj zanimivo je zjutraj pri zajtrku, ko si mladi iz različnih koncev sveta izmenjujejo izkušnje," pravi Majda Kuralt. "Prihajajo iz različnih okolij, a takoj najdejo stik. Včasih se zgodi, da je v sedemposteljni sobi sedem ljudi različnih narodnosti in prav toliko jezikov. No, jaz se z njimi dobro sporazumem v nemščini in Tudi motoristi so turisti j^dnart - Na naših cestah v poletnih dneh srečujemo veliko motoristov, ki prihajajo iz različnih koncev Evrope, vsi pa so navdušeni nad lepotami naših krajev in razočarani nad cestami. olernikam, kdo so najboljši tu-I ,'' ki prihajajo k nam, in kaj jim p0]° P°nudimo, so se v vročih tov nin dneh' ko je naJ,ePše P°" atl z motorjem, pridružili tudi 'koristi. Ti so v zadnjih tednih po naših cestah in v naših krajih Ucn°St' omskovalci, radi pa se rov UJeJ° tudi slovenskih zbo-motoristov, ki te dni potekajo r«iVseJ Sloveniii in tudi na Gorskem. Ijolu0 S0 minul° soboto in nede-na o1010 klub a Sokol Gorenjska Prip rednji Dobravi pri Podnartu s0 gj J sr?čame motoristov, ki 8a 'začinili" s predstavitveno vožnjo po okolici in v nedeljo tudi s tekmovanjem v spretnostni vožnji za državno prvenstvo. Med številnimi domačimi motoristi je na srečanje prišlo tudi nekaj tujih, ki pa so vsi po vrsti poudarjali, daje pri nas lepo (čeprav vroče), da pa jih motijo slabe ceste. Navdušeni so nad lepotami Bleda in Bohinja, za večino pa se je pravi užitek zapeljati prek Vršiča v dolino Soče. Še več motoristov iz različnih koncev Evrope ta konec tedna, od petka do nedelje, pričakujejo na srečanju v Škofji Loki, ki ga pripravlja domači klub Freising Riders. Vilma Stanovnik angleščini. Mladi so dobri gostje: resda nimajo veliko denarja in niso zapravljivi, pač pa si izračunajo svoj popotniški budžet in so v okviru tega pripravljeni trošiti. So sicer živahni mladi ljudje, vendar uglajeni in disciplinirani. Ker ostajajo krajši čas, se jih v našem jama, ki se ukvarjata s takšno ponudbo, da mladim ni treba raziskovati dežele na lastno pest. Bledeč, ki je dobil ime po hribčku, na čigar najvišji točki stoji, je odprt vse leto 24 ur dnevno. V zimskem času je gostov sicer manj, takrat pride več domačih Bledeč, mladinski hotel ob poti na blejski grad. penzionu veliko izmenja. V sezoni imamo od 1000 do 1200 nočitev." Ko smo prejšnji teden obiskali Bledeč, so bili v njem Slovenci, Švedi, Angleži, Američani, Avstralci, Poljaki, Novozelandci, Nizozemci, ta teden je nacionalna sestava najbrž že drugačna. Kratek čas, ko so na Bledu, izkoristijo za ogled tega turističnega kraja, gredo v sosedni Bohinj, obiščejo Ljubljano, obalo, pa tudi sosednji Italijo in Hrvaško, nato jih popotniški nemir spet žene naprej. Z nahrbtniki pridejo v vlaki, avtobusi, tudi na avtoštop, najamejo avtomobile, med popotniki so tudi kolesarji... skratka pisana druščina od vsepovsod, ki potuje na številne različne načine. Nekateri želijo spoznavati okoliške hribe, se spustiti po rekah ali kako drugače aktivno doživeti deželo, ki so jo obiskali. Zato se penzion Bledeč povezuje z dvema agenci- obiskovalcev. Domače in tuje pa tudi pozimi privlači Bled z okoliškimi smučišči, kjer je v pomanjkanju naravnega možna smuka na umetnem snegu, kjer lahko najameš tudi opremo. Športniki pa prihajajo tudi v tem času. Avgusta denimo pričakujejo 20 kolesarjev iz Italije, ki bodo tu prenočevali in s kolesi raziskovali Slovenijo. Junij, julij in avgust so meseci, ko je Bledeč najbolj zaseden in je za ta čas treba sobe predhodno rezervirati. Majda Kuralt uživa, ko pri svojem delu srečuje toliko mladih. Že vrsto let dela v turizmu in je zato vajena poletne mesece preživeli na delu. Ob koncu septembra ali v oktobru pa tudi zanjo napočijo počitnice. Najraje gre v tuje kraje, da se naužije sonca, preden se spet vrne med mlade turiste, ki prihajajo na Bled. Danica Zavrl Žlebir Turizem v starih mestnih jedrih Na Loškem gradu posvetovanje o stanju, problemih in možnostih razvoja turizma v starih mestnih jedrih. Škofja Loka - Namen posvetovanja je bil oris turističnega razvoja v zgodovinskih mestih, neposredna povezanost kulturne dediščine in naravnih vrednost starih mestnih jeder in turizma. Posvetovanje je sodilo v okvir mednarodnega leta eko turizma. Posvet se je v tako razširjeni sestavi, prišlo je prek 30 predstavnikov turističnih zvez oziroma združenj, ki so v največji meri predstavili razvoj in trženje turizma v starih mestnih jedrih. V nagovoru je dr. Marjan Rožic, predsednik Turistične zveze Slovenije, predstavil posvet kot zaključno fazo priprave strategije razvoja turizma pri nas. Peter Vesenjak je predstavil splošne značilnosti turizma v starih mestnih jedrih. Po njegovem mnenju je trend turizma v povečanju pomena čustvenih pričakovanj. Predvsem gre čustva iskati v tradiciji, iskanju korenin, učenju in podobno, kar nam lahko ponudijo ravno stara zgodovinska mesta. "Celotno doživetje je za turista danes razdeljeno na tri dele. Prvi je vsekakor ambient, to so hiše, vodnjaki, infrastruktura in podobno. Drugi del sestavljajo ljudje, ki oblikujejo turistično ponudbo, domačini in tudi gostje. Sistemi upravljanja pa sestavljajo tretji del, to pa v primeru mest predvsem občinske'uprave, ki zagotavljajo razvoj turizma v starih mestnih jedrih," je v izčrpnem nastopu razložil Peter Vesenjak. Svoje poglede na turizem v starih mestnih jedrih so strnili tudi predstavniki Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Župan Idrije Cveto Koder je svoje mesto imenoval kot mesto tehnične in naravoslovne kulture, v katerem veliko vlagajo v prenovo starega mestnega jedra. Dr. Peter Vencelj, ki je predstavljal Kranj, je razložil, da je največji problem dihanja prebivalstva v starih mestnih jedrih s kulturo. "Tako kot je bil pred kratkim urejen Maistrov trg, bomo uredili tudi ostali del Kranj. Predvsem pa ga moramo začeti tržiti kot Prešernovo mesto, tako kot se je Salzburg poistovetil z Mozartom," je zaključil Vencelj. Tudi na Ptuju se srečujejo z enakimi problemi. V. mestu je le en star hotel, sicer pa imajo veliko poletnega dogajanja. Turizem gradijo na kulturni dediščini, zdravniškem turizmu, vinu in ku-linariki. Za Škofjo Loko velja, da je eno najbolj ohranjenih srednjeveških mest, kjer lahko turiste razdelijo v tri skupine: organizirane skupine domačih gostov, posameznike iz bližnje okolice (t.i. zeleni turizem) in enodnevni tuji gosti. Predvsem za slednje si prizadevajo, da bi ostali dalj časa. Boštjan Bogataj "Naj planina s p lan šarijo 2002" - akcija Gorenjskega glasa in Planike Bralke in bralci Gorenjskega glasa izbirajo najbolj priljubljeno planino s planšarijo, letos s predizborom. S poslanim kuponom sodelujete v žrebanju za nagrade Planike in Gorenjskega glasa. Danes objavljamo četrti glasovalni kupon za "NAJ PLANINO S PLANŠARIJO 2002". Glasujete lahko za eno od planin z lestvice po prejetih kuponih do 15. 7. 2002: PUNGRAT 962 KOFCE 421 KOROŠICA 168 PREVALA 108 RIBENSKA PLANINA 94 BLEGOŠ 51 LIPNIŠKA PLANINA 46 V LAZU 49 USKOVNICA 40 LEŠANSKA PLANINA 32 Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na šestih vmesnih žrebanjih od 9. julija do 30. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 tola-žilnih nagrad Gorenjskega glasa. Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 30. julija 2002 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 4. avgusta 2001 na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvr-ščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Na zaključni prireditvi na zmagovalni planini bo za udeležence Planika pripravila posebno presenečenje. Na tretjem žrebanju so imeli srečo: bon PLANIKA 10.000 SIT za nakup pohodne obutve prejme Franci Teran, Glinje 15, Cerklje, tolažilne nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Zvonka Pet-rovčič, Jamnica 1, Logatec, Anton Jane, Mošnje 7, Karmen Dežman, Brezje 53, Irena Vrhunc, Topolje 6, Selca in Danica Berce, Podlub-nik 40. Čestitamo! Nadaljujemo s predstavitvijo planin... Blegoš Planina se razprostira na prostranih pobočjih plečate gore (vrh 1562 m) in pasoča se mlada živi- jo tudi žganci, kislo mleko in še kaj za okrepčilo. Na Blegoš, priljubljen cilj pohodnikov in planincev, so dostopi z vseh strani, največkrat pa je uporabljeno za izhodišče sedlo Črni kal, do koder se lahko pripeljete iz Selške doline ali še bolje iz Poljanske doline iz Poljan, skozi Javorje in Gorenjo Žetino. S sedla do vrha vodi več poti, po severni strani strmejša (dobra ura), po cesti in čez travnata j ugovhodna pobočja ali po cesti in označeni poti do planinskega doma in potem do vrha. V Lazu Pod Debelim vrhom in Ogradi se na široki ravnici na 1560 metrih nadmorske višine razprostira planina v Lazu. Na njej se pasejo krave in koze, v planšariji pa vam ponudijo mleko, kislo mleko, planšarski sir in sirarsko skuto. Planina Laz je dostopna najbližje iz Blata (ena ura in četrt), iz Blata preko planine Jezero (dve uri in četrt) in je izhodišče za vzpon na Debeli vrh (2390 m) ali nadaljevanje poti proti planini Krštenica. Lešanska planina na se rada zadržuje na vrhu. Tam lahko te dni ljubitelji cvetja občudujejo in vonjajo murke. Planša-rije na planini ni, vendar se v bližnjem planinskem domu dobi- Pod vrhom Dobrče na vzhodnem pobočju leži Lešanska planina. Na planšariji, od koder je lep pogled na greben Košute, Grin-tovce, Storžičevo skupino in proti kranjski kotlini, postrežejo z mlekom, kislim mlekom, skuto, ma-sovnekom, žganci in domačim narezkom z zaseko. Na planino se lahko opravite peš z Brezij pri Tržiču ali z nižje Bistriške planine, od koder je le slaba ura hoje. Kupone pošiljajte na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 KRANJ I "NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002" akcija GORENJSKEGA GLASA IN PLANIKE j Glasujem za planino: i Ime in priimek i Naslov HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. do ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 30.7.; Madžarske toplice od 17.8. do 20.8. 2002; Lenti 18.8., Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 22.7 in 12.8. Prevoz: možnost plačila na čeke. AVTOBUSNI PREVOZI AMBROŽIČ, s.p. Gardaland - Aqaland 17.8.; letovanje v Španiji od19.9. do 27.9 tel.: 572-54-27, 031/723-823 AVTO ŠOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 21. do 22. ure večerno rekreacijsko plavanje. Plavalni klub Radovljica med poletnimi počitnicami v dopoldanskem in popoldanskem času organizira začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje. Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel. 04/53 15 770. ara SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svoice. ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se na društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6, tel.: 04/23- 62-610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04/583-62-00 GLASOV KAŽIPOT Prireditve Poletje v Kranju Kranj - Za širjenje kulturnega obzorja in užitka vam letošnje poletje Center mladih v sodelovanju s Klubom študentov Kranj pripravlja poletni festival Poletje v Kranju. Za vse prireditve je ogled brezplačen. V četrtek, 18. julija, ob 18. uri bo v gradu Khislstein otroška predstava "Volk in kozlički" v izvedbi Mini teatra. Kambodža je naslov potopisnega predavanja, ki bo ob 20.30 uri. Predaval bo Andrej Babic. Ob 21. uri bo na Glavnem trgu plesna predstava z naslovom Maksimalne miniature. V petek, 19. julija, se bo 21. uri udeležite Uličnega gledališča. V gradu Khislstein pa bo pravtako ob 21. uri etno koncert - Vruja. V soboto, 20. julija, se bo ob 16. uri pričel ln-line hokej na Glavnem trgu. Prijavite se lahko na Študentskem servisu Cmok. Ob 21. uri se lahko udeležite enega od dveh koncertov. Prvi bo v gradu Khislstein - koncert world music, drugi pa bo na Maistrovem trgu. Nastopila bosta Aleš Hadalin in Joži Ša-lej. 40. Čipkarski dnevi Železniki - V okviru tradicionalnih 40. Čipkarskih dnevov vas organizator TD Železniki vabi na naslednje prireditve: jutri, v sredo, 17. julija, ob 16. uri bo postavitev razstave pok. kljekljarice Minke Demšar v Blagovnem centru Mer-cator; ob 20. uri bo odprtje razstave starih razglednic Železnikov in starih glasbil v Plnadi; ob 21. uri pa si lahko v gledališču pod kozolcem v Plnadi ogledate komedijo "Nisi na vrsti". V četrtek, 18. julija, ob 18. uri bo gledališka predstava za otroke "Janko in Metka", in sicer na dvorišču Muzeja; ob 19.30 uri bo odprtje razstave čipk učenk Čipkarske šole iz Železnikov in Idrije, razstave čipk "Iz babičine skrinje", razstave čipk iz kovinske niti Andraža Debeljaka, razstave čipk natečaja Združenja Slovenskih kljekljaric, slikarske razstave Lojzeta Tarfile in kulinarike v Kulturnem domu. V petek, 19. julija, ob 16. uri bo pred plavžem otroški Živ-žav; ob 19.30 uri bo pravtako pred plavžem koncert skupine Princeps; ob 19.30 uri bo otvoritev razstave kljekljanih oltarnih prtov in masnih plaščev v cerkvi sv. Frančiška in ob 21. uri bo večer podoknic v Egrovem vrtu na Ra-covniku. V soboto, 20. julija, ob 16. uri bo na nogometnem igrišču v Njivicah nogometna tekma ledik oženjeni; ob 18. uri bo predstavitev Kinološkega društva Škofja Loka - Sekcija za Selško dolino v Njivicah; od 18. do 19.30 ure bo na prireditvenem prostoru ob plavžu koncert pihalnega orkestra Al-ples in gostujočih orkestrov; ob 19.30 uri se udeležite odprtja razstave čipk kljekljaric, članic društva s kulturnim programom v galeriji Muzeja; ob 21. uri bo ob plavžu zabavna prireditev z ansamblom California, kurjenje kresa in kovanje žebljev. Za zaključek dneva pa si oglejte ognjemet, ki bo ob 24. uri. V nedeljo, 21. julija, bo ob 10. uri Občni zbor Združenja Slovenskih kljekljaric in vseh, ki imajo radi čipke v Restavraciji Lušina na Češnjici; od 9. do 20. ure bo prodajna razstava čipk v galeriji Muzeja in razstave čipk v Kulturnem domu, cerkvi sv. Frančiška ter Blagovnem centru Mercator; od 14. do 15. ure bo kljekljarski sprevod od Alplesa do plavža; od 10. do 19. ure bo predstavitev starih domačih obrti in obrti slovenskih mojstrov domače obrti in kulinarike na stojnicah pred Muzejem in na dvorišču Muzeja; od 14.30 do 16. urebo na prireditvenem prostoru nastop glasbenih in folklornih skupin; od 15. do 15.30 ure bo tekmovanje kljekljaric in kljekljarjev vseh generacij iz vse Slovenije na prireditvenem prostoru ob plavžu; ob 16. uri bo javna dražba največje čipke; ob 16.30 uri bo razglasitev rezultatov, podelitev priznanj najboljšim kljekljaricam in športnikom; ob 17. uri pa bo na prireditvenem prostoru ob plavžu zabavna prireditev z narodno zabavnim ansamblom Okrogli muzikantje. Prireditve v Bohinju Bohinju - V četrtek, 18. julija, ob 20.30 uri bo v hotelu Zlatorog nastop folklorne skupine. V cerkvi sv. Martina v Srednji vasi bo pravtako ob 20.30 uri koncert klavirskega tria Arcadia. V petek, 19. julija, ob 20.30 uri bo na prireditvenem prostoru v Danici nastop folklorne skupine. V petek, 19., in v soboto, 20. julija, bo v parku ob hotelu Jezero potekal sejem domače in umetnostne obrti. Marjetin sejem Bohinjska Bela - Pred Kulturnim domom na Bohinjski Beli bo v soboto, 20. in v nedeljo, 21. julija, potekal Marjetin sejem.V soboto bo ob 19.30 uri otvoritev razstave ročnih del in kulturni program -zabavni večer z vaškimi godci. Ob 21. uri pa si lahko ogledate igro na prostem Kje je meja, igrajo KUD Rudi Jedretič - Ribno. V nedeljo bo ob 8.30 uri sv. maša: ob 9.30 uri razstava ročnih del in ob 18. uri bo sejem, kjer bodo nastopili otroci OŠ Bohinjska Bela, pevski zbor Gorjanski fantje, zanimivosti Boh. Bela - Janez Zupan, zabavne igre in zabava z ansamblom Bonbon. Med 10. in 17. uro pa si lahko še v ponedeljek ogledate razstavo ročnih del. Indijanski tabor v Suši Suša nad Hotavljami - Zavod Harmonija tudi letos prireja tradicionalni indijanski tabor Pr' Gvvolešnk v Suši, kjer bodo udeleženci v sedmih intenzivnih dneh v času od 12. do 18. avgusta ob vodstvu indijanca Richarda Mansona iz Navaho plemena iz Arizone uživali v indijanskih igrah, se seznanjali z obredi podeljevanja indijanskih imen, zdravilnimi obredi, izdelovali pipe miru, slikali, poslikali telesa, šli na izlet presenečenje.. . Program je primeren tudi za družine z otroki. Dodatne informacije in prijave z vplačilom sprejemata do zasedbe mest Irena, 031/876-958 in Mojmir, 041/566-633. Otroške poletne delavnice Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vas vabi na otroške poletne delavnice, in sicer: do 19. julija -Barvanje kamnov; od 22. do 26. julija - Oblikovanje nakita; od 29. julija do 2. avgusta - Izdelava motivov na prtih - vezenje in od 5. do 9. avgusta - Izdelava cvetlic iz papirja in blaga. Delavnice bodo potekale od 10. do 12. ure. Vsaka se bo zaključila s kvizom Lepo je biti bralec. Prijavite se po tel.: 58-34-201. Piknik v Dvorjah Dvorje - DU Cerklje vabi vse svoje člane na dan upokojencev - piknik, ki bo v soboto, 20. julija, ob 10. uri Pod Jenkovo lipo v Dvorjah. Prireditev bo ob vsakem vremenu, ker bo pod šotorom. Pokaži, kaj znaš Kranj - DU Kranj vabi upokojenke in upokojence, da se prijavijo za nastop na že tradicionalno prireditev Pokaži, kaj znaš, ki bo v soboto, 20. julija, s pričetkom ob 17. uri na vrtu točilnice DU Kranj, Tomšičeva 4. Vabljeni so godci na razna glasbila, pevci, humoristi in imitatorji. Prijavnico dobite v točilnici in izpolnjeno vrnite najkasneje do 17. julija. Družinski pohod Kokrica - TD Kokrica vabi v nedeljo, 21. julija na družinski pohod po Koželjevi poti v Kamniško Bistrico. Ob 13.30 uri se boste zbrali na parkirišču pri trgovini Živila (Kokrica) in se z avtomobili odpeljali do Stahovice. Od tam naprej pa peš do doma v Kamniški Bistrici. Hoje bo za 3 ure. V Logarsko dolino Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet v Logarsko dolino, čez Pavličevo sedlo na Koroško. Izlet bo 30. julija, odhod avtobusa bo ob 6.30 uri iz Preddvora. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa 22. julija ob 9. uri. Po severnem delu Soške fronte Kranj - PD Kranj - Odsek za planinsko hojo in vodnišrvo vabi člane na planinsko turo po severnem delu Soške fronte. Izlet bo v soboto, 27. julija, z odhodom posebnega avtobusa izpred hotela Creina ob 5. uri. Hoje bo za 8 do 9 ur. Prijave, vplačila in dodatne informacije v pisarni društva, Koroška c. 27, tel.: 23-67-850, ponedeljek, torek od 8. do 11. ure ter sreda, četrtek in petek od 13. do 17. ure. Rok za prijave je sreda, 24. julija, do 17. ure. Kopalni izlet v Izolo Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje organizira za člane in druge kopalni izlet v Izolo, ki bo v četrtek, 25. julija, z odhodom ob 7. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stra-žišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva - prijavite se čimprej. Pramaggioro -vrh prijateljstva Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 20. julija na planinski izlet na Pramaggioro v italijanskih Dolomitih. Tura je primerna za vse planince z dobro kondicijo. Hoje bo za približno 8 ur. Prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure, po tel.: 531-55-44. Mangartska ali Belopeška jezera Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira in vodi za svoje člane v sosednjo Italijo na prečudovit planinski izlet. Odhod avtobusa izpred hotela Creina ali Globusa bo v četrtek, 25. julija, ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave sprejemajo vsak ponedeljek, sredo ali petek od 8. do 12. ure ali do zasedenosti avtobusa. Na Slivniško jezero Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi svoje članice in člane na celodnevni izlet na Slivniško jezero. Odhod bo 24. julija, ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Rekreativni pohod Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane in druge na rekreativni pohod, ki bo v četrtek, 18. julija. Zbirališče bo ob 9. uri pred pisarno DU Preddvor, nato pa boste odšli preko Mač, Bašlja, Trstenika in se ustavili v Lovskem domu na Pangerščici. V osrčje Notranjske Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira in vodi v četrtek, 18. julija pohodni izlet v osrčje Notranjske. Izpred hotela Creina se boste ob 6.15 odpeljali s posebnim avtobusom. Prijavite se v društveni pisarni. Na Rdeči rob in Krn Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 20. julija izlet v kraje Soške fronte, na Krn in Rdeči rob. Odhod posebnega mi-niavtobusa bo ob 3.30 uri. Tura je tehnično srednje, kondicijsko pa zelo zahtevna. Za dodatne informacije vam je na voljo Darko Koder, tel.: 23-16-540. Prijavite se pri Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03 in Niko Ugrica, tel.: 041/734-049, do srede, 17. julija. Društvo invalidov Kranj vabi Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranju obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet v Termah Čatež, ki bo v petek, 9. avgusta, za 7 dnevno zdravljenje v Termah Banovci in 10 dnevno letovanje v Rabcu. Hkrati vpisujejo (samo evidenčno) za enodnevni izlet na Grossglockner, ki bo v petek, 23. avgusta. Prijave z vplačilom se sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in torek ter četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433. Letovanje na Lošinju Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest. Triglavski narodni park obvešča Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljeh od 10. do 17. ure. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Osrednja knjižnica Kranj obvešča Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča vse svoje člane in uporabnike, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelek odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, torek od 11. do 19. ure, ob sobotah pa so zaprti. Izposojeva-lišča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposojevališče Cerklje od 15. do 26. julija, izposoje-vališča v Stražišču, Šenčurju in Preddvoru od 22. julija do 2. avgusta in izposojevališče Naklo od 5. do 16. avgusta. Šola hujšanja in zdrave prehrane Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19. uri je v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane. Razstava Lojzeta Kalinška Kranj - Jutri, v sredo, 17. julija, ob 20. uri ste vabljeni v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na otvoritev razstave del avtorja Lojzeta Kalinška. Razstava bo na ogled do 14. avgusta. Triglavska razstava Bled - Triglavska likovna galerija in Občina Bled vabita v soboto, 20. julija, ob 17. uri v avlo Festivalne dvorane na Bledu na otvoritev "Triglavske razstave" likovnih in kiparskih del iz 10. tabora na Pokljuki. Razstavo bosta odprla častna članica DPT gospa Štefka Kučan in župan občine Bled mag. Boris Malej in bo na ogled do 28. julija. Narava Ljubljana - V Foto Tivoli - prodajalna Atrij, Slovenska cesta 58 je na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Narava avtorja Mirka Bijukiča, člana Foto kluba Nova Gorica. Razstavo si lahko ogledate do 22. avgusta. Od blizu in daleč Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita prijatelje fotografije na ogled fotografske razstave z naslovom Od blizu in daleč, kjer svoja dela predstavlja Peter Pokom iz Škofje Loke. Razstava bo na ogled do 24. julija. Razstava del Igorja Banfija Ljubljana - V prostorih Poslovnega centra Mercator na Dunajski 107 v Ljubljani je na ogled razstava del akademslega slikarja Igorja Banfija. Razstava bo odprta do 1. avgusta, vsak dan od 8. do 20. ure. 6. kolonija Iveta Šubica Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja je do 25. avgusta na ogled likovna razstava v okviru 6. kolonije Iveta Šubica. Galerija je ob delovnikih odprta med 9. in 13. uro, ob sobotah in nedeljah pa md 9. in 17. uro. Travniške igrarije Radovljica - Do 31. julija je v Knjižnici A.T. Linharta na ogled razstava likovnih del učencev OŠ Antona Janša iz Radovljice pod mentorstvom Tadeje Resman. Izseljenec Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju. Predavanja Tehnika Transcendentalne meditacije Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM prireja vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11 v Kranju. Učitelj tehnike TM, Rajko Jerama, vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje. jim KPZ Osti jarej Kranj - KPZ Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če bi radi (in lepo) pojete in bi se nam želeli pridružiti, pokličete po tel.: 041 /946-886 - Katja ali 041/647-426 - Aleš, kjer bo-,ste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce. Glasbeno poletje v Bohinju Bohinj - Drugi koncert Glasbenega poletja v Bohinju bo v četrtek, 18. julija, ob 20.30 uri v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Nastopil bo klavirski trio Arcadia -Gorjan Košuta, violina, Miloš Mlej-nik, violončelo in Rainer Gepp. klavir. Predstave Khiselfest 2002 Kranj - V gradu Khislstein bo v četrtek, 18. julija, ob 18. uri na sporedu lutkovna predstava za otroke Volk in kozlički v izvedbi Mini teatra. Martin Krpan Studenec pri Domžalah - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec vas vabi KD Miran JarC Škocjan na premiero gledališke predstave Martin Krpan, ki bo v petek, 19. julija, ob 21. uri ter ponovitvi 20. in 21. julija, ob 21. uriv pokritem Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. GOSTILNA RESLAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje I GALERIJA Avsen,k Gregor s.p. Glasbeni program: (2 O glasbeni večer z ansamblom GAŠPERJI 3QžXQiO glasDeni večer z hišnim ansamblom J0Ž0VC ik^BBini^ltTTlrffl otroško popoldne s čarovnikom Gregom ob 17.30. Začetek prireditev ob 19 uri. Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333-402 Torek, 16. julija 2002 AVTOMOBILIZEM / matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Vzporedni test: Citroen C5 3.0 V6 Exclusive, Citroen C5 Break 2.2 HDi 16V Exclusive Oblikovna in prostorska skladnost Z modelom C5 je francoski Citroen odprl novo poglavje v srednjem avtomobilskem razredu; najprej zato, ker so odpravili besedno poimenovanje s kraticami, in kar je precej bolj pomembno, ker so s C5 zakoličili pomembno oblikovno in tehnično prelomnico. Najprej se je med konkurenco v srednjem razredu vrinila limuzin-ska različica, ki ima tako kot predhodni model xantia na zadku peta vrata namesto prtljažnega pokrova. Na prvi pogled avtomobil sicer ne vzbuja kakšnih posebno čustvenih reakcij, vendar predvsem s svojo višino opozarja, da strehe in dokaj visok rob prtljažnih vrat; ta pod seboj skrivajo 455-litrski prtljažnik, ki sicer ni med najboljšimi dosežki, vseeno pa je sposoben sprejeti kar precej (tudi nekoliko večjih kosov prtlja-ge). Kombijevska različica bi bila na lepotnem tekmovanju kombijev Citroen je s prihodom modela C5 zakoličil pomembno prelomnico v hišni filozoiji in oblikovni usmeritvi. hoče biti drugačen od tekmecev v tej velikostni kategoriji. Med značilnostmi, ki si jih velja zapomniti so tudi velika maska hladilnika s poudarjenim Citroenovim znakom skoraj ovalna linija preko verjetno v samem vrhu, saj ci-tročnu C5 break številni priznavajo, da premore največ oblikovne skadnosti v svojem razredu. Oblikovalci so se resnično zelo potrudili v iskanju ravnovesja med har- TEHNIČNI PODATKI Vozilo:..............................kombi limuzina (kombi), 5 vrat, 5 sedežev Mere:..............d. 4,620 (4755), š. 1,770 (1,770), v. 1,48 (1,515) m Medosna razdalja:...............................................2,600 (2,600) m Prostornina prtljažnika:...............................455/1310 (563/1658) I Motor:...........štirivaljni, bencinski, 24 V (štirivaljni, turbodizelski, 16V) Gibna prostornina:..............................................2946 (2179) cem Moč:.....152 kVV/210 KM pri 6000, (100kW/136 KM pri 4000) v/min Navor:..........................285 Nm pri 3750, (314 Nm pri 2000) v/min Najvišja hitrost:.....................................................240 (198) km/h Pospešek od 0 do 100 km/h:.....................................8,2, (12,5) s Poraba EU norm.:................7,1/9,6/13,9, (5,4/7,1/9,9) 1/100 km Maloprodajna cena:..............................6.463.000 (6.447.000) SIT Zastopnik:................................................Citroen Slovenija, Koper monično podobo in prostorsko uporabnostjo. Ker je C 5 v primerjavi z limuzino pridobil dodatnih 13 centimetrov dolžine inje nekoliko višji od podobnih avtomobilov, je na pogled resnično velik, visoko kotiranje v razredu pa je potrjeno tudi s 4,75-metrsko skupno dolžino. In zato morda niti ni tako presenetljivo, da se C5 break ponaša z največjim razrednim prtljažnikom, ki s 563 litri prostora brez večjih težav pogoltne vso prtljago razvajene družine ali tudi kakšen zahtevnejši kos tovora. Prtljažne prijetnosti se začnejo že z možnostjo ločenega odpiranja samo steklenega dela prtljažnih vrat, kar je pripravno, kadar je iz prtljažnika potrebno vzeti kakšno drobnarijo naloženo na vrhu. Se bolj edinstven pa je ta avtomobil zaradi možnosti uravnavanja višine zadka. V ta namen je v prtljažniku gumb in pritiskom nanj se lahko tudi pri ugasnjenem avtomobilu dvigne ali spusti zadek in omogoča lažje natovarjanje. S tem pa seznam uporabnih rešitev še ni končan, dodati je namreč treba še dvoplastno oblogo dna prtljažnika, ki je na eni strani tekstilna in na drugi gumijasta, kajpak za potrebe prevažanja manj čistih kosov tovora. Po udobju in voznih lastnostih se limuzinski C5 in break ne razlikujeta, preglednost nazaj pa je pri beraku zaradi prisekanega zadka celo boljša. Potniško udobje je seveda nezmotljivo francosko: z mehkobno prijetnim hidro-aktivnim vzmetenjem, razkošno odmerjenimi sedeži in prostorom za noge ter z opremo, ki jo je zlasti v paketu z oznako exclusive spodobno veliko. Pred voznikovimi očmi, ki zaradi višine zgornjega dela pokrova motorja ne vidijo najbolje sprednjega dela avtomobila, je na prvi pogled oblikovno zanimiva armaturna plošča, ki pa nekoliko razo- AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE od 15. julija 2002 vodi PRS -Poslovni register Slovenije, ki ga je doslej vodil Statistični urad Republike Slovenije AJPES posluje na lokaciji (v Šiški nasproti Mercator centra) Cesta v Kleče 12 1000 LJUBLJANA Telefon: 01 583 33 24 Faks: 01 583 33 62 E-pošta: prs.ajpes@sdk.si AJPES bo poslovala za stranke od ponedeljka do Petka, od 8. do 13. ure. Vsi poslovni subjekti po novem Prejmete obrazce prijav za vpis v Poslovni register Slovenije °2iroma obvestila o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnostih ter izpise podatkov iz poslovne- 9a registra na gornjem naslovu. dobrodošli v novi instituciji! LTH Škofja Loka, d.d. Kidričeva 66 4220 Škofja Loka Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: - strojnik urejevalec v pločevinami - 4 delavci Pogoji: triletna šola kovinske smeri ali strojni tehnik starost do 30 let slovensko državljanstvo Delo bo potekalo v dveh ali treh izmenah. - voznik viličarja - 1 delavec Pogoji: končanih 8 razredov osnovne šole tečaj za viličarista starost do 30 let slovensko državljanstvo Pisne prijave pošljite ali oddajte na naslov: LTH Škofja Loka, d.d., Kidričeva 66, 4220 Škofja Loka - kadrovska služba. Rok za prijavo je 8 dni. o 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Radio Cerkno, d.o.o., lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77 Kombijevski različici break številni priznavajo, da je med estetsko najbolj dovršenimi v svojem razredu. čara s premalo domiselnimi merilniki in nekaterimi premalo premišljeno razmeščenimi stikali. Okraski z imitacijo plemenitega lesa so namenjeni vzbujanju občutka prestižnosti, obloge vrat in sedežev so kakovostne in počutje je zaradi precej svetlih tonov prijetno. Nedvomno se avtomobilu, kakršen je C5, dobro poda zmogljiv motor. Tovarna na vrhu bencin- skega dela paleta ponuja 3,0- litrski šestvaljnik z več kot odločnimi 209-konjskimi močmi. Ta motor je sposoben zadovoljiti tudi nadpovprečne vozniške želje, s kombinacijo petstopenjskega ročnega menjalnika (nič ne bi bila odveč tudi varčevalna šesta prestava) pa rad ustreže tudi športnim pospeškom, kar ponazori tudi z rezkim zvokom z izpušne cevi. Druga najmočnejša, vendar dizel- ska možnost je 2,2-litrski turbodi-zel s tehnologijo vbrizga goriva po skupnem vodu. Ta motor, ki razvije 136 konjskih moči in se mu krivulja navora začne strmo dvigati že pri nizkih vrtljajih, je vsestransko prijetne za vožnjo, tako zaradi dobro zadušenega hrupa kot zaradi zmernosti pri porabi plinskega olja, ki je na naši preizkušnji znašala dobrih 8 litrov na 100 kilometrov. Povsem na novo je v tem avtomobilu tudi samodejni menjalnik z možnostjo ročnega elektronsko nadzorovanega pretikanja, ki se zaradi enakomernega pospeševanja dobro poda temu motorju, toda žal je avtomatika samo štiristopenjska. Končen vtis o cilroenu C5 je ne glede na limuzinsko ali kombijev-sko karoserijo označen s pozitivni predznakom. Kadar sta pod motornim pokrovom najmočnejša stroja inje avtomobil založen še z najvišjo stopnjo opreme, se drobne pomanjkljivosti lahko skoraj v celoti razblinijo, vendar pa je potrebno hkrati upoštevati tudi cenovni vzpon, ki seže na zgornji rob razrednih meja. Matjaž Gregorič Renault razvija inovativne varnostne elemente Varnostne vreče tudi zadaj Renault sodi med avtomobilske proizvajalce, ki najbolj zavzeto skrbijo za varnost potnikov v svojih štirikolesnikih. Med novimi tehnološkimi rešitvami so tudi varnostna blazina za preprečevanje zdrsa telesa pod varnostnim pasom in čelne varnostne vreče za potnike na zadnjih sedežih. Renaultovi strokovnjaki so razvili varnostne vreče, ki bi preprečile zdrs telesa pod varnostnim pasom, ki je nameščena v prednjem delu sedala in deluje dvostopenjsko. Pri trku generator najprej napihne kovinski meh, ki peno sedala stisne in telo potnika prižme k sedežu, še preden se začne premikati. Kovinski meh svojo obliko prilagodi medenici, poseben ventil, nameščen pod enoto, pa ves čas ohranja potreben tlak. Tako varnostna vreča potnika varno zadrži v optimalnem položaju glede na varnostni pas in s tem zmanjša nevarnost poškodb trebušne votline in ledvenega dela. Druga inovacija, ki je še v razvojni fazi, je čelna varnostna vreča za potnike na zadnjih sedežih. Razvoj tega varnostnega elemcn- Beivi Kranj 9B.3 MHz Glasbene želje. 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072 Rado HeK-i. do o. Smaijelna 6. 4000 Klanj ta intenzivno poteka že od leta 1999, ko je bila predstavljena kot raziskovalna naloga. Vreča s prostornino 60 litrov, ki je vgrajena v varnostni pas, zmanjšuje obremenitve telesa ob trku in hkrati ščiti glavo, vrat in prsni koš. Poleg tega bo ta varnostna vreča preprečevala, da bi glava otroka udarila ob kolena, glava odraslega potnika pa v naslon sedeža pred njim. Pri Renaultu predvidevajo, da bodo ta varnostni element v prve nove avtomobile začeli vgrajevati že prihodnje leto. Renault se zaenkrat kot edini ponaša s petimi zvezdicami pri čelnem trku Euro-NCAP, ki si jih je prislužila laguna II, hkrati pa ima največjo svetovno zbirko podatkov o avtomobilskih nesrečah, njihovih vzrokih in posledicah. Na podlagi podrobnih analiz, ki jih opravljajo že vse od leta 1954, in številnih preizkusnih trčenj, razvijajo nove pasivne in aktivne varnostne sisteme. M.G., foto: Renault Na kratko - Goodyear eagle F l je pnevmatika, ki sojo vodilna britanska avtomobilistična revija EVO ter nemški reviji Sportauto in AutoBILD na testiranjih s konkurenčnimi pnevmatikami ocenili z najvišjimi ocenami. Posebej se je eagle Fl izkazal pri zaviranju, upravljanju na mokrem in spolzkem vozišču ter v slabših voznih razmerah. - Toyota namerava že letos začeti z uvajanjem vozil z gorivno celico. Sprememba najave iz letošnjega maja, koje bil napovedan začetek prodaje prihodnje leto, se je zgodila zaradi ugodnih rezultatov testiranja sedmih prototipov na Japonskem in v ZDA. Skupaj bo ponujenih 20 izpopolnjenih hibridnih vozil, ki naj bi jih najele vladne in raziskovalne ustanove, na območjih, kjer je zagotovljena oskrba z vodikovim gorivom. Široka uporaba naj bi se kljub temu začela šele po letu 2010. - Volkswagen pola (novi model) je na preskusnem trčenju Euro-NCAP z 28 točkami prepričljivo osvojil štiri zvezdice in prvo mesto v svojem razredu. Rezultate je objavila evropska organizacija za zaščito potrošnikov. Pri Volksvvagnu navajajo, da je odličen rezultat avtomobil dosegel zaradi izjemno toge karoserije (za 33 odstotkov bolj pri prejšnjem polu), ki je lasersko varjena in izdelana iz jekla z visoko trdnostjo. - Renault in Nissan sta v okviru svoje strateške Zveze ustanovila drugo skupno podjetje, ki bo okrepilo sodelovanje obeh proizvajalcev na področju informatike. Podjetje Renault-Nissan Information Services bo imelo sedež v Tokiu in predstavništvo v Parizu, poleg konkretnih storitev na informacijskem področju pa bo pripravljalo tudi priporočila s področja računalniške politike. M.G GORENJSKI GLAS • 20. STRAN ••••••• AVTOMOBILIZEM / matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 16. julija 2002 V New Yorku uradna predstavitev prvega Maybacha Pot na premiero na krovu čezoceanke Koncem DaimlerChrvsIer si je za predstavitev nove luksuzne limuzine najvišjega razreda mavbach omislil prevoz iz Southamptona do New Yorka na krovu prestižne potniške ladje Queen Elisabeth II.. Oživljena avtomobilska znamka se predstavlja v obliki najbolj prestižnega avtomobila z vrhunsko tehnologijo. Čista, varna in zmogljiva Hondina izvenkrmna agregata BF200 in BF225 izpolnjujeta emisijske norme o čistosti izpuha, ki stopijo v veljavo leta 2008 in sta resna alternativa dizelskim zunajkrmnim motorjem. Oba delujeta štiritaktno in imata tehnologijo VTEC, ki jo poznamo iz avtomobilov znamke Honda in tudi Formule 1, s spreminjanjem časov odpiranja ventilov. Ob tem se agregat v obeh zmog-ljivostnih različicah hvali še s spremenljivim sistemom sesanja zraka, ki omogoča večjo učinkovitost tudi v nižjih vrtljajih, večtočkovno vbrizgavanje goriva, programiran vžig, najnižjo raven hrupa in najboljše zmogljivosti med tekmeci. Oba agregata imata 3,5 litra delovne prostornine. Zgradba je šestvaljna z valji v obliki črke V pod kotom 60 stopinj. Motor kot osnova pri- Posebna ugodna ponudba - lepo je živeti s Citroenom C3 - dobava takoj - že od 1.920.000 SIT dalje SAXO 1.1 (klima, servo volan, el. paket, air bag, kovinska barva, 5 vrat) 615.541 SIT + 72 x 26.314 SIT XSARA EXCLUSiVE 110 KM z vso dodatno opremo že za 2.929.000 SIT PICASSO že od 3.279.000 SIT BERLINGO SUN s klimo - 2.967.850 SIT + 300 I goriva C5-že od 4.052.000 SIT JUMPV I. 2001 - 3.110.000 SIT JUMPER I. 2001 - 3.394.000 SIT Avto hiša Kranj Pot za Krajem 38, 4000, Kranj - Labore, tel.: 04/201 59 50 Tudi za vas imamo rešitev Vodovodna 93 l luNjana, p e Kranj haja iz enoprostorca Honda od-yssey, seveda pa je krepko dodelan in prilagojen navtičnim namenom. Meritve zmogljivosti so pokazale, da štiritaktna stroja BF200 in BF225 dosegata enako raven kot dvotaktni stroji z enako močjo. Na razdalji 50 metrov je agregat BF225 potegnil čoln v 7,7 sekunde, dvotaktni stroj pa je bil le za 0,1 sekunde hitrejši, oziroma je bil v cilju 65 centimetrov prej. Ob tem je dvotaktni agregat zaživel šele pri višjih vrtljajih in pri tem povzročal precej več hrupa kot štiritaktni BF225. Slednji se ob tem izkaže s kar 40 odstotkov manjšo porabo goriva. Ob tem pa ne potrebuje olja za bencinsko mešanico kot dvotaktni stroj. Pri slovenskem uvozniku AS Domžale imajo v prodajnem programu obe zmogljivostni različici BF200 in BF225. Prvi stane med 3,8 in 3,93 milijona tolarjev, drugi pa med 3,99 in 4,12 milijona tolarjev glede na dolžino vijaka in opremo, dobavni rok za oba je do 21 dni. Miloš Milač, foto: Honda BOLTEZ Del. čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 04/20 14 050 www.boltez.si BFCoodrich Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Iaborah v Kranju vas caka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Znamka in tip Citroen ZX 1,6 aura Volvo 460 gle Ford Mondeol,6 clx Renault Megane 1,4 RN Fiat Brava 1,4 sx Fiat Bravo 1,4 sx Renault Twingo 1,2 Kia Sephia 1,5 Is VW Passat 1,8 T Vw Lupo 1,0 Honda Civic 1,6 Ford Ka air Letnik-barva 1993 bela 1992 rdeča 1994 modra 1996 srebrna 1996 m.modra 1997 črna 1999 oranžna 1998 rdeča 2000 met.zelena 2000 zelena 1996 redča 2001 rdeča Cena v SIT 540.000,00 599.000,00 780.000,00 990.000,00 1.070.000,00 1.099.000,00 1.160.000,00 1.170.000,00 3.290.000,00 1.390.000,00 1.380.000,00 1.490.000,00 RENAULT www.alpotour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LKGENUA: - G VOZILO /. GARANCIJO -K KLIMA ♦ sv skrvo VU1AN ♦ CZ: CF.NTRALNO ZAKI.llPANJK -Ri RADIO ♦ ES: BLEKTR DVIG STEKEL -AIR: AIRIIAli m Vse za vaS avto na enem mestu: D.D. KRANJ SbRVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil ♦ Vinka vozil » Zavarovanje in registracija vozil ♦ Odkup in prodaja rahljenih vozil »Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil Mavbach 62 (oznaka prve daljše različice) je na krovu luksuzne čezoceanke potoval v posebnem steklenem zabojniku na odprti palubi. Queen Elisabeth II. je iz britanskega Southamptona izplu-la 26. junija in po šestih dneh plovbe v skupni dolžini 3100 milj (541 kilometov) pristala ob enem od pomolov na newyoršem Man-hattnu. Nova luksuzna, kar 6,17 metra dolga limuzina se odlikuje z izjemno prostornostjo, udobjem in ekskluzivnim slogom. Potnikom se bo godilo bolje kot v domačem fotelju; s pristiskom na gumb se bo sedež pomaknil v sedeči položaj, krajšanju časa in informiranju pa sta namenjena barvna zaslona, povezana s TV sprejemnikom in DVD predvajal-nikom. Zmogljiv telekomunika- cijski sistem vključuje tudi mobilni in fiksni telefon. Pod mavbachovim motornim pokrovom se bo tiho in mirno vrtel na novo razviti 5,5-litrski dva-najstvaljnik s 405 kVV/550 KM in orjaškim najvišjim navorom 900 Nm. V prid večjemu udobju in lažji vodljivosti je podvozje opremljeno z zračnim elektronsko uranavanim vzmetenjem. Mavbacha izdelujejo v tovarni v nemškem Sindelfingnu, ki je pravzaprav manufakturna delavnica za sestavo komponent, ki jih dobavljajo druge DaimlerChrvs-lerjeve oziroma Mercedes-Ben-zove tovarne. Za proizvodnjo ekskluzivnih vozil skrbi 330 vrhunskih strokovnjakov, ki zagotavljajo popolno kakovost in skrbijo za uresničevanje želja najzahtevnejših kupcev. Od letošnje jeseni bo manufakturo zapustilo pet mavbachov dnevno, vsak od njih pa bo pravi unikat, sestavljen po individualnih zahtevah bodočih lastnikov, ki jim svetujejo osebni svetovalci; ti med drugim po želji prevzamejo celo vrsto storitev od organizacije obiskov manufakture do načrtovanja rokov servisiranja. Mavbach, eden najbolj prestižnih ali kar najbolj vrhunski avtomobil tukaj in zdaj, torej začenja svojo pot. Menda naj bi dve luksuzni vozili, ki bosta stali krepko preko četrt milijona evrov, letos prišli tudi v Slovenijo; pri zastopniku AC Intercar so ju naročili posebej za znana kupca, ki pa sta uradno še zavita v tančico skrivnosti. Matjaž Gregorič, foto: DaimlerChrvsIer Novi Audi A8 je pripravljen na spopad v luksuznem razredu Limuzina s poudarjeno športnostjo Ingolstadtski Audi, ki mu gre v zadnjih letih avtomobilski posel dobro od rok, ima za letošnjo jesen pripravljeno orožje za nov napad na razred luksuznih avtomobilov. Novi A8, ki bo nasledil nekoliko ostarelo limuzino z enakim imenom, je pripravljen na start, oborožen z najsodobnejšo tehnologijo in s poudarjeno športnostjo. njalnik tiptronic, ki vozniku omogoča tudi elektronsko nadzorovano ročno pretikanje s tipkami na volanu. Pri razvoju novega audija A8 so konstruktorji uporabljali lahke materiale, med katerimi seveda prevladuje aluminij, zato se prihranek pri teži odraža pri vozni dinamiki in lahkotnosti upravljanja. Stalni štirikolesni pogon quattro pri novem A8 ostaja stalnica, na novo pa ima aluminijasto podvozje prilagodljivo zračno vzmetenje z brezstopenjsko nastavitvijo s tremi režimi, od izrazito športne do najbolj udobne vožnje. Seveda je odveč poudarjati, da so pasivni in aktivni varnostni elementi na najvišjem nivoju, poleg tega pa bo v novincu tudi povsem nov sistem za inter-aktvino uporabo avtomobilske in komunikacijske tehnologije. Prejšnjo generacijo audija A8 je tovarna v osmih letih prodala v več kot 100.000 primerkih, kar štejejo za uspeh. Zgodba o uspehu pa naj bi se po tovarniških predvidevanjih in željah nadaljevala tudi z novo admiralsko ladjo, ki se bo (spet) spopadala z mer-cedes-benzom razreda S in BMW - jem serije 7. M.G., foto: Audi Od leta 1994, ko je Audi predstavil prvi A8, ki je bil hkrati tudi prvi serijski avtomobil z aluminijasto karoserijo, je preteklo že veliko vode, zato je bila zamenjava logična, predvsem pa precej pozna, saj je tovarna novinca sprva najavljala že nekoliko prej, oba največja tekmeca BMW in Mecedes-Benz pa imata v tej avtomobilski kategoriji še skoraj povsem nova modela. Nova Au-dijeva velika limuzina bo svojo prodajno pot začela letošnjo jesen, verjetno z uradnim krstom na avtomobilskem salonu v Parizu. Pri Audiju so tudi na novem A8 ohranili dokaj konzervativne, sicer pa hišno prepoznavne oblikovne poteze. Od predhodnika se bo novi A8 vendarle precej razlikoval, za kar bodo poskrbeli široko razpete in bolj zaobljene karoserij ske površine, raven sprednji del in kratki previsi preko koles. Ob začetku proizvodnje bosta na voljo dva zmogljiva osemvalj-na motorja s 4,2 in 3,7 litra gibne prostornine z zmogljivostjo 246 kW/335 KM oziroma 206 kW/280 KM. Seveda bodo sledili še ostali bencinski in turbodizel-ski pogonski stroji. Novost bo tudi 6- stopenjski samodejni me- BMVV za jesen napoveduje nov odprt dvosedežnik Z4 Atraktivna oblika, da bo jemala dih Jesen bo očitno vroča, vsaj za bavarski BMVV, ki napoveduje predstavitev novega športnega dvosedežnika Z4. V tovarni so prepričani, da bo ljubiteljem tovrstnih avtomobilov ob pogledu na njegovo "atletsko postavo" zastajal dih, hkrati pa obljubljajo veliko vozniškega veselja z vetrom v laseh. T *cv - —A TA je očitno naslednik uspešnega odprtega dvosedežnika Z3, oblikovne poteze pa izdajajo podobnost s konceptnim vozilom, predstavljenim na spomladanskem avtomobilskem salonu v Ženevi, in nov manj konzervativen oblikovalski pristop, ki je bil nakazan že z novo limuzino serije 7. BMW Z4 naj bi imel vse, kar imajo športni odprti avtomobili, začenši z atraktivno zunanjostjo, ki se ji pridružujejo močan motor in prepričljive vozne lastnosti. To po- meni, da ima avtomobil dolgo medosno razdaljo in posledično kratke previse preko koles, nizko postavljena in nazaj potisnjena sedeža, za ščepec sladkorja pa še nekaj drugih "klasičnih" lastnosti tovrstnih šti-rikolesnikov. Kljub navidezni zunanji majhnosti je v BMW-JU Z4 obema potnikoma namenjenega precej udobja-medtem ko je v prtljažniku 260 litrov prostora, kar prevedeno pomeni, da gresta vanj dve torbi za golj-Ko se sonce skrije za oblake in začnejo padati dežne kaplje, se nad potniško kabino razpre platnena streha z ogrevanim zadnjim steklom. Novi BMW-jev športni dvosedežnik bosta poga' njala dva zmogljiva bencinska šestvaljnika. Zmogljivejši 3,0-litrski razvije 170 kVV/231 KM, nekoliko manj eksploziven pa je 2,5-litrski s 141 kW/ly KM. Pri močnejšem bo tovarna ponudila 6-stopen-jski ročni menjalnik, kot alternativa bo na voljo stopenjska avtomatika. = Prvi BMW-ji Z4 bodo kupcem na ameriški strani Atlantika na voljo že letošnjo jesen, na evropskih cC^ stah pa se bo atraktivni športnik pojavil prihodnj pomlad. Matjaž Gregorič, foto :BMVV Jorek, 16. julija 2002 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN MALI OGLASI «J201-42-47 g 201-42-48 * 201-42-49 APARTMA-PRIKOLICE Na Krku oddam opremljen APARTMA. g £5-11-808, 041/390-422_9453 Oddamo APATMAJE, sobe na Pagu, tik ob rnorju. g 00 385 53/664-065 Marija 9588 Prodam ČB TELIČKI stari 1 mesec ali menjam za BIKCA. Poženik 6, g 041/913-074 Oddam APARTMA 5 km od lanterne v mirni okolici, g 041/468-954, 041/358-953 SAVUDRIJA - BAŠANIJA, prodamo dva ločena apartmaja, vsak 45 m2 s svojim vhodom in 370 m2 dvorišča. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 APARATI STROJI PAJEK SRO 4550, TROSILEC VIKON in bukove deske 3 cm, prodam, g 518-26-43 STROJ VVEINIG, za izdelovanje opaža, Prodam, g 041/850-406_9620 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, g 041/878-494_965i Prodam SILOREZNICO in kosilnico Mutaz Priključki, g 514-10-15_9659 KAMBAJN za izkop krompirja GRIME EUROPA STANDARD, dobro ohranjen, prodam in kupim BIKCE simentalce stare do 14 dni. P_01/83-43-506_96/5 KOTNO BRUSILKO 230 mm, namizno žago za les, vrtalni stroj, prodam, g 596- 32-68 9708 Prodam za simbolično ceno VZIDAN KUHINJSKI ŠTEDILNIK zsončno ploščo, g 041/538-583 9710 GLASBILA OJAČEVALNIK - bass, B 65, Marshall (65W), stara 2 leti, malo rabljen, cena 60.000 SIT. g 031/535-119 9657 GR. MATERIAL Prodam 2 m3 suhih DESK 25 mm, primerne za ostrešje, g 251-19-78 9625 Podarim leseno, staro LOPO (služila kot brunarica). Pogoj: podiranje in odvoz, g 04V347-944_9649 Prodam štirioglati LES 15x15 cm in 10x10 Cm. g 531-86-64 9654 Prodam novo ŽIČNO MREŽO, visoko 1,8 m, cca 180 m. g 25-51-682_9669 Prodam suhe PLOHE in COLARICE za opažanje, g 041/978-775, 202-51-76 Prodam rezan LES hrast, kostanj, češnja, iavor, debeline 30 in 50 mm. g 041/818- 239 9703 GARAŽE RADOVLJICA: Prešernova ulica, možen ,udi odkup. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. °4 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si _ HIŠE KUPIMO Kupimo starejšo HIŠO, lahko potrebno adaptacije, na relaciji Šk. Loka - Kranj - Tržič "Radovljica z okolico. Možna menjava za dva ^anovanja. g 031/782-386_9053 » okolici Škofje Loke in Kranja kupimo ^'anovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem *a znano stranko z gotovinolNepremičninska [jružba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, *ranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. __HIŠE ODDAMO , ŠKOFJA LOKA, oddamo v stanovanjski hiši ePo, dvosobno stanovanje z balkonom, 75 jsi najemnina je 250 EUR/mesečno + j*tfoški. IDA nepremičnine, 04 2361 880, ^_386 930, 031 635 387_ ^KRANJ - GORENJE, oddamo stanovanjsko '^o, možnost najema posamezno 2ss in j^s. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 «S*387, 041 386 930_ bKRANj - ŠENČUR oddamo 4,5 ss, v hiši, alne površine 155 m2, mesečna najemni-"a 100.000,00 SIT + stroški. IDA nepremič- nine 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 930 ^HIŠE PRODAMO KRa^D' vrBNJE, ŠENČUR, KOKRICA, SIT h ' TR2IC •■. prodamo hiše od 18 mio. 56 mio- SIT- IDA nepremičnine, 04 -C^j880, 041 331 886, 041 386 930 J^RANJ . BITNJE, prodamo novejšo cg^novanjsko hišo, na parceli 661 m2, Iq a Je 30 mio. SIT, prevzem možen takoj, ^nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 SH^041 386 930._ hišo* kJ "ŠENČUR. Prodamo vrstno atrijsko 8on' bivalne Površine 260 m2, na parceli tudi rt"2, noveiša' enostanovanjska, lahko irjA avostanovanjska, cena po dogovoru. 8fiR oPremičnine. 04/ 2361 880, 041 331 <^P_41_386 930 9radSJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. je 33 faz|. na parceli cca 500 m2, cena 20n io' S,T' z možnostjo dokupa cca 23fii £zem|i'šca' 'DA nepremičnine, 04/ ^1^041 331 886 BLin~~?~-"- hišo " p' Prodamo leP°. novo stan Cer)ana parceli 625 m2, vredno ogleda. 236i n 45 mio- SIT-IDA nepremičnine, 04/ 8«0, 041 331 886, 041 386 930 ŠKOFJA LOKA - POLJANE, prodamo manjšo, podkleteno stanovanjsko hišo, klet, pritličje, mansarda, 90 m2 bivalne površine, CK na olje, velikost zemljišča 380 m2, primerno tudi za vikend, cena je 14,6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Tomšičeva, prodamo starejšo večstanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 BOHINJSKA BISTRICA: 1/2 dvojčka, pod-kletena, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA: stan. hiša na parceli 843 m2, tloris 210 m2, prostorna, velik vrt, 2 garaži, v celoti podkletena, neizdelana mansarda, lepa mirna lokacija. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www alpdom.si POUŠICA PRI GORJAH: Na zelo mirni lokaciji prodamo delno obnovljeno hišo na parceli v izmeri cca. 700 m2. CENA: 20.900.000 SITK.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 BREG: Prodamo starejšo hišo na lepi parceli v izmeri 1750 m2.CENA: 40.000.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Kranj: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, mirno okolje, 68 mio. FRAST- nepremičnine 041/626 581 04/ 234 40 80_ CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 42 mio. FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80,041/ 734 198 Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad, fazi, parcela 500m2, cena 23 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041 / 626 581 nd o m p I a n družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 MEDVODE, enodružinska, 2 x 70 m2 in klet, garaža, na 450 m2 ravne, sončne in mirne parcele .Cena: 26 MIO! PŠEVO pod Joštom, posestvo ca 8500 m2, z enos-tanovanjsko hišo na sončni in idilični lokaci-jilCena : 33 MIO. DRULOVKA, dvojček, stara 9 let, 160 m2 + klet, takoj vseljiva, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. KRANJ, proti Golniku - nOva hiša na idilični lokaciji s parcelo 3.200 m2, prodamo ali menjamo za manjšo hišo ali stanovanje proti Ljubljani, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m (klet, pritličje in mansarda), parcela 1.646 m2, cena - 58,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - 35 let stara hiša vel. 9 x 10 m, parcela 700 m2, primerna tudi za dve družini, prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Stražišče: polovico hiše s stanovanjem v 1. nadstropju in pripadajočim vrtom prodamo za 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena t 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Stražišče - stan. hiša skupne površine 340 m2, parcela 1.500 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, cena = 33,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini BREZU: nova hiša vel. 10x11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Pri DUPLJAH - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena - 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ali na internet strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Žirovnica, na robu naselja ugodno prodamo hišo v GRADNJI OZ ADAPTACIJI v izmeri cca. 130m2 + klet in cca600m2 zemljišča, cena samo 15.9 mil sit. Odlična lega, bližina šole, trgovine, železniške postaje.... Možnost hitrega dokončanja. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KAMNA GORICA proćtemo ali menjamo dvodružinsko hišo za stanovanje ali dva v Lescah ali Radovljici. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44. Bled center prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, vseljiva, cena 11 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580m2 zemljišča. Lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit. Bled Jermanka enodružinska hiša 120m2 500m2 zemljišča cena 26 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Bled prodamo enodružinsko hišo v izmeri 120m2, in 500m2 zemljišča, Možnost tudi menjave za dvodružinsko hišo od Jesenic do Radovljice. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. CENA 60 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. PLAČILO PO DOGOVORU. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444. LOKAL ODDAMO KRANJ - severni del, na frekventni lokaciji oddamo poslovni prostor, 33 m2, najemnina po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 LESCE: poslovni prostor v izmeri 46 m2, trgovski center, 2 sobi, 2 vhoda, kuhinja, kopalnica, vsi priključki, veliko svetlobe, primerno za advokaturo, računovodsko, založniško ali oglaševalsko dejavnost, možen najem za dalj časa. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 KRANJ- prodamo gostinski lokal, 78 m2. FRAST, d.o.o., 04/ 234 40 80 041/ 626 581 PRIMSKOVO - oddamo 2 urejeni pisarni, 2x 22 m2.FRAST, d.o.o. 04/25 15 490 041/ 734 198 KRANJ - pisarne 1.000 m2 oddamo v 1. nadstropju objekta, dostop z avto, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg gl. cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - gostinski objekt vel. 240 m2, velika terasa, odkup inventarja, parkirni prostori, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL PRODAMO GORENJSKA, restavracija, z dolgoletno tradicijo in * primanim- imenom, 114 sedišč,vpeljano in kvalitetno opremljeno, z velikim parkiriščem.Cena: ca 51 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. PREDDVOR - poslovni prostor-pritličje 150 m2 (trgovina, gostinska dejavnost,..), cena ■ 13,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 60 m2 v pritličju objekta za pisarne, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Žirovnica prodamo stanovanjsko poslovni objekt 4X 200m2, delno dokončan 400m2 uporabno dovoljenje 900m2 zemljišča cena samo 40 mil sit, Moste Žirovnica prodamo gostinski objekt v celoti opremljen cena 40 mil sit. Ob gotovinskem plačilu 5% popust. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.__ Prodamo gostilno s tradicijo v Goricah pri Kranju, možno kupiti tudi novo hišo s tremi stanovanji, vse skupaj stoji na zemljišču 1500m2 Gostilna obratuje, cena za vse skupaj izredno ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. IZOBRAŽEVANJE Konversacija v nemškem jeziku, nudimo vam tudi pomoč pri učenju. Elsan d.o.o., Begunje 57a, g 031 /225-141 9aai KOLESA Prodam moško KOLO ROG, prestave, cena 6.000 SIT. g 231-01-89 91553 Prodam beli jedilni KROMPIR in odpadni, možna dostava, g 031/585-345 9672 Prodam KUMARICE za vlaganje, g 041/551-970, Šenčur_9674_ Prodam krmilni KROMPIR, g 23-12-292 9689 PODARIM KUPIM Odkupujem HLODOVINO smreke, jelke, lubadarice, plačilo takoj, g 041/584-233 Kupi KROMPIR za krmo. g 041/628-205 SILOKOMBAJN in BCS ali rotacijsko kosilnico kupim, g 533-14-42 964/ Kupim KAMP PRIKOLICO do 10 let, 2+2 ali 2+1 od najboljšega ponudnika, g 58-01- 037 9673 OBLAČILA Vitko dekle dobi POROČNO OBLEKO za 20.000 SIT. g 041 /801 -542 9635 OTR. OPREMA Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK PEG - PEREGO in avtosedež lupinco. g 572-30-18_9658 OTROŠKO KOLO SCOTT, 13.000 sit. g 031/225-141 9680 Podarim rabljen HLADILNIK, g 57-43- 064 9632 Oddam tri mlade MUCKE, stare 10 tednov, g 25-21-828 9634 Podarim leseno, staro LOPO (služila kot brunarica). Pogoj: podoranje in odvoz, g 041/347-944 9648 Podarimo majhne črne MUCKE stare dva meseca, g 23-25-790, 040/26-24-86 Podarimo mlado MUCKO, belo z rjavimi lisami, g 574-32-95 9711 POSESTI PRIDELKI PARCELA Naklo - Podreber 720 m2, zazidljiva, prodam, cena 4.600 SIT/m2. g 513-28-50, 041/893-951 9640 Prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2, cena po dogovoru, g 58-71-194, 031 /360-606 9655 Pri Drulovki prodam lepo, sončno, zazidlji-vo PARCELO, g 041/647-257 9662 Pirniče, prodam lepo PARCELO, g 041 /647-257 9664 kranj, Zg Bitnje prodamo 898 m2 veliko zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumentacijo in projekti za gradnjo dveh stanovanjskih hiš. Loka nepremičnine, g 50-60-300 9678 BLED, TRŽIČ, PODVIN, MEDVODE, ŠKOFJA LOKA..., prodamo več parcel različnih velikosti. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880,041 331 886, 031 635 387 BLED, prodamo zazidljivo parcelo na dobri lokaciji 700 m2, ravna, sončna, ob zelenem pasu, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ŠKOFJA LOKA - TRATA prodamo zazidljivo parcelo, 1260 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 SELŠKA DOLINA - BUKOVICA prodamo 900 m2 zemljišča z dvema obstoječima objektoma.Cena je 9 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387 BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 m2, ob cesti Kranj - Škofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena po dogovoru! BREG ob Savi, ob cesti, ravna in kvadratna parcela, možnost razdelitve na manjše enote, odlična lokacija za stanovanjsko gradnjo!LAHOVČE pri Cerkljah, 800m2, ravna parcela, ugodno! Preddvor, okolica, nadomestna gradnja, parcela ca 900 m2, mirna lokacija! Cena dogovor. MEDVODE, Preska, cca 550 m2,rob naselja, ob gozdu, mirna lokacija, urejen dostop! Cena: 12 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890,041/ 347 323. Kranj - zazidljiva parcela 5.000 m2 za poslovno dejavnost, komunalno opremljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 T3 53, 202 25 66 Pševo pod Joštom - 1.700 m2 zazidljiva parcela za stan.hišo, cena ugodna, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt (kafič, mesarija itd.), na odlični lokaciji, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJSKA GORA cca. 670m2 namenjena za gradnjo hiše ali dvojčka. V Žirovnici, Zabreznica prodamo 1800m2 veliko zazidljivo parcelo, Jesenice center 1000m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, Blejska Dobrava prodamo več zazidjivih parcel, TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444 Bled prodamo izredno lepo sončno parcelo z lepim razgledom v izmeri 1400m2. Lokacija je ob gozdičku samo 10Om od jezera, primerna za reprezentačni objekt, vilo, apartmaje... TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED SPODNJE GORJE prodamo 1310 m2 veliko zazidljivo parcelo v celoti ali polovico. Hlebce prodamo 950m2 veliko gradbeno parcelo urejuje se lok. dokumentacija. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 POSLOVNI STIKI Posojilnica GORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. g 040/633-903, 04/531-56-64, int. 284 8706 RAZNO PRODAM Zelo ugodno prodam novo, železno mehansko ZAPORNICO za cesto, dvorišče ali parkirišče, g 041 /602-395 949^ Ugodno prodam lesene BRIKETE za kurjavo, g 53-31-648, 040/561-179 9624 Gorenjke In Gorenjci Poslušamo Prodam suha bukova žagana DRVA g 23- 17-630 9626 Prodam novo BRUNARICO 4x4, cena 450.000 SIT. g 041/252-470, 041/592-192, 040/839-460 9644 Suha razžagana DRVA prodam, možna dostava, g 031/585-345 96/i Prodam KONSTRUKCIJO - ŽELEZNE CEVI, z oporami in podstavki, primerno za lopo, garažo, g 23-11-196 9709 STANOVANJA ODDAMO V najem oddam STANOVANJE 100 m2, pri Golniku, g 041 /967-528 957S Planina - GARSONJERA, opremljena, najemnina ugodna in eno sobno STANOVANJE, opremljeno, ugodno oddam, g 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101, Pianova nepremičnine 9682 Oddam opremljeno GARSONJERO v Lescah, g 041/623-556 9706 KRANJ - PLANINA, oddamo 3ss, popolnoma obnovljeno, neopremljeno, najemnina je 57.000,00 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 TRŽIČ - Ravne oddamo 1 ss, 40 m2, CK, balkon, opremljeno, mesečna najemnina znaša 41.000,000 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 RADOVLJICA: 50 m2, dvosobno stanovanje v 3. nadstropju, balkon, 2 kleti, oprema, možen najem za dalj časa. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ ODDAMO: Planina- garsonjero, 2ss in 4ss; Britof:-50 m2, Kokrica-dvosobno, Visoko-garsonjero, Kranj-meščansko hišo.FRAST-d.O.O. 04/234 40 80, 041/ 734 198 Kranj, Planina -1 S 40 m2 v 6.nad. z delno opremo, 2 SS 68 m2 z opremo, 2 SS + K 80 m2 z vso opremo, 4 SS 87 m2 z delno opremo, Stražišče - mansardno stanovanje z vso opremo, ločen vhod, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STAN. OPREMA Ugodno prodam oglato MIZO in TV MIZICO g 202-83-73 9623 Ugodno prodam dva dobro ohranjena KAVČA, g 040/223-703 9656 ŠPORT Ugodno prodam otroške nastavljive (25-32 št.) ROLERJE znamke ROCHES. g 031/307-219 9642 Prodam rabljene ROLARJE št.38, metalno sive barve, skoraj čisto nove. g 031/882- 103 9719 STORITVE Dnevno sveže REZANO CVETJE gladiol in kumarice za vlaganje dobite pri Smolej, luže 22a, g 253-65-65, 041 /789-608 9560 Prodam KUMARICE za vlaganje, g 25-21-669, 041/369-086_9646 Prodam AJDO za setev in jedilni česen, g 041/503-225 9667 i[Ym) 041 944 944 Internet: www.radiotop.net SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228 Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi kanalizacije, fasade, tlakovanje dvorišč, škarpe. DELAMO HITRO IN POCENI, g 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o, Cegelnica 48 B, Naklo 8097 Prevzamemo vas ZIDARSKA DELA od TEMELJEV DO STREHE, tudi fasade, kanalizacije, tlakovanje dvorišč, škarpe Delamo hitro in poceni, g 041/593-492, Bytyqi Hvsni.s.p., Breg ob Savi 7, Mavčiče 8098 Obnova STANOVANJ in POHIŠTVA. Plan-inšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, g 2531-673,040/645-855 sisi Prevzamem VSA GRADBENA DELA z materialom ali brez. g 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj 83ii Nudimo različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Role-tarstvo Berčan Matjaž s p., Mala vas 3 a, Ljubljana, g 01/5683-894, 041/630-700 FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za nove gradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu, g 515-44-90, 041/634-656, Flamme d.o.o., Potočnikova 11, Škofja Loka 9043 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica ŠKORC vodovodne inštalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih inštalacij, adaptacije kopalnic vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. g 041/941-067, 04/59-58-360, Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, Križe ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, g 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 9094 ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI KNAUF, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, g 031/379-256, 04/23-81-900, BENJAMIN JAGODIC S.P., ZLATO POLJE 3C, KRANJ 9107 Polaganje keramike, celotna adaptacija kopalnic, oblaganje stopnišč, cokla, postavitev peči in kaminov ter tlakovanje dvorišč, g 041/648-920, 592-37-50, GIT d.o.o., Lom 5, Tržič. 9146 team Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 643 720 email: mlinar.team@siol.net mansardno stanovanja strešna okna obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene kMAOf Armstrong MM (J^r-ot* MONTAŽA POHIŠTVA IN OBLOG, g 25-31-673, 040/645-855, Planinšek s.p., Hotemaže 21, Preddvor 9186 SELITVE, AVTOVLEKA, PREVOZIDOMA IN V TUJINI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, PRENOS KLAVIRJEV, TREZORJEV, HITRO IN UGODNO. Matej 041/35-80-55, Tadej 041/737-245 9589 STANOVANJA NAJAMEMO Kranj- najamemo manjša stanovanja za znane stranke.FRAST, nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 STANOVANJA KUPIMO KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 VODOVODNI STOLP- kupimo 2ss do 3.nad. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 KRANJ, Planina III ali Šorlijevo naselje, 2,5 -sobno ali 3- sobno stanovanje, nizek blok, za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. KUPIMO, Bled, Lesce Radovljica kupimo manjše 1ss, in 2ss stanovanjske enote in vseljive enodružinske hiše. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 STANOVANJA PRODAMO Planina III, 100 m2, 3ss, atrijsko v dveh etažah, 2 hoby sobi in pokrito teraso, prodam, g 040/535-584 9579 V Kranju prodam starejše in manjše stanovanje, potrebna obnove, g 041-647-257 Škofja Loka Podlubnik prodamo dvo sobno STANOVANJE z balkonom 60 m2, II. nadstropje, vsi priklučki. Loka nepremičnine, g 50-60-300 9677 KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, NAKLO, ŠENČUR, prodamo in oddamo stanovanja različnih velikosti in cenovnih razredov. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - KIDRIČEVA ul., prodamo 3,5 ss, 85 m2, v pritličju, potrebno obnove, cena ugodna, v račun vzamemo manjše stanovanje.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 041 635 387 KRANJ - Šorlijeva, prodamo 1ss, 39,5 m2, 3. nad., cena ugodna.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 RADOVLJICA - Gradnikova ul., prodamo 2 ss s kabinetom, 61 m2, 3.nad., lasten parkirni nadstrešek, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA II. prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nadstropju, vzdrževano, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - Gubčeva, prodamo 2ss + 2 kabineta, 89 m2, v 1. nad, vsi priključki, lepo, vzdrževano, v račun vzamemo manjše stanovanje IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - NAKLO prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 14.6 mio SIT.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2, v II. nad., vsi priključki, lepo, vzdrževano, vredno ogleda, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 KRANJ - PLANINA I., prodamo 2 garsonjeri, 25 m2 v 1. nad. in 30 m2 v 6. nad, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - Zlato polje prodamo 3 ss, 62,50 m2, IV, nadst.vsi priključki, cena 15,1 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_ TRŽIČ - Deteljica prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2,lll. nadstrop., vsi priključki, cena 14,8 mio SIT.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 LESCE - ob Vodnikovi ulici: Nova sodobna stanovanja 47 - 100 m2, zanimivi tlorisi, gradnja na ključ, lastni vhodi z verande, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo: oktober 2002. Ujemite ugodne cene! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED - NOVOGRADNJA! Le še dve 2ss v pritličju (55 m2), terasa, klet, garaža, vsi priključki, vseljivo: december 2002. Pohitite! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si RADOVLJICA: 25,62 m2, garsonjera v 4. nadstropju, ohranjena, z opremo, vseljiva takoj. ALPDOM, d.d Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED: 55,93 m2, dvosobno stanovanje-novogradnja, pritličje večstanovanjskega objekta s 5 enotami, terasa, klet, garaža, vsi priključki, vseljivo decembra 2002. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si GORENJSKI GLAS «22. STRAN ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / andrej.zalar@g-glas.si Torek, 16. julija 2002 V Snoviku ne le kopanje Snovik - V prvih gorenjskih toplicah v Snoviku pri Kamniku so to poletje številni kopalci. Oh pokritih bazenih s termalno vodo so uredili igrišča za nogomet in hokej, igralne naprave za otroke, končali so izgradnjo solarijev, pospešeno pa urejajo tudi okolico. Na podlagi sprejetega ureditvenega načrta pa se že pripravljajo tudi na izgradnjo treh zunanjih bazenov, penziona in apartmajev ter parkirišč. Do konca letošnjega leta načrtujejo izgradnjo turške, finske in infra savne, povečali pa bodo tudi restavracijo in garderobne prostore. V Termah v Snoviku imajo med tednom tudi različne animacijske dejavnosti (telovadbo, ples, igre v bazenih in na prostem), še vedno pa je najbolj priljubljeno večerno kopanje ob sredah, petkih in sobotah od 20. do 22. ure. V Gorenjske glasu pa pripravljamo v začetku prihodnjega meseca gorenjski dan v gorenjskih toplicah. A. Z. m mm THE CONPANV OF SNAKES Festival bo potekal od 19. do 20. julija 2002 Nagradno vprašanje: Naštejte 3 izvajalce, ki so kadarkoli nastopili na festivalu! Podelili bomo 4 vstopnice za letošnji festival. Odgovore pošlijite do 18. 7. 2002, na naslov: Gorenjski Glas, Zoisova 1, 4000 Kranj Igrali so godci na Homcu Že osemnajstič zapored so se zbrali pri Repanšku Homec - V nedeljo je bilo Pri Repanšku na Homcu tradicionalno srečanje godcev na diatonični harmoniki. Tokrat se je na tekmovanju, ki je zaradi osemnajstega zaporedja obeležilo tudi polnoletnost te poznane in priljubljene prireditve na spodnjem delu Gorenjske zbralo prek 40 godcev in godčevk iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Da imamo radi tovrstna srečanja, so v nedeljo v lepem, vendar precej soparnem popoldnevu potrdili tudi številni obiskovalci, ki so tako rekoč do zadnjega kotička zasedli dvorišče Gostilne Repanšck. Harmonikarje je ocenjevala posebna komisija pod vodstvom Francija Lipičnika, tekmovalci pa so bili razdeljeni v starostne kategorije. V prvi kategoriji so nastopili najmlajši harmonikarji do petnajst let, v drugi kategoriji harmonikarji od 15 do 50 let in v tretji kategoriji harmonikarji nad 50 let. Tudi na prireditvi Po domače Pri Repanšku so nastopajoči potrdili, da je v zadnjih letih med tekmovalci vse več mladih. V skupini do 15 let jih je tekmovalo kar sedemnajst, v ostalih dveh starostnih kategorijah pa je bilo po deset tekmovalcev. Tekmovanje, ki so ga sklenili še pred večerno nevihto, ki Iz Medvod še Črešnik Kranj - Minuli konec tedna je bilo izbirno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca. Tekmovanje je bilo v Žužemberku, med tekmovalci pa so bili tudi Gorenjci. Zmagal je tokrat Oliver Gašparič iz Slovenske Bistrice, ki je tekmoval tudi na nedavnem tekmovanju v Medvodah in takrat osvojil drugo mesto. Zoran Črešnik iz Medvod, ki je bil na zadnjem tekmovanju v Medvodah četrti, pa seje tokrat uvrstil na tretje mesto. Finalno tekmovanje bo 25. avgusta v Ljubljani, takrat pa se bodo pomerili zmagovalci izbirnih tekmovanj. A. Ž. Poznano in obiskano tekmovanje je bilo pri Repanšku že osemnajstič. je potem preprečila veselo srečanje z ansamblom Melos, saj je le-ta zaigral le nekaj skladb, je povezoval Kondi Pižorn. Vido Repanšek, ki je bil eden od organizatorjev pa je povedal, da je za izvedbo takšnega tekmovanja treba veliko dobre volje. Sicer pa zadnja leta pri organizaciji in izvedbi tega priljubljenega tekmovanja harmonikarjev sodeluje vsa Repanškova družina in v glavnem vsi tisti, ki so zbrani okrog priljubljene gostilne na Homcu. V kategoriji do 15 let je zmagal Matjaž Poljanšek iz Kamnika, ki je hkrati osvojil tudi naslov najboljšega godca na tekmovanju. Za nagrado je dobil gorsko kolo, ki ga je podarila občina Kamnik. V ka- tegoriji od 15 do 50 let je bil najboljši Robert Osolnik iz Suhadol. ki je tako potrdil tudi naslov gorenjskega prvaka iz tekmovanja v Besnici. Prejel pa je zlat obesek harmonike. V skupini nad 50 let pa je bila najboljša Breda Horvat iz Nožič, ki je prejela zlat prstan prireditelja. Torto je dobila najmlajša godčevka Janja Hribar, za najboljšega začetnika je komisija proglasila Albina Šarca, za^ najboljši scenski nastop pa Žana Omahna. Najstarejši godec je bil Ivan Lindič. Naslov najboljšega godca tekmovanja je osvojil Matjaž Poljanšek, ki je bil hkrati tudi najboljši mladi godec, najboljša godčevka pa je bila Breda Horvat iz Nožic. Andrej Žalar Prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo septembra 2002, cena po dogovoru. Na voljo so še štiri stanovanja in sicer dvosobno stanovanje v pritličju 58,73 mi, v prvi etaži trisobno stanovanje 89,70 m2 ter v mansardi dvosobno stanovanje s kabinetom 75,50 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Za več informacij nas pokličite na zgoraj navedene številke. telefon: 04/2365 360, 2365 361 KRANJ - MLAKA - v novem poslovnostano-vanjskem objektu je na voljo še enosobno stanovanje s kabinetom 64,60 m2, v pritličju. Stanovanje je vseljivo takoj in opremljeno z vsemi priključki. KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši je ostalo prosto samo še enosobno stanovanje 55,60 m2 v mansardi, prevzem možen takoj, UGODNO PRODAMO. GARAŽE KRANJ - ZLATO POUE, prodamo garažni boks, prevzem možen takoj, cena 1,5 mio Sit_ _GARSONJERE_ ŠKOFJA LOKA - P0DLUBNIK, prodamo garsonjero 26,60 m2, 13. nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. KRANJ - PLANINA 1, prodamo garsonjero 25,60 m2, visoko pritličje, opremljena kuhinja, Z lega, vseljivo po dogovoru. EN0S0BNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje 39,20 m2,5. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. TRŽIČ - CENTER, prodamo enosobno mansardno stanovanje 31,64 m2, popolnoma adaptirano, 3. nadstropje, vseljivo takoj. DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 82,50 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, dva balkona, vseljivo po dogovoru._ KRANJ - PLANINA Ul, prodamo dvosobno stanovanje 62,50 m2, 6. nadstropje, opremljena kuhinja, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. ŠENČUR - GASILSKA UUCA, v stanovanjski hiši prodamo dvosobno stanovanje 60,40 rn2, z lastnim vhodom, 60m2 kleti, souporaba zemljišča, vseljivo po dogovoru. TRISOBNA STANOVANJA KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo kompletno adaptirano trisobno stanovanje, v mansardi večstanovanjske hiše, cca. 100 m2 stanovanjske površine, lastniško parkirišče v izmeri 20 m2, prevzem možen po končani adaptaciji. KRANJ - PLANINA I, prodamo štirisobno stanovanje s kabinetom 100,56 m2,8. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo no-vembra 2002. KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 95,41 m2, 3. nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivo takoj. _____ DUPLJE, prodamo večjo, lahko večstano-vanjsko hišo, stara cca 50 tet, zunanjost hiše obnovljena, 496 m2 zemljišča, prevzem možen takoj. TRŽIČ, prodamo 3/4 stanovanjske hiše, s pripadajočo kletjo, trisobno stanovanje 90 m2 v 1. etaži in neizdelana mansarda, možnost menjave za stanovanje v Kranju. MEDVODE na parceli 473 m2, prodamo 35 let staro, enodružinsko hišo, tlorisa 71 m2, K+P+l, vsi priključki, dva balkona, urejena okolica, vseljiva po dogovoru. 0REHEK prodamo 1/2 stanovanjske hiše -prva etaža cca 76 m2 in neizdelana mansarda, vsi priključki, vseljivo takoj. KOKRICA, prodamo stanovanjsko hišo, primerno za adaptacijo, podktetena, bivalno pritličje in prva etaža, cca 70 m2 v posamezni etaži, 726 m2 zemljišča, hiša je stara cca 50 let, vsi priključki, prevzem možen takoj. KUPIMO KRANJ - Š0RLIJEV0 NASELJE, za že znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje, cca 60 - 65m2 stanovanjske površine, lahko potreben adaptacije, zaželen nizek blok._ KRANJ - PLANINA, kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. KRANJ - ZLATO POUE, kupimo dvosobno stanovanje s kabinetom ali trisobno stanovanje do 61.500,00 EUR, za resno stranko, ki prodaja lastno enosobno stanovanje. _NAJAMEMO_ ŠENČUR, BLIŽNJA OKOLICA, NUJNO najamemo stanovanje za tričlansko družino, obvezno vsi priključki, lahko tudi polovica hiše ali manjša samostojna hiša. RADOVLJICA: 61,47 m2, 3ss v 4. nadstropju, CK, zastekljen balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, vsi priključki, vseljivo v začetku novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si ZAPUŽE: 63 m2, dvosobno stanovanje v 1. nadstropju, svetlo, vsi priključki, velik balkon, garaža, možen nakup z opremo ali brez. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZAPUŽE: 65,52 m2, trosobno stanovanje v 1. nadstropju, obnovljeno, vsi priključki, balkon s pogledom na Jelovico, klet. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si MOSTE: Prodamo večje trisobno stanovanje, 100 m2, v pritličju starejše hiše. V celoti prenovljeno, vsi priključki.CENA: 15.000.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_ RADOVLJICA: Na mirni lokaciji v manjšem bloku prodamo trisobno stanovanje v izmeri 64 m2. Vsi priključki, lastna C.K.CENA: 13.700.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460__ PLANINA 2: prodamo 1ss, 49,5 m2, pritličje, cena 11,9 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198 ZLATO POUE: prodamo 3ss, 62 m2, CK, 15 mio. FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - prodamo 2ss, 62 m2, balkon. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198 PLANINA 3- prodamo mansardno lepo trisobnostanovanje, cena 18,5 mio. FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041 / 626 581_ KRANJ, Planina I, Ul. Janeza Puharja, garsonjera 30 m2, balkon, 6. nadstr., cena ca 8,8 MIO.Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 KRANJ, Planina II, Ulica Juleta G., garsonjera 30 m2, 1. nadstr., ločena kuhinja.adap-tiranalcena dogovor.Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj„tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 16 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323 KRANJ, Begunjska ulica, 2 sobno, 48 m2, 1.nadstropje nizkega bloka, CK plin, adaptirano, sončno, takoj vseljivo, cena ca 12,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_ KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, cena =• 13,2 mio SIT, 2 SS 54,6 m2 v 4.nad., vsi priključki, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS v 3.nad., cena = 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v l.nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena -18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II -1 G 29,8 m2 v 5.nad., ločena kuhinja, cena = 9,7 mio SIT, 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., pogled na hribe, cena - 14,9 mio SIT, 2 SS 62,5 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena -14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina I - 1 G 29,6 m2 v 3.nad., takoj vseljivo, cena ■ 9,2 mio SIT, 1 SS 40 m2 v 12.nad. za 9,0 mio SIT, 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., velik balkon, cena = 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj- Planina I.II.III. Prodamo več 1SS, 2SS+ kabinet, 2SS+2kabineta, 3SS in 4SS, različnih velikosti in cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ali na internet strani www.itd -plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_ Šk.Loka-Podlubnik: 2SS,63m2, IX.nad, vsi priključki, takoj vseljivo, Podlubnik: 2SS, 62m2, VIII,nad, vsi priključki, ugodna cena. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 RADOVUICA-Gradnikova: zelo lepo 3SS, 74m2, obnovljeno,izredno lepo, cena po dogovoru. Cankarjeva : 3SS, 72m2, VP, zelo lepo ,takoj vseljivo, Žagarjeva: 3SS,63m2,ll.nad, nizek blok, takoj vseljivo, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 031/669-272 KRANJ-center: 3SS,98m2,VP, obnovljeno, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 2SS,45m2,vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 3SS, 135m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki Kranj-Žagarjeva: V več stanovanjski hiši 3SS, 90m2, I. nad.vsi priključki + garaž. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_ KAMNA GORICA, prodamo veliko trisobno stanovanje 75m2, nad vrteom. Cena samo 10 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. LESCE naselje prodamo manjše stanovanje v izmeri 28m2, balkon, pokrita nadstrešnica za avto. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Golnik - dvo sobno STANOVANJE (56 m2), III. nad., priključki, balkon, predelano v dvoin pol sobno, ugodno prodam, cena 11 mio SIT. V 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101 Pianova nepremičnine 9683 Na Drulovki prodam STANOVANJE, tf 041 /63-00-88 9692 VOZILA DELI GUME 185/75/16 C za kamion ali kombi, nerabljene, zelo ugodno prodam. _* 5961- 038 8856 "CITROEN" avtoodpad rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. _f 50-50-500 Prodam dve novi letni GUMI SAVA 175/70-13, cena 12.000 SIT. _• 041/259-844 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO, registrirano za 500 kg. _f 59-57-553 9630 PRODAM NOVE GUME 185/65/15 PRIMERNE ZA RENAULT SCENIC. _? 041 /582-829 9668 VOZILO KUPIM ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, takojšn-je plačilo, prepis, odvoz. _* 041/643-054, CORK 2000,d.o.o., Krnica 42 87og NEPREMIČNINE - CMCT REAL ESTATE OVU t Fnnta Krani N; VOZILA VIKENDI Prodam brunarico, bivalno, 5x4 m, pritličje in mansarda, cena 1 mio. 041/ 626 581. HYUNDAl LANTRA 1.8 GLS, LIMUSIN 16 V, I. 97, reg. do 2/03, cena po dogovoru, vsa oprema razen klime. _* 031/376-976 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), -f 5134-148, 041 /632-577 9005 DAEVVOO RACER. 1.reg.96, met. moder, klima, servo, reg.4/03, dobro ohranjen. _* 041/77-55-76 9456 Prodam FORD ESCORD 1.6, 1.91, reg. 6/03, cena 390.000 SIT. _f 031/558-549 MEGANE 1.4 16V KARAVAN,LET 2000, 18.000 KM, MET MODER, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 2.180.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118 LAGUNA 1.9 DTI.LET 98, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG.5V, OHRANJENA,NOV MODEL, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ PASSAT 1.9 TDI VARIANT 4X4,LET 98, ZELEN, REG 5/03, USNJE, 110 KM, AVT KLIMA, , ALU, 3.450.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118_ ASTRA 1.8 KARAVAN,LET 92, MET MODRA, SERVO, S STREHA, REG 4/03, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ A4 1.8,LET 99, 75.000 KM, MET MODER, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, NOV MODEL, OHRANJEN, 2.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 SUZUKI, ALTO 1.0,LET 96, 55.000 KM, RDEČ, 1.LASTNICA, SERVISNA, 540.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_ MEGANE 1.4 CLASSIC.LET 98, BEL, 2X AIR BAG, DCZ, SERVI, AR, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 KIA, PRIDE 1.3 BASE, LET 97, 25.000 KM, SREBRNA, 1.LASTNICA, SERVISNA, 550.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 M.Kg.l,,. Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12-~ ~ 4000 Kranj, tel.: 04/2811 • 000,, fax.: 04/2026 - 459 Internet; HTTP://www.Svet-re.si Email: info@svet-re.si GARSONJERE IN ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Planina lil; 47 m2, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega, vseljivo 8/02. Cena: 11,5 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Planina lil; 62 ml, dvosobno, 7. nadstropje, velik balkon, sončna lega z razgledom. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR), PS00668MA-KR____ KRANJ - Planina 11; 82 m2,2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, tega V-Z. Cena: 17,1 mio SIT (75.000 EUR). PS00842MA-KR_ TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, popolnoma^obnovljeno, delno opremljeno, 1. nadstropje, nizek blok. Cena: 14 mio SIT (62.000 EUR). PS00820MA-KR TRI IN VEČ SOBNA STANOVANJA KRANJ - center; 135 m2, obnovljeno trisobno stanovanje v pritličju obnovljene meščanske hiše, CK, vseljivo takoj. Cena: 20 mio SIT. PS00865MA-KR_ KRANJ - Stražišče; 110 m2,1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 * balkon, 170 m2 vrta. Cena: 19,3 mio SIT (85.000 EUR). PH00724MA-KR______ NAKLO; novo, trisobno + bivalna kuhinja, pritličje starejšega objekta, CK, možna menjava za manjše stanovanje. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR)-PS0071SMA-KR________ TRŽIČ - okolica; 120 m2,1/2 hiše oz. 3,5 - sobno stanovanje, CK, velika terasa, vrt, dve garaži, sončna lega, možna menjava za stanovanje v Kranju. Cena; 14,7 mio SIT (65.000 EUR). PH00853MA-KR' HIŠE KRANJ - Klanec; hiša - dvojček, 112 m2 stanovanjske površine, dve etaži, 56 m2 kleti, parcela 414 mz-odlična lokacija. Cena: 34 mio SIT (150.000 EUR)-PH00801TJ-KR_ GORENJA VAS - Reteče; 100 m2, enodružinska, po*" kletena, pritlična montažna hiša, na 2161 m2 vel'*1, lepo urejeni parceli. Ravna, sončna lega. Mož«" nakup hiše samo z delom zemljišča. Cena: 52,3 mio SIT (230.000 EUR). PH00863TJ-KR __ BLED; 340 m2, prestižna novejša vila, sodobna arhitektura, parcela 2.500 m2, končna, sončna, mi na lega. Cena; 136 mio SIT (600.000 EUKJ-PH00841MA-KR _m POČITNIŠKI OBJEKTI CERKLJE NA GOR. - Stiska vas; 100 m2, tlons 5,5* 6,5 m, bivalni vikend - brunarica, zidana gara«-terasa, sončna parcela 711 m2, asfalt do iw PV0O761MA-KR _____« ZAZIDLJIVE PARCELE GOLNIK - Letence; 1300 m2, vikend parcela, sonc" mirna lega, asfaltiran dostop, Cena: 14,3 mio (63,000 EUR), PZ00825MA-KR ____ KRANJ - 8 km v smeri proti Lj.; ravna, sončna-zazidljiva parcela, tlorisa 16 x 45m, priključki od nj y Cena: 13,6 mio SIT (60.000 EUR). PZ00773MA-kk ZAZIDLJIVE PARCELE KRANJ - center; 332 m2, prodamo °?r'"$ 2. poslovne prostore v popolnoma obnovljeni staw - ^ nadstropje, odlična lokacija, bližina občine, lan« dveh delih. PP00854TJ-KR Torek, 16. julija 2002 MAH OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN ■ C1 Bratov Praprotnik 10, NAKLO ■k-—J Tel./fax: 04/2576052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV =»*0NR0EF ROVER 214 SI,LET 98, MET MODER, 5V, REG 4/03, 1.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ PUNTO 55 S,LET 97, MET TEMNO ZELEN, 5V, 1.LASTNICA, SERVISNA,. 5V, 880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ FORD, MONDEO 1.8 TDI KARAVAN GHIA.LET 99, MET SREBRN,AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG,LES, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 VECTRA 1.8 16V CD,LET 2000, MET SREBRNA, 1.LASTNIK, SERVISNA, 5V, VSA OPREMA, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118_ SUZUKI, VITARA 1.6,LET 94, MET SIVA, 5V, SERVO, EL OPREMA, ALU, OHRANJENA, 1.395.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 FORD.FIESTA 1.3,LET 2000, RDEČA, 51.000 KM, 5V, AIR BAG, 1.LASTNIK, 1.190.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O.,AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 LUPO 1.0,LET 99, RUMEN, SERVO, EL OPREMA, 2X AIR BAG, 1.180.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 MITSUBISHI, CARISMA 1.6,LET GLXI,LET 98, 92.000 KM, REG 6/03, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 Prodam FORD ESCORT 1.4 CL, I.87, reg do 12/02. g 25-01-288 9627 FIAT BRAVO 1,2, LETNIK 1999, SREBRNE BARVE, SERVO VOLAN, CZ, ES, 2X AIR BAG, 44.000KM. LEPO OHRANJEN. CENA 1.580.000,00 SIT. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR POD-BORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 i FIAT UNO 1.0 IE, LETNIK 1994, MODRE BARVE,5 VRAT 143.000 KM. CENA 340.000,00 SIT. AVTO MLAKAR POD-BORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04-20 19 308 ALFA ROMEO 147 2.0TS, LETNIK 2001, 2.000KM, METALIK ZELENE BARVE, VSA OPREMA + USNJE, CENA: 3.990.000,00 KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308 RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.450.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 SUZUKI SVVIFT 1,3 GL, LETNIK 1993, RDEČE BARVE, 5V, REG. DO 2/2003 114.000 KM, CENA: 399.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308 Prodam AX 1.1 TRS, 1.91, 158.000 km, srebrno-sive barve, cena po dogovoru. _f 040/503-525 9637 GOLF III EUROPE 1.8,1.95, dobro ohranjen, ugodno prodam. g 041/419-538 9638 FORD TAUNUS 1.6 L, 1.75, reg. do 4/03, prodam. _f 041/878-494 9650 Prodam JUGO KORAL 45, 1.89, lepo ohranjen, 11.000 km. Tabor Milka, Bavdkc-va 24, Kranj. g 031 /340-731 9661 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664 -466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO MONDEO 1.8 TDI KARAVAN,LET 99, MET MODER, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, AR, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 BRAVA 1.4,LET 98, 40.000 KM, REG 7/03, MET ZLATA, 1.LASTNIK, EL OPREMA, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL S SLIKAMI, TER KORISTNE NASVETE Z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ZA VAŠE VOZILO NA NAŠI INTERNET STRANI VvVvW.AVTO-LESCE.SI_ PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118_ Renault R5 1,4 FIVE 3V, I. 95, zelene barve, zelo lepa IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 - 666, 04 / 235 - 9990 Prodam Renault Megane Break 1,9 dTi 100KM, I.00, zelen, KLIMA, ABS in vsa ostala oprema, nikoli poškodovan! UGODNO IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 -666, 04 / 235 - 9990_ Prodam Renault Scenic 1,6 16V, 1.99, zlat, vsa možna oprema razen klime, nikoli poškodovan! UGODNO! JST-COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 - 666, 04 / 235 - Prodam Renault Laguna 1,9 dTi Break 100 KM, 1.99, m.00, modra, KLIMA, ABS in vsa ostala oprema, nikoli poškodovan! UGODNO! IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / g08 - 666, 04 / 235 - 9990_ Prodam Fiat Punto 1,2 SX, bel, I. 2001, veliko opreme, nikoli poškodovan, UGODNO! ■ST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 -g66, 04 / 235 - 9990 Prodam VW Polo 1,4 16V, 1.00, rumen, ve-liko opreme, klime nima, kot nov! UGODNO! 'ST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 -666, 04 / 235 -9990 Prodam GOLF III 1.8 CL EUROPE, 1.94, 100.000 km, servisna knjiga, alu platišča, n°ve gume. g 031 /302-377 962i OPEL ASCONA 1.6 diesel, I.84, reg. do 11/02, 5 vrat, cena 135.000 SIT. g 23-25- 823 9685 R 4 GTL, 1.92/10, reg. do 1/03, 82.000 km, nove gume, bel, 170.000 SIT. 031/624-644 9704 RENAULT R 5 CAMPUS, 1.91, 5 vrat. Av-tomehanika Lušina, g 502-20-00 9712 HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, 1.96, maksimalna oprema. Avtomehanika Lušina, g 502-20-00 9713 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS, 1.99, prvi lastnik. Avtomehanika Lušina, g 502-20-00 ŠKODA FELICIJA 1.3 LXi, I.97, 5 vrat. Avtomehanika Lušina, 502-20-00 9715 ZAPOSLIM Redno zaposlimo 3 ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov, poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanja. Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica, g 031/634-584,041/793-367 9378 Iščemo KUHARJA za nedoločen čas. Restavracija Blejski grad, Grajska c.61, Bled. Vse inf. na g 574-16-07 9435 Dva delavca STAVBNA KLEPARJA ali KROVCA zaposlim. g 041 /628-292 Spar-tak d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 9447 Pogodbeno zaposlimo DEKLE za delo v strežbi, lahko tudi samo v času počitnic. Bar Melona, Velesovo 53, Cerklje, g 041/623-571, 25-21-057 9582 Honorarno redno zaposlim FRIZERKO z znanjem moškega striženja, pripravnice izključene. Moški salon Jak£e, Koroška c. 16, Kranj 95Be Osebo za čiščenje poslovnih prostorov enkrat tedensko, pogodbeno zaposlimo. g 041/36-44-89, Norica d.o.o., Gorenjska c.41, Radovljica moo Zaposlimo priučene ali KV NATAKARJE, zaželjene delovne izkušnje. Inf. na g 041/33-55-41 ali 041/799-198, Bernik Robert s.p., Bukovščica 25, Selca 9628 BGŠUB K*anl 9B.3MH* Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072 R8d«) Balvi. do o, Sniaijetta 6, 4000 Kranj Zaposlimo AVTOLIČARJA ali delavca s podobnimi znanji. Pisne prošnje s telefonsko številko pošljite na naslov: Glider service, Novak Franc s.p., Alpska c. 43, Lesce. Iščemo samostojnega KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja. Kovine, Lahovče 87, Cerklje, g 041/571-887 9666 TIGAR COMMERCE d.o.o., Laze 16, Kranj išče ZASTOPNIKA, ki ima registrirano podjetje kot d.o.o. ali s.p. za prodajo pnevmatik, škornjev in ostalih tehničnih izdelkov iz gume znamke Tigar, za področje Gorenjske, Ljubljane, Dolenjske, Bele Krajine, Notranjske, Primorske. Zaželjeno je poznavanje te vrste prodaje. Inf na g 040/745-675 od 8 do 15 ure._9679 Iščemo MIZARJA pomočnika. g 031/550-061, Muzarsto Križaj d.o.o., zg. Bitnje 166, Žabnica 9688 Zaradi širitve dejavnosti nudim dober zaslužek vsem zaposlenim in mlajšim upokojencem, kličite samo resni, g 040/83-48-73, 041/76-89-39, Gantar Minka s.p., Vir-maše 170, Škofja Loka 9707 ZAPOSLITEV IŠČE IŠČEM REDNO DELO V KRANJU -PROZVODNJA, POMOČ V KUHINJI. g 041/795-329 po 14.uri 9309 ELEKTROTEHNIK telekomunikacij V.st. išče delo išče delo primemo izobrazbi, instrukcije ali prevajanje iz/v angleščino. g 204-52-75 Igor 9631 Iščeva delo - igrava na porokah, obletnicah in drugih prireditvah. g 041/582-367, 041/596-277 9652 ŽIVALI GRAHASTE in RJAVE JARKICE v začetku nesnosti, prodajamo vsak delavnik od 8. do 17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi. Novi g 01 /83-43-586_ 9431 PRAŠIČE od 25 do 150 kg prodam in pripeljem na dom. g 041/730-990 9499 Prodam rodovniške BERNSKE PLANŠAR- JE. g 031/339-003 9804 Prodam 10 dni stareaga ČB BIKCA in TELIČKO simentalko. g 031 /253-521 9512 LABRADORCE, rumene barve, čistokrvni, brez rodovnika, prodam. g 041/697-173, 041/657-175 9562 Prodam mladega plemenskega OVNA in JAGNETA. g 041 /834-467_9629 Prodam PONI KOBILICO. TS 58-01-625 LABRADORČKI z rodovnikom, rumeni, zdravi, cepljeni, primerni za oddajo konec julija, g 031/891-241_96eo Prodam BIKCA po izbiri, 70 kg teže. g 031/585-345 9670 Prodam 2 meseca staro TELIČKO si-mentalko. Bodešče 2b, g 57-44-749 9676 Prodam KRAVO simentalko po teletu. g 01/834-11-52_969i_ Prodam BIKCA starega 10 dni. g 572-41- 60 9705 Prodam JAGNETA za zakol, tt 255-11-71 popoldan, 031/257-457 cel dan 9720 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca 200 kg težkega, g 031/571-522 9537 Ali mi kdo poceni proda ali podari PSA MLADIČA večje rasti, g 041 /818-031 9636 Kupim BIKCA simentalca, 14 dni starega, g 51-20-493 9686 Odkupujem mlado pitano GOVEDO, krave, ovce, jagneta. g 041/650-975 9690 Pri zahvali na ime TONE JENKO, ki je bila objavljena v petek, 12. julija 2002, je prišlo do napake. Za napako se opravičujemo. Pravilno se glasi: Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom iz Hlavčih njiv in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in deda VELJKA RADANOVIČA iz Stražišča, Tominčeva 40 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Prav posebna zahvala velja družini Kotar, Zdenki, Mirotu, Mariji in Macanu. VSI NJEGOVI Tiho od nas ste odšli, ZAHVALA tovariši, v noč - brez povratka. V prsih teži me bolest v nemem spominu na vas. (Peter Leveč) V 84. letu je tiho odšel od nas dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC DELAVEC st. p.d. Šlosarjev Franc iz Preddvora Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, sokrajanom, sodelavcem in vsem, ki ste nam v teh žalostnih dneh stali ob strani, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Še posebej lepa hvala osebju bolnišnice Trnovo, kjer ste mu v zadnjih dneh lajšali bolečine. Hvala združenju borcev Preddvor g. Trtniku za ganljiv govor ob slovesu. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za Tišino in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala in lepa hvala vsem, ki ste našega ata v velikem številu pospremili na zadnji poti, z lepo mislijo v tihi dom. VSI NJEGOVI Preddvor, juhj 2002 ZAHVALA Kakor valovi se srečujemo in približujemo; Galebi odlete, valovi odplavajo in mi odhajamo. (Tagore) Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata MARKA FOJKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami v molitvi in mislih, hvala za izkazano sočutje in sožalje, za podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala g. župniku, govornikoma, organistu in vsem pevcem za tako lepo slovo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi KC in osebnemu zdravniku dr. Andreju Šubicu za zdravljenje ter vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem Merkurja za vso drugo pomoč. Hvala vsem, ki boste ohranili lep spomin nanj. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 2. julija 2002 ZAHVALA Smrt rešila Te je trpljenja, zdaj uživaj v radostih večnega življenja. V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded in tast PETER JENKO iz Nakla Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala družini Oblak za nesebično pomoč. Najlepša hvala vsem sodelavcem OŠ Helene Puhar, Gorenjskih oblačil, Odeje Škofja Loka ter bivšim sodelavcem Tekstilindusa in Društvu upokojencev Naklo, zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, patronažni sestri Barbari, G. Mihu Štefetu za govor, pevcem Zupan, pogrebni službi Navček in g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. . Žalujoči: žena Pavla, hčerke Jana, Ana, Cvetka in Brigita z družinami ZAHVALA V 50. letu starosti nas je po kratkotrajni in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi FRANCI PROSEN iz Škofje Loke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih in žalostnih trenutkih. Prav tako iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga na njegovi zadnji poti pospremili v tako velikem številu. Vsem še enkrat iskrena hvala! NJEGOVI DOMAČI ZAHVALA Vsak od nas svojo pot potuje. Vsako pot tisoč lučk osvetljuje. Vsako srce ti tisoč nitk povezuje. Nihče ne hodi po svetu sam. Vsako slovo je bolečina. (Tone Kuntner) V 30. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, stric in prijatelj SIMON KOŽELJ iz Hotemaž Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, številnim prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku Cirilu Isteniču in MePZ Sv. Urh iz Smlednika za lepo opravljen obred in petje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo KAŽE, DA r>Mo Sli LCToS NA NUf>«ST